štev. 4. V Ljubljani, 28. februarja 1926. Leto XLIII. TOVALEC. Glasilo Kmetijske družbe ^a Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina : O kakovosti modre galice. — Cena modre galice 1. 1926. Proč z njivskim plevelom! — Krompir „AIma". — Klet spomladi. — Trtne sorte za dolenjska in brežiška rdeča vina. Rjavenje vina. — Aii naj sadimo navadni mecesen v nižinskih gozdih? — Kako gospodariš? — Jajca za valjenje. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. - Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. O kakovosti modre galice. Inž. J. T ur k. Modra ali bakrena galica (CuS04+5H20) je poleg žvepla izmed vseh kemijskih snovi neizpodbitno eden najučinkovitejših in obenem najprikladnejših pripomočkov za zatiranje rastlinskih glivičnih bolezni. Zato vsebujejo sredstva za uspešno zatiranje rastlinskih glivičnih škodljivcev v pretežni večini modro galico za podlago. Poslužujejo se modre galice še'prav posebno za zatiranje strupene rose (pe-ronospore) na vinski trti in hmelju ter za zatiranje krompirjeve plesni (phytophthora infestans). Za te namene služi modra galica v mešanici z drugimi snovmi in še zlasti v mešanici z apnom, da se odstranijo ali vsaj zmanjšajo njene napake. Naravno je, da je modra galica tem boljša in da učinkuje tem uspešneje, čim čistejša je. Ker pa je modra galica razmeroma draga, jo brezvestni fabri-kantje iti trgovci potvarjajo s primesjo veliko cenejše zelene ali železne galice (FeS04+7H20). Na ta način je kupec ogoljufan ne samo zaradi cene, temveč je oškodovan tudi zato, ker učinkuje modra galica pri zatiranju rastlinskih glivičnih škodljivcev tem slabše, čim več.vsebuje zelene galice. Zelena galica pa je nevarna še zlasti pri zatiranju strupene rose (peronospore), ker listje požge. Zato ni vseeno, kakšno modro galico da kupujemo, temveč je potrebno, da se o njeni kakovosti prepričamo na podlagi kemijske analize. Sploh se ne smemo v današnjih časih in razmerah pri nakupu modre galice zanašati na proizvodnikovo ali dobaviteljevo ime, temveč samo na uspehe kemijske analize enega ali drugega državnih zavodov, ako nočemo biti ogoljufani. Na Ogrskem imajo še celo, in sicer že od leta 1900. naredbo, ki zakonitim potom urejuje proizvodnjo modre galice in njen promet. Po tej na-redbi je predpisano, da mora imeti modra galica po odbitku kristalne vode najmanj 98% čistega kristalnega bakrovega sulfata in sme biti v ostalih 2% največ toliko železovih spojin odtiosno zelene galice, kolikor odgovarja 0.5% kovinskega železa. Podobne naredbe pogrešamo tudi pri nas in jo najbrž dobimo že v kratkem v obliki zakona. Izvor modre galice ni merodajen za njeno kakovost. Zato je pri enaki čistoti enako dobra ter uporabljiva ameriška, angleška, nemška, češka (ustje-ška) in laška (Montecatini, Marengo) modra galica. Cena modre galice 1. 1926. Kmetijska družba za Slovenijo sporoča svojim udom, da si je že zagotovila zadostno dobavo najboljše jamčeno 98/99% čiste modre galice po razmeroma zelo ugodni ceni. Pri odvzemu celega vagona more namreč družba to galico oddati že po £ 21.4, za tono (1000 kg) neocarinjeno, vagon Po-stojina. Angleški funt se računa po vsakokratnem dnevnem tečaju (danes 276 Din). Uvozna carina, ki znaša sedaj 12 zlatih dinarjev za sto kg (1 Din 32 p na 1 k.y), bo najbrže že po preteku sedanjih dvanaj-stin, t. j. s I. aprilom ukinjena in zato letos sploh ne kaže se z galico predčasno zalagati. Na podlagi teh podatkov je lahko izračunati, da bo letos pri vagonskem odjemu stala modra galica okoli 6 Din kg neocarinjeno na državni meji, ako ostane tečaj za angleški denar neizpretnenjen. Naša družba je galico kupila na odpoklic do 15. aprila, ker bo dotlej zadeva glede uvozne carine vsekakor že pojasnjena. Letnik XL)II Da pa dobi družba pregled glede potrebne množine in da si prihrani nepotrebne stroške za carinsko manipulacijo, prevoz itd., zato prosi vse podružnice in druge korporacijc, da naročitve za svoj okoliš že sedaj, vsekakor pa do 15. marca 1926. prijavijo; na poznejše prijave se morda ne bo mogoče ozirati. Plačilo za galico sledi lahko pozneje, po dobavi, ako se družbi obenem z naročilom predloži izjavo posojilnice ali kakega drugega denarnega zavoda (ali Zveze), da jamči za plačilo. V tem oziru hoče vsaki upravičeni želji po možnosti ustreči. Cena galici za nadrobno'oddajo bo vsekakor dosti višja, ker znašajo bančni, režijski in drugi stroški velik odstotek kupnine. Gibala se bo med Din 6.50 do Din 6.75 brez carine, oziroma med Din 7.80 do Din 8, ako ostane dosedanja carina v veljavi. Tovornina do naročnikove postaje gre na račun prejemnika. __ Proč z njivskim plevelom! Plevel je ropar, on ropa kulturnim rast- . linam hrano, prostor, zrak, toploto, svetlobo in vlago. Plevel zmanjšuje naše pridelke in uničuje narodno premoženje. Ako opazujemo njive po naprednih deželah n. pr. v Nemčiji in na Češkem, opazimo nehote, da so v primeri z našimi prav malo plevelne in da so tamkajšnji pridelki mnogo boljši in obilnejši. V čem je iskati to razliko, ali v podnebju, ali v zemlji ali v obdelovanju? Po temeljitem proučevanju tamošnjega obdelovanja najdemo, da je iskati vzroka samo v načinu dela. V naslednjem hočem pojasniti, zakaj so naše njive tako plevelne, zakaj pridelki tako nizki iti kako je temu odpomoči. 1. Nepravilno obdelovanje. Vobče orjemo le z navadnimi plugi in še prav pogosto na ozke kraje"(ogone). Brazda je navadno plitva in največkrat ni razlike med jesensko in pomladno brazdo. Tako se obrača vedno enainista plast zemlje. S tem plevelna semena z jesensko prašno brazdo samo pokrijemo, da so obvarovana pred zimskim mrazom. Spomladi jih pa zopet spravljamo na površje, da nemoteno izkale in rasto. S plitvo brazdo korenine večletnega plevela samo razprežemo in razdelimo1, da dobe spomladi novih moči za svoje razmnoževanje. Pri oranju na kraje pa zagrnemo pri vsakem kraju za poldrugo brazdo celine, kjer se plevel pozimi prav dobro počuti. Način takega obdelovanja je pogrešen, ker s takim obdelovanjem bolj pospešujemo kakor pa zatirarfio plevel. V naprednih deželah obdelujejo zemljo na sledeči način. Jesenska prašna brazda je čim globokejša. Na ta način pride plevel globoko v zemljo; letnež seže pod korenine navadnega plevela; brazda se pri obračanju drobi in lomi, da je zemlja s koreninami plevela vred kar najbolj izpostavljena mrazu; s tem izgubijo plevelne korenine na življenjski moči. Globoka brazda napravi zemljo tudi rodovitnejšo'. Globoki jesenski brazdi sledi spomladi plitvejša brazda, s katero spravijo v zemljo tudi gnoj; ako pa ne gnojijo, zdrobijo brazde sarno s kultivatorjem (razruše-valcem). Na ta način ostane plevelno seme globoko in ne mora izkaliti; plevelna ruša segnije spodaj in gnoji. Dolgotrajne plevelne korenine (n. pr. perenka) spravijo s težkimi železnimi branami na površje ter jih speljejo na kompost. Taka izprememba obdelovanja je mogoča s pomočjo železnih in dobrih obračalnih plugov, katere dobimo tudi pri Kmetijski družbi. 2. Nepravilno kolobarjenje. Veliko premalo pažnje se posveča pri nas razporeditvi kmetijskih rastlin ali kolobarjenju. Pogosto sledi žitu zopet žito in okopavini zopet okopavina. S tako razvrstitvijo izkoriščamo zemljo neenakomerno, s tem pa pospešujemo razvoj in razmnoževanje raznega plevela in raznih rastlinskih bolezni n. pr. prašnate sneti, bolezni krompirja itd., vsled česar trpi vsa vrednost in množina pridelka. Kolobarjenje njivskih rastlin moramo tako' urediti, da sledi žitu okopavina ali krmska rastlina iii obratno. S pravilnim kolobarjenjem vzdržujemo boljšo rodovitnost zemlje in jo najbolj enakomerno izrabljamo, zvišamo pridelke, zatiramo plevel in glivične bolezni. 3. Zamujena pletev. Veliko vrst drobnega plevela nastavlja že seme, čim se dobro razcvete; ako zamudimo pravi trenutek za pletev, je seme že raztrošeno. Naša naloga je, da rastline čimprej rešimo roparskega plevela, ki zadržuje rastline v razvoju; s pravočasno pletvijo preprečimo tudi razploditev plevelnega semena. Ne odlašajmo torej s pletvijo. Pazimo budno na pravočasno pletev in njive bodo od ieta do leta bolj čiste. (Dalje sledi.) Krompir „Alma". Kakor smo poročali v prvi številki letošnjega „Kmetovalca", je družba naročila nekaj novega semenskega krompirja s Tirolskega, ki je znan pod imenom „Alma". Danes prinašamo podobo te krompirjeve sorte, ki spominja po svoji obliki močno na oneidovca. Oblike je pa bolj valjasto široke in plo- Pod. 10. Krompir „Alma". Slika je posneta po naravi. ščate. Koža je bela, meso belo, očesa na koži plitva. Očesne jamice pa niso tako rdečkaste kakor pri oneidovcu. Okusa je prav dobrega. Največ vredno je pa to, da je ta sorta zelo utrjena in rodovitna. Odporna je proti krompirjevim boleznim in ostane zelena do zadnjega. Gomolja je tudi prav debelega. Letnik XLIII Klet spomladi. Inž. Sadar, Maribor. 'I udi korenska klet zahteva pozornosti, posebno spomladi. (Gospodinje pozor, kajti krompir in presnimi, kar je še imate', vam sedaj prav rada gnije in pokvara se nagloma širi, ako takoj ne odstranite okuženih komadov! Ce opazite gnile gomolje, preberite takoj cel kup, zelenjad z rumenimi pegami hitro porabite, peso in repo bo tudi treba kmalu po-krmiti, kajti spomladi izgubi največ redilnih snovi in zelo hitro gnije! Pesa in krompir v kupili živita in dihata, pri tem pa razvijata toploto in izhlapevata vlago, to pa tem bolj, čim topleje postaja. Ce te toplote in vlage ne odstranimo, se kupi preveč segrejejo ter prično prehitro odganjati ozir. gniti, kajti povzročitelji gnitja se razvijajo pri 8° C in najprej najpovolneje! Da odstraniš toploto in vlago, zrači klet ob suhem vremenu in kadar ne zmrzuje. Oken, ki so obrnjena proti solncu, ne odpiraj in jih zatemni, najenostavneje, če namažeš šipe z apnovim beležem. V mrzli zimi in slabi kleti krompir večkrat ozebe ali zmrzne. Seveda ne zmrzne cel kup, temveč le zgornje plasti kupa, ki pridejo v dotiko z mrzlim zrakom. Krompirjev gomolj je živ del rastline in se skuša varovati s toploto, ki jo sam razvija. Popolnoma zmrznjeni krompir je trd kakor kamen; kadar se otaja, se pa iz njega cedi voda, da ga moremo izžeti kot gobo. Otajan krompir se takoj kvari, dočim se neotajani dolgo drži. Izcejena voda iz »taljenega krompirja namoči kup pod seboj in ga okuži. - Zmrzli krompir zategadelj skrbno in kmalu od-beri! Pokrini ga ali porabi v kuhinji, kajti če ga hitro skuhaš ni škodljiv! Ce je zmrznil krompir v zasipnici, moramo krompir takoj porabiti ali pa zasipnico toplejše ogrniti, da več ne zmrzuje. Čim pa postane nevarno, da bi se krompir olajal in gnil, odpri zasipnico ob lepem vremenu, odstrani ves zmrzli krompir in ga porabi, ostalega pa zopet zasuj! Nikdar ne vzemi te-ga krompirja za seme! Od zmrznjenega krompirja pa razlikujmo ozebli krompir. Ozebe krompir pri 1" do —2° C. Krompir tedaj ni trd, ozebline so pa kot usnje mehke in koža se na ozebljenem mestu zelo rada lupi z mesom vred kakor pečeno jabolko. Z zmrzujenjem in ozebljenjem pa ni prav nič v zvezi pojav, da postane krompir sladek. To se dogodi, če leži krompir dalje časa pri toploti od 0° do približno 2" C. Če toplota ni padla pod —2° C, torej če krompir ni zmrznil, odstranimo oslastni njegov okus, tako da ga postavimo nekaj dni pred kuho v toplejši prostor ali pa položimo olupljenega za 20—30 ur v mrzlo vodo, ki jo večkrat obnovimo. Sladek okus je nastal od sladkorja, ki se jc vsled dihanja nakopičil v gomolju, ker se zaradi prenizke temperature ni mogel razpasti v vodo in ogljenčevo kislino. Sladek okus se izgubi samodsebe, kadar nastopi toplo vreme. Sedaj je tudi čas, da prebereš in odbereš krompir za seme. Za seme izberi le popolnoma zdrave, srednje kakor fajce debele gomolje. Ob toplih dnevih moraš zračiti zasipniee: V ta namen razkrij sleme, toda če ponoči še zmrzuje, ga na večer zopet zakrij! Debelo zemeljsko odejo na podsipnici prični polagoma,odstranjevati, da se zasip preveč ne ogreje. Trtne sorte za dolenjska in brežiška rdeča vina. Z ozirom na vprašanje raznih vinogradnikov iz krškega okraja, kakšne vrste trt in v kakšnem razmerju bi bilo saditi za pridelovanje enotnega izvrstnega rdečega vina (cvička), navajam, da bi bil za ves krški in brežiški vinorodni okraj najbolj prikladen mešani nasad, v katerem bi prevladala črna, že popolnoma vdomačena in zelo rodovitna žametna črnina ali kavščina. Kot priboljšek zaradi manjše kisline in boljše kakovosti, pa tudi zaradi barve bi bila modra frankinja dobra in v gotovih legah morda tudi tičenska ali drobna črnina. (Portugalka pa le tu pa tam zaradi prezgodnje zoritve in zaradi slabe odpornosti proti grozdni plesnobi ali oidiju.) Za omiljenje črnine glede kisline in barve bi bila v vsakem oziru prav prikladna istotako že povsod udomačena kraljevina, in sicer rdeča kraljevina, ker ta bolje dozori, je bolj sladka in ni gnitju tako podvržena, kakor je navadna rdečebela kraljevina. In končno za posebno zabelo in aroma še rdečebeli in rdeči veltlinec in traminec. Veltlinec napravlja srednje velike grozde in da, ker vedno pravočasno dozori, močno in fino vino. Traminec napravlja sicer majhne grozde, toda na dolgo rezan rodi stalno iu veliko, je proti raznim boleznim jako odporen, dozori vedno popolnoma ter da najmočnejše in najfinejše belo vino. če na tropu popolnoma pokipi, da vino rjave barve, ker grozdje je rjavo kot rulandeca ali rdečega španjola. Za omiljenje kisline bi bila sposobna istotako kot kraljevina, tudi beli in rdeči španjol (bela in rdeča žlahtuina), toda kakor izkušnje v raznih goricah kažejo, sta obe vrsti v cvetju preveč občutljivi in je njihovo vino bolj prazno. Razmerje bi bilo torej naslednje: ali na vsakih 1000 trt . . 650 trt v odstotkih 1. Žametna črnina 65% 2. modra frankinja in druge enako črninske trte 10% .3. kraljevina iu veltlinec 20% 4. traminec 5% 100 200 50 Skupaj 100% . .1000 trt Taka sestava je mišljena in mogoča le pri popolnoma novih nasadih. Zaradi pravilnega obrezovanja iu pravilnega poletnega negovanja teh trt je neobhodno potrebno, da posamezne sorte vsako zase, t. j. čisto sadimo, da se pri sajenju ne pomešajo, torej ne kraljevino med žametno črnino, ali tra-minca med fraukinjo itd. Taki čisti nasadi olajšajo mnogo tudi pravilno trgatev, ker, če kdo hoče, lahko potrga eno ali drugo sorto posebej in pusti zase po-kipeti, namesto vse skupaj. Prepričan sem, da bi taka sestava trt dala vsako leto lepo rdeče vino (cviček) izredne kakovosti in tudi toliko, da bi se vinogradništvo vkljub sedanjim velikim stroškom izplačalo. Stran 28. KMJ5T0 Letnik XLIII. lak mešan nasad velja seveda za splošnost. Kdor pa ima obširnejše vinograde, prideluje lahko bela vina iz popolnoma belili trtnih vrst posebej in izbere v ta namen najprikladnejše navadne ali prav fine vrste, ki odgovarjajo razmeram kraja in lege. Fr. Gombač. Rjavenje vina. Letošnja vina so po veliki večini silno podvržena rjavenju. Vsak vinogradnik si mora prizadevati, da spravi še tekom zime vino v red, drugače bo lahko imel ž njim v vročem poletnem času silne neprilike. V slabih naših vinskih kleteh je več kakor gotovo, da se bo letos v poletnem času mnogo vina pokvarilo, zato moramo hitro na delo, da si ohranimo ta dragoceni pridelek, ki pomeni za mnogo malih vinogradnikov celo eksistenco. Še tekom meseca moramo na vsak način novo vino pretočiti od drož. Kdor tega ne stori, ta krade sam sebi denar iz žepa, kajti poleti bo gotovo ob vino, ako ga poprej ne proda. Pa tudi če vino proda, ga ne sme dati prej iz rok, dokler ni stanovitno, ker ima lahko zopet s kupcem neprilike, tožbe in stroške. Zato je nujno naj-prvo, da vino preizkusimo, če je na zraku stanovitno. Ce natočimo vino v kozarce in ga pustimo v njem 2—3 dni stati, se bomo takoj o tem prepričali. V večini primerov vino letos barvo vzdigne (nategne), postane temnejše, temnorumeno, rjavo ali celo še gosto. Tako vino je bolno in ga ni dati prej iz rok, dokler ga ne ozdravimo. Če postane vino v kozarcu le malo temneje kakor je bilo v sodu, zadostuje, da ga pretočimo v za-žveplan sod. V čistem, pomitem sodu sežgetno na vsaka 2 hI vsebine en trak čistega azbestnega žvepla in takoj na to pretočimo v sod rjaveče vino. Pri pretakanju moramo paziti na to, da pride vino čim manj mogoče z zrakom v dotiko. Osem dni kasneje preskusimo vino v kozarcu še enkrat in če bi še nategnilo barvo, dodenemo na hI vina še 2 do 3 gr natrijevega bisolfita in s tem vino ozdravimo. Če pa vino pri prvi preskušnji v kozarcu močno por javi in se celo zgosti (zgodi ja), potem ne kaže vina pretakati od drož naprej, dokler ga ne ozdravimo. V to svrho mu dodenimo na lil (100 1) po 5 gr čistega in svežega natrijevega bisulfita. Bisulfit raztopimo v kozarcu vode, vlijemo raztopnino v sod in jo z vinom dobro premešamo, čeprav ne prav notri v drože. Kakih 8—10 dni pustimo potem vino pri miru, da se vznemirjene drože zopet poležejo in ga na to pretočimo v prav malo zažveplan sod (na 6 hI en trak azbestnega žvepla). Nekaj dni pozneje preskusimo vino v kozarcu še enkrat in videli bomo, da je vino stanovitno, ako je bil le bisulfit dober. Bisulfit moramo hraniti v dobro zaprti steklenici, drugače se izveši. Preden nastane hujša vročina, torej do meseca maja, pretočimo vino v drugič, pri tem je pa le malo zažveplarno. Preko poletja moramo hraniti vino v hladnih kleteh in v polnih sodih. Žveplano vino ne smemo točiti poprej, kakor šele po preteku kakih 14 dni. Med tem duh po žveplovem dvokisu iz njega izgine. B. Skalicky, Grm. Ali naj sadimo navadni mecesen v nižinskih gozdih? Vse vrste mecesna, posebno tudi naš navadni mecesen (Lari.\ europaea) imajo svojo pravo domovino v planinskih in gorskih krajih, pri nas od 600 m nadmorske višine navzgor. Mecesen ne potrebuje posebno rodovitne zemlje, pač pa svetlobe več kakor drugo igličasto drevje, tako da v senci drugega drevja uc uspeva. Najlepše izraste v mešanih gozdih s smreko, jelko, borom ali bukvo skupaj, kjer pa mora imeti prostor. Ker posebno v mladosti zelo hitro raste, se priporoča primešati ga na praznili prostorih v gozdnih zasadili iz prejšnjih let. Ker se globoko in dobro ukoreniči, je odporen zoper veter in ščiti s tem tudi primešano smreko. Tudi mraz mu veliko ne škoduje. Bolj občutljiv pa je za močne in vlažne snežne viharje, ki ga lahko zlomijo, vsled česar bolj vzdrži v južnih kakor v severnih visokih legah. Bolj mu ugajajo tia, ki vsebujejo dovolj apnenca. Na pravem mestu zraste hitro v mogočno, visoko drevo. Njegov rdečkast les je prvovrsten. Zato zasluži največjega razširjenja, toda le v svoji domovini v gorovju in planinah, kajti le tam ohrani te izvrstne lastnosti. Ako se pa vzgaja v nižjih legah in ravninah, torej v krajih, kjer mu podnebje ne ugaja, raste v prvi mladosti sicer tudi hitro, kmalu pa odjenja in kesneje (med 20. in 30. letom) v rasti popolnoma zastane in pogosto povsem posahne. Tudi les nima tiste vrednosti in porabnosti kakor oni iz planine. Zato je čisto napačno saditi mecesen v nižinah, kjer da drugo drevje boljše dohodke. Posebno naši mali posestniki se dado prevariti, ko spoznajo njegov izvrstni les in vidijo, kako v mladosti hitro raste. Zato pa naj le upoštevajo zgornji opomin gozdarskega strokovnjaka. Kakor nam poročajo, se državni gozdarski strokovnjaki v zadnjih letih veliko trudijo, da bi dobili nadomestek za mecesen tudi za nižinske kraje, kar bi bilo ogromnega pomena za male naše.gozdne posestnike. Kakor vse kaže bosta ta nadomestek v polni meri dala izvrstna ameriška duglazija (jelka) in pa gladki bor (P. strobus), ki ju že vzgajajo v naših gozdnih drevesnicah in glede katerih imamo že zelo dobre izkušnje. Oba sta v nižinah doma in rasteta izredno hitro, les duglazije pa je enakovreden planinskemu mecesnu. Skušajo pa tudi dobiti semena od tistih redkih mecesnov, ki so se dozdevno že aklimatizirali (navadili) na nižino, kjer dobro uspevajo. Tudi japanski mecesen, ki ga za poskušnjo vzgajajo, nekateri priporočajo. — V prihodnjih letih bo tudi za to preskrbljeno, sedaj pa ne kaže drugega kakor saditi našo dobro znanko smreko in na bolj slabih, suhih tleh navadni ali črni bor. Inž. R. Kako gospodariš? (Vprašanje, ki mora zanimati slednjega kmetovalca.) Inž. C. Jeglič. Kar znaš, to imaš. Res je, da se kritičen položaj našega kmetijstva, katerega so v zadnjih časih izzvale nestalne in pri mnogih kmetijskih proizvodih razmeroma prenizke tržne cene, ne da rešiti samo z napori naprednejšega Letnik XLI1I. gospodarstva, marveč mora tudi država paziti, da s svojimi uredbami ne zmanjšuje in ne uničuje kmetijskih pridelkov. Vendar pa še mnoge naše kmetije gospodarijo s prav revnimi dohodki in včasih celo z izgubo predvsem zato, ker dotičnim gospodarjem primanjkuje strokovne izobrazbe in naprednega duha. Težko je dandanes živeti kmetu, ki se ne zaveda, da mora biti desetkrat bolj brihten in preudaren uc- tvorniški delavec, ako hoče, da mu bo kmetija napravljala veselje. Čevljar dela čevelj po kopitu. Gospodar, kmetije pa 116 sme slepo delati in slepo posnemati. Kmetija je živo telo, in kdor je ne razume, jo ubija. V vsakem kmetijskem gospodarstvu so drugačne razmere, katere določajo njegovo intenzivnost in dobičkanosnost. Intenzivno gospodarstvo potrebuje večjo obratno glavnico (več denarja in inventarja), dela z večjimi proizvajalnimi stroški in tudi z večjimi dohodki, ki pa ne dajejo vselej največjega čistega dobička. V intenzivnem gospodarstvu se vsa za njive sposobna zemljišča preoravajo, krma se prideluje na njivah, uporabljajo se stroji, dokupujejo umetna gnojila, za živino močna krmila, opravljajo sc vsa potrebna dela itd. Ako torej na določeno ploskev kmetijskega zemljišča oziroma na posamezne kmetijske panoge odpade mnogo dela in kapitala, tedaj je dotično gospodarstvo intenzivno*, ako pa se uporablja razmeroma malo dela in malo obratnega kapitala, potem je dotična panoga ali pa ves kmetijski obrat ekstenziven. Ekstenzivno gospodarstvo se ko-likormoč varuje večjih proizvajalnih stroškov, prideluje na polju rajši žita nego stročnice in okopavi-ne, ki potrebujejo več dela, živina se preživlja s pašo in doma pridelano krmo itd. Na vsakem kmetijskem posestvu mora gospodar prilagoditi način gospodarjenja razmeram, v katerih živi; mali posestnik mora vobče bolj intenzivno gospodariti, da 11111 kmetija toliko nese, da more na njej izhajati in živeti. Čim manj je zemlje, tem bolj intenzivnega gospodarstva je treba, da nam več donaša. Najboljše sredstvo, da se od blizu prepričaš, kakšne obresti ti vrača kapital, ki ga imaš vloženega v svojem posestvu, in kako se ti izplačujejo posamezne panoge poljedelstva in živinoreje, so gospodarski preračuni. Mnogi kmetovalci se že v naprej z vso silo branijo pred najenostavnejšim računanjem: „Kje pa imam čas? Če svojim otrokom še čevljev ne morem kupiti^ potem že tako brez računov vem, da je kmet največji berač na svetu!" Tak kmet, ki tako govori, je zares vsega pomilovanja vreden. Baš ta lahkomiselnost je pri mnogih kmetovalcih kriva, da ne iz-previdijo in nočejo popraviti svojih grehov. Nisi gospodar, če dolžiš celo kmetijo, da nič ne nese, ako moraš 11. pr. z razmeroma lepimi dohodki živinoreje in mlekarstva leto za letom pokrivati izgube poljedelstva ali vinogradništva. In rakovo pot gre tvoje gospodarstvo, če denar, ki ga potrebuješ za popravo orodja ali pa za nabavo gnojil, uporabiš za življenjske potrebščine, za nepotrebne in dragocene zgradbe itd. Zato pa svinčnik v roke! Nobena glava ni tako brihtna, da bi si zapomnila vse posamezne stroške in dohodke, ki jih imaš tekom let, a jih je treba prej ali slej natančno pretehtati. Poglej podjetnega malega trgovca, kako si „de-la" denar: vsako paro in dinar si zapiše v blagajniški dnevnik! Ali ni kapital, ki je vložen v tvojem posestvu, večji in dragocenejši? (Dalje sledi.) Jajca za valjenje. sledečih kurjih pasem oddajajo, in sicer: 1. rjave štajerske kokoši: Franc Lilek v Št. 11 ju v Slov. Goricah; 2. plimetke: Kari Piruat, Dravlje št. 4, p. Št. Vid nad Ljubljano; Graščinsko oskrbništvo Grmače, p. Šmartno pri Litiji; Karol Počivalnik, Ljubljana, Dolenjska cesta 35; 3. laške jerebičarke; Josip Žužek, Velike Lašče; Uprava veleposestva v Gor. Lendavi; 4. orpingtonke: .los. Žužek, Vel. Lašče; Uprava veleposestva v Gor. Lendavi. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Vprašanje 8. Nekateri posestniki iinajo pri tukajšnji graščini že nad sedemdeset let vknjižen užitek od pašnikov, ki so jih sami iztrebili od ničvrednega grmovja in trnja. Graščina jih pri tem ni ovirala in tudi vso to dobo ničesar jemala s teli zemljišč. Pač je pa od njih redno plačevala davek. Sedaj pa namerava posekati dva hrasta, ki stojita na tem svetu. Kdo ima pravico sekati drevesa: ali vknjiženi upravičenci ali lastnik zemljišča? (K. P. v S.) Odgovor: Preden je mogoče podati pravnoveljaven odgovor na Vaše vprašanje, se je treba prepričati v zemljiški knjigi, kako je ta služnostna pravica vknjižena: ali imajo užitniki na graščinskem svetu samo pravico do paše, ali pa tudi pravico do sekanja 1'esa, ali sploh do vseh užitkov tega zemljišča. V prvem primeru smejo užitniki samo pasti svojo živino, čistiti pa pašnike, v kolikor jim je to potrebno za pravilno uporabo paše. Že odraslega drevja, četudi so ga sami pustili, da dorase, pa ne smejo sekati. Do tega ima pravico samo lastnik zemljišča. Če je pa v zemljiški knjigi vpisana služnostna pravica ne samo do paše, ampak tudi do sekanja ■lesa ali pa celo ves užitek s tega zemljišča, tedaj so posestniki upravičeni sekati les za domačo potrebo. Dvomimo pa, da bi tudi v tem primeru mogli zabraniti graščini, da bi ne smeta posekati dveh hrastov za svoje potrebe. Po 1. 1853. se namreč ne dajo tako lahko priposestvovati nove služnostne pravice, četudi so se morda nemoteno uživale več desetletij. Odločno Vas pa svarimo pred pravdo, ki bi znala izpasti neugodno za vse pašne upravičence. L. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Učni tečaji za kmetovalce na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše ob zadostnem številu udeležencev po naslednjih strokovnih skupinah: I. Sadjarstvo: 1. enodnevni tečaj za precepljanje sadnega drevja v ponedeljek, 1. marca t. 1.: 2. enodnevni teča.i za sajenje in oskrbo sadnega drevja v torek, 2. marca t. 1. in 3. enodnevni tečaj za precepljanje sadnega drevja (ponovno) v ponedeljek, 8. marca t. I. (vselej od 9. do 12. in od 2. do 4. ure). II. Vinarstvo: I. enodnevni tečaj o trsni rezi; 2. enodnevni tečaj o cepljenju in trsničar-stvu; 3. enodnevni tečaj o grozdnem sukaču iu uporabi vprež-nega orodja v vinogradih. III. Kletarstvo: petdnevni tečaj o najvažnejših vprašanjih kletarstva. IV. Poljedelstvo: 1. Stran JU. K M ET O enodnevni tečaj o obdelovanju zemlje, o gnojilih 1 in gnojenju ter o semenarstvu; 2. enodnevni tečaj o pridelavi krme in krmljenju in 3. enodnevni tečaj o rastlinskih škodljivcih in boleznih. Vsi tečaji so teoretični (predavanja) in praktični (razkazovanja z demonstracijami, skioptičnimi slikami in vajami). Za-nimanci (brez razlike spola in starosti) naj svojo udeležbo nemudoma obvezno prijavijo z dopisnico direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in naj točno navedejo od naštetih deset tečajev tiste, katere želijo obiskovati. Dnevi za sadjarske tečaje so zgoraj določeni, dnevi za vinarske, kletar-ske in poljedelske tečaje se pa vsakomu posebej pismeno spo-roče na podlagi njihove prijave. Pouk je brezplačen, potrebnim se pa morda nudijo skromne podpore ali kake olajšave, če namreč le-te ministrstvo za kmetijstvo dovoli. Po potrebi iti zanimanju se bodo prirejali nadaljnji učni tečaji. Direktor Andrej Žmavc. Pastirski tečaj na Jesenicah. Planinski odbor za srez Radovljica priredi v soboto, 6. marca t. I. na Jesenicah.v hotelu Paar (nasproti kolodvora) enodneven pastirski tečaj. Vsakemu pastirju iz političnega okraja Radovljica, ki se udeleži tečaja in se izkaže z izkaznico od županstva, izplača odbor dnevnico v znesku 40 Din in mu povrne železniške stroške. Po dovršenem tečaju bo razdeljeval odbor posebne nagrade zaslužnim pastirjem, katerih imena so bila razglašena lansko jesen v ..Kmetovalcu" in vseh ljubljanskih tednikih. Teh nagrad se razdeli za sodni okraj Radovljica 17. v skupnem znesku 1825 Din, za sodni okraj Kranjska gora pa štiri nagrade, v skupnem iznosu 950 Din. Pastirjem, ki dobe te posebne nagrade, se dnevnica in potni stroški ne izplačajo. Vsi prizadeti pastirji se opozarjajo, da se tečaja zagotovo udeležijo, ker so nagrade znatne (po 50 do 250 Din na osebo). Poudarja se, da se bo na tečaju podalo navzočim pastirjem poleg splošnega planšarskega pouka navodlio, kakšna dela naj opravlja priden pastir na planini, ako naj pride v poštev za posebne nagrade, ki jih bo podeljeval planinski odbor letos v jeseni onim pastirjem, ki se bodo s temi deli posebno odlikovali. Program pastirskega tečaja: Ob devetih dopoldne otvoritev tečaja (agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys): Od 9.30 do 10.30 prve pomoči pri oboleli živini na paši in o ravnanju s pašno živino na planini (predava okr. živinozdravnik Zarnik). Od 10.30 do 11.30 o mlekarstvu in planini (predava drž. mlekarski inštruktor A. Pevc). Od 12.30 do 14.30 o oskrbovanju in zboljševanju planin (predava okr. ekonom J. Sustič). Od 14.30 do 10.30: 1. Razdelitev posebnih nagrad pastirjem, 2. razdelitev dnevnic in železniških stroškov. Ob 10.30 zaključitev tečaja. DOPISI. V Lescah na Gorenjskem se je vršila 3. februarja t. 1. plenarna seja okrajnega živinorejskega odbora za s. o. Radovljica. Na seji se je razpravljalo o tekočih vprašanjih in poslih odbora. Med drugim se je sklenilo, da izdela odbor za vsakega subvencioniranega plemeniaka, bodisi bika. merjasca, ovna ali petelina, po dve zavezni pismi, od katerih hrani eno pismo odbor, a drugo si pridrži rejec, da se zna ravnati po določilih zaveze. V zavezna pisma za odborove merjasce se je nanovo uvedla točka, katera rejcu predpisuje, da mora vse svoje svinjake razkužiti najmanj enkrat v l'etu z apnovim beležem tako, da temeljito pobeli stene in korita ter z beležem dobro polije tlak svinjaka. Na drugo rubricirano stran zaveznega pisma mora rejec zapisovati skoke merjasce ter zavezno pismo vrniti odboru, ko je merjasec odslužil predpisano dobo. Nadalje je odbor sklenil, dajati za naprej okrajne podpore licencovanim bikom po sledečem predpisu: podpore dobe le biki z najmanj 24 enotami stroge ocene. Pri oceni 24 enot dobi bik za podporo osnovni, za vse enaki znesek, a za vsako višjo točko se mu prizna še posebna nagrada po 50 Din kot povišek. Nagrada za te licencovane bike velja: 1. za bika, starega od IS. do 24. mesecev za eno leto naprej, 2. za bika, starega od 24. do 30. mesecev za pol leta nazaj, a za pol leta v naprej. 3. za bika, starega od 30 mesecev dalje za 9 mesecev v nazaj, a za 3 mesece v naprej: Bikorejec, ki odproda bika pred potekom zaveze za nadaljnjo rejo, mora vrniti odboru od v naprej izplačane nagrade za vsak mesec dvanajstiuko od celotne nagrade. Čas nad polovico meseca (15 ditij) šte.ie za ves mesec. Biko-rejei, ki držijo subvencioniranega bika nad zavezno dobo. vložijo pri okr. živinorejskem odboru prošnjo za nadaljnjo podporo. Takoj po živinorejski seji se je vršila plenarna seja okrajnega sadjarskega odbora za srez Radovljica. Poleg razprav in sklepov v zadevah okrajne drevesnice v Mošnjah je ta odbor sklenil, prirediti kakor lansko leto — tudi v letu 1926. več sadjarskih tečajev v okraju. Tekom spomladi se priredijo: dvodneven sadjarski tečaj v Bohinjski Bistrici (skupno s tamošnjo Kmet. podružnico), enodnevni 'tečaji pa v Ratečah pri Kranjski gori, Ribnem pri Bledu, Lešah in na Lancovem. Ti tečaji se priredijo le, ako se obvezno priglasi gotovo število obiskovalcev, nakar se merodajni gospodarski činitelji teh občin že sedaj opozarjajo. Ker je pa vsled dolgotrajnega razpravljanja nedostajalo časa. se je morala plenarna seja okr. živinorejskega odbora za s. o. Kranjska gora, določena na ta dan. odgoditi na poznejši čas. Jos. Sustič, drž. ekonom. KMETIJSKE NOVICE. Nj. Vel. kralj protektor Ljubljanskega velesejina. Z dopisom dvornega maršalata z dne 15. t. ni. je bilo obveščeno predsedstvo Ljubljanskega velesejina. da je Nj. Vel. kralj tudi letos blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad letošnjim vzorčnim velesejmom, ki se bo vršil od 20. junija do 5. julija, kakor tudi nad pokrajinsko razstavo od 1. do 12. septembra. To visoko odlikovanje je nov dokaz, da se naš kralj zanima za razvoj našega narodnega gospodarstva. Planinski dan na Jesenicah. Letos sc vrši planinski dan na Jesenicah, in sicer na sv. Jožefa dan, 19. marca t. I1. Prvi planinski dan se je vršil za ljubljansko oblast I. 1924. v Kranju. Podrobni spored prinesemo prihodnjič. Licencovaiije bikov v mariborski oblasti se vrši od 10. februarja do 1. aprila. Na pregled se morajo pripeljati vsi nad I leto stari biki. Za dobre plemenjake se bodo delile pri tej priliki nagrade, in sicer državne v zneskih po 500 in 400 Din in številne manjše nagrade iz okrajnih blagajn. Za nenagrajene bike dobijo bikorejci potnino iz okrajnih sredstev. Za vzgojevalce najlepših bikov so določene tudi diplome ministrstva in polivalnice Velikega župana. Podrobni pograrn se je objavil po vseli občinah. DRUŽBENE VESTI, f Josip Urbančič. Dne 27. januarja t. 1. smo pokdpali moža, ki je ves čas svojega življenja kot odličen drevesničar delal na povzdigi našega sadjarstva. Na tisoče in tisoče drevja raste danes širom naše dežele, ki je plod njegove vzgoje in ki nas danes s svojim cvct-jem in sadjem razveseljuje in spominja na tega izkušenega in zaslužnega sadjarja. Pokojni Urbančič je bil vseskozi praktičen sadjar in eden prvih dreves-ničarjev v deželi. Od 1. 1885. je bil pri naši družbi kot zvest njen sotrudnik. Kdo izmed starejših članov se ne spominja krasne nekdanje družbene drevesnice na Poljanah, ki jo je v zvezi z nasadom matičnega Let XLiir K M E T O V A L E C Stran .31. drevja zasnoval pokojni \ clczaslnžni predsednik Pire, uredil in vodil pa vrtnar Urbančič? Pozneje od 1. 1905. je vodil veliko družbeno drevesnico v Šiški in ko se je ta prostor po vojni prodal, se je preselil z drevesnico zopet nazaj na Poljane, kjer jo je do svoje vpokojitve najskrbneje vodil. Urbančič je bil odličen učenec nekdanje vrtnarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi, katero je dovršil 1. 1877. Spričo svoje sposobnosti je služboval pozneje 5 let na tem zavodu, najprej kot vrtnar in pozneje kot viničar. Tam ga je spoznal tudi rajnki Pire, ki ga je I. 1885. pridobil za družbeno drevesnico v Ljubljani. Tukaj je napredoval s svojim izvrstnim službovanjem za oskrbnika družbene drevesnice. Po 40 letnem službovanju je stopil avgusta 1925. v zasluženi pokoj, ki ga pa ni dolgo užival. Rajnki je bil rojen 1. 1860. v Trnovem pri 11. Bistrici in je umrl star 65 let. Njegovi rodbini iskreno sožalje, umrlemu odličnemu sadjarju pa časten spomin! Družbene članske diplome. Naročila na članske diplome se zopet sprejemajo. Diplome so umetniško izdelane in so pravi okras in ponos vsaki hiši. Velikost znaša v centimetrih 63 X 47. Diplome se oddajajo za ceno 15 Din komad proti predplačilu. Člani, ki želijo dobiti družbene diplome, naj jih naročajo potoni podružnic ali pa naravnost pri družbi. Zaradi skupnega natisa se sprejemajo letošnja naročila zaenkrat do 15 februarja t. 1. Nabiralne pole za udnino naj tista načelstva podružnic, ki tega dosedaj še niso storila, nemudoma dopošljejo družbi, da se razpošiljanje ..Kmetovalca" ne zavleče in da udje dobijo vse številke tega lista. Družba tiska le toliko številk „Kmeto-vatca", kolikor dobi ndnin do izida posameznih številk, če udje ne bodo dobili vseh številk lista, so temu deloma sami krivi, ker pravočasno ne plačajo udnine, ali pa tudi malomarna načelstva podružnic, ki ne pošljejo pobrane udnine družbi. URADNE VESTI. ZAPISNIK o rednem občnem zboru Kmetijske družbe za Slovenijo, v četrtek, 17. decembra 1925. v »Mestnem domu" v Ljubljani. (Dalje in konec.) G. Poslanec Žebot je podal sledeči protest: V imenu velikega števila delegatov iz Štajerske in Kranjske vlagam na tem mestu protest: 1. Da se hoče danes odobriti računski zaključek za leto 1923.. ker so bili za to upravičeni le v 1. 1924. pravilno izvoljeni delegati, ki jih pa niso pozvali na občni zbor. 2. Da se je 1. 1924. z nasilnim tolmačenjem pravil vrglo iz družbe več tisoč članov, med njimi take. ki so bili že dolgo vi sto let pravi udje Kmetijske družbe, in lake, ki so bili polom odbornikov iste družbe priglašeni. Smatramo, da je bilo gori označeno postopanje nepravilno in izjavljamo, da bomo storili vse korake, da se prej ali slej nasilja, ki so se izvršila, popravijo. 3. Protestiramo, da se je vršilo žrebanje izstopivših odbornikov za Kranjsko in Štajersko posebej, dasi to ni določeno po pravilih. G. predsednik je odgovoril na protest sledeče: Navzlic sklepu večine glavnega odbora je tedanji podpredsednik g. Jarc zavlačeval sklicanje občnega zbora do novega leta v nadi, da pride v prihodnjem letu 1924. do večine, kar mu pa ni uspelo. Revizija v I. 1924. je bila potrebna, ker se je prinašalo družbi izkaze' udov, ki o svojem vpisu niso niti vedeli, oziroma izkazi so se izkazali falzificirani ter bili brez podpisa, tako da se ni vedelo, kdo je ude priglasil. Po daljši burni debati, ki se je razvila v tem vprašanju, .ie nastopil g. Petovar, ki je izjavil, da ie glavni odbor na včerajšnji seji sklenil, da se bilanci za 1. 1923. in 1924. predložita občnemu zboru v odobritev. Ta sklep je bil soglasen. Potrebno je, da je mučna zadeva enkrat za vselej odstavljena z dnevnega reda, saj je škoda vsake nadaljnje debate o tem. Če občni zbor ne odobri te bilance, bi s tem izrazil glavnemu odboru nezaupanje, zato je predlagal prvič konec debate in drugič naj občni zbor potrdi predloženo bilanco za 1. 1923. in 1924. Občni zbor je oba" predloga soglasno sprejel. 4. Volitev odbornikov. Pred volitvami je omenil g. predsednik, da je odbornik Urek ravnokar prejel obvestilo o smrti svoje matere, zato je moral predčasno zapustiti zborovanje.. Občni zbor je izrekel g. Ureku zaradi te izgube sožalje. Namesto g. Ureka je imenoval g. predsednik za skrutinatorja g. Medena. Skrutinatorji za Kranjsko so gg.: Jan in Meden, za Štajersko Ažman in Steblovnik. Volitve so se vršile za Kranjsko posebej in za Štajersko posebej. Za Kranjsko je bilo izvoliti II. podpredsednika in tri odbornike, ki so bili v zmislu pravil izžrebani. Od delegatov in odbornikov iz Štajerske je bito oddanih 19(1 glasovnic, od katerih so dobili: za II. podpredsednika: Ivan Pipan 138, Franc Černe 51 glasov; za odbornike: Ivan Urek 139, Martin Bajuk 139, Ivan Remškar 139, Anton Umnik 51, Ivan Lovrač 51, Ivan Paulin 5.1 glasov. Od delegatov in odbornikov iz Štajerske je bilo oddanih 139 glasovnic, od katerih se je glasilo na imena odbornikov: dr. Ivan Jančič 97, Robert Košar 97, Martin Steblovnik 97, Ludvik lvanjšič 42, Franc Plaskan 42, Andrej Debelak 42 glasov. Izvoljeni so torej bili: za II. podpredsednika: Ivan Pipan, Vižmarje; za odbornike: Martin Bajuk, posestnik, Božjakovo, Ivan Remškar, posestnik, Brezovica, Ivan Urek, posestnik v Globokem, dr. Ivan Jančič, župnik, Št. Peter v Savinjski dolini, Robert Košar, posestnik, Sv. Bolfenk, Martin Steblovnik, posestnik. Rečica na Paki. G. predsednik je razglasil izid volitev. 5. Predlogi glavnega odbora. G. predsednik je pripomnil, da se glede izpremembe pravil na včerajšnji odborovi seji med odborniki ni mogel doseči sporazum, zato odpade ta točka dnevnega reda. 6. Predlogi podružnic: Murska Sobota želi za Prekmurje mesto odbornika pri glavnem odboru. Kmetijska družba naj bo samo strokovna organizacija brez strankarskih vplivov; pri podpornih akcijah naj Kmetijska družba upošteva posebno Prekmurje; udnitia pri družbi se naj plačuje za tri leta naprej; družba naj protestira proti davku na telesne delavce; družba naj predlaga novi šolski zakon, da se naj v njem primerno upošteva pouk v kmetijstvu. Stran A2. FJraslovče protestira proti carini na .stroje in |>nifi zavarovanju kmetovalcev in kmetijskih delavcev proti nezgodam. Mestinje predlaga, naj družba pri naročevauju galice ne zahteva predplačila; podružnicam naj dovoljuje daljši kredit za plačevanje kmetijskih potrebščin; pri nabavi strojev naj prispeva družba s podporami. Teharje predlaga, naj se družba zavzame za preosnovo pouka na osnovnih šolah, da bo v večjo korist kmetijstva, sama naj pa znatno podpira kmetijsko-nadaljevalne tečaje po deželi ter poskrbi za izdajo primerne priročne knjige za te vi ste kmetijskega pouka. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Mariboru stavlja sledeče predloge: V glavni odbor naj se pokličejo ravnatelji kmetijskih šol kot virilisti; družba naj svojo knjižnico otvori javnosti; ,,Kmetovalec" naj se razširi najmanj na 16. strani. Tajnik je poudarjal, da bo družba primerno upoštevala te predloge, toda marsikateri umestni predlog bo moral ostati neizveden, če se ne bodo podružnice pri priskrbi kmetijskih potrebščin posluževale družbe in je vsestransko podpirale. Kar prispevajo udje z udnino, je mnogo premalo, kajti s 15 Din ni mogoče kriti niti stroškov za ,,Kmetovalca"! G. Jan je pojasnjeval današnji način izterjevanja prispevkov za zavarovanje proti nezgodam pri kmetijskih strojih in plačevanja zavarovalnin. Ponesrečen gospodar ali gospodinja ali otrok ne dobi odškodnine, premije pa mora vseeno plačevati. Hlapec ali dekla ali delavec pa jo dobi. To ni pravilno. Kmetijska družba se naj zavzame za izpremembo tega zakona. G. predsednik je obljubil, da bo družba vse ukrenila, da se te nepravilnosti odpravijo. G. Ažman je smatral za umestno podati nekoliko nasvetov. V našem kmetijstvu vlada huda kriza. Potrebno bi bilo sklicati podružnice na sestanke ter osnovati posebne odbore, ki naj razpravljajo, kako bi se dalo odpomoči težkemu gospodarskemu stanju. Posebno pozornost je obračati mlečnim cenam, ki so prenizke. Prepreči naj se uvoz sira iz inozemstva, dokler našim sirarjem preostaja domači sir. ki ga ni mogoče vmiveiti. Kmetijska družba nai temu vprašanju posveča posebno pozornost. G. predsednik je obljubil, da se bo to storilo. S tem je bilo zborovanje končano in je jo g. predsednik zaključil. Pripomnil je, da pravijo, da so Štajerci vročekrvnejši od Kranjcev, na današnjem zborovanju pa ni bilo razlike med enimi in drugimi. Upa in trdno pričakuje, da se bodo razmere ublažile in medsebojni oduošaji razčistili ter da pridemo enkrat do mirnega skupnega dela. Pred razidom je želel vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Ob pol 2. se je občni zbor zaključil. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t.j. vsaj 10 dni pred izidom onQga „Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vrsitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § BO., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poorej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraia, prostora in časa. Jesenice, v nedeljo, 14. marca 1926. ob devetih dopoldne v dvorani ,,Katol. delavskega doma" na Savi; Loški potok, v četrtek, '25. marca 1926. ob treh popoldne v »Društvenem domu" na Hribi!; Nova cerkev pri Celju, v petek, 19. marca ob pofedevetih dopoldne v občinski pisarni; Predoslje pri Kranju, v nedeljo, 28. marca 1926. ob treh popoldne v „Društvenem domu"; Slovenjgradec, v nedeljo, 14. marca 1926. ob enajstih dopoldne v sejni dvorani Okrajne hranilnice: Struge pri Dobrepoljah, v nedeljo. 14. marca 1926. ob treh popoldne v šoli; Sinkov turn, v nedeljo. 28. marca 1926. ob treh popoldne pri g. Jerneju Ravnikarju; Zadrečka dolina, v nedeljo, 28. marca 1926. ob eni popoldne pri g. Fani Trobaj. Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru, Cene eo nsvcdr Ljubljana Maribor »ne v (Hnarlll) Konji (prigon v Lj. 975, v M. 13): t par dobrih kotil.......... 4.000 do 14.000 Voli in krave (prigon v Lj. 93, v M. 591 glav): 1 kg žive teže 1. 1...... II. 1...... 'II. 8"- do 7-50 do 6-50 do 3'— do _•_ 8'— do 7" do - 5'25 do 4'— 3— do 1...... krive, klobasarice . . ■ Teleta (prigon v Lj. 12, v M. 7 glav): 1 kg žive teže...........10 - do 11 50 - •— do Prašiči (prigon v Lj. 57, v M. 118 glav): .....- do 250' 8-50 7-50 V- .4-— I komad 6— a tednov stari 1 „3—4 mesece 1 ..5—7 1 ., 8—10 i ,. enoletni 1 kg žive teže. debeli . I .. mrtve teže. debeli Kože: 1 komad konjske kože . 1 kg goveje kože . . . 1 .. telečje kož-, . . ! .. praslčle koie . . < .. gornjega usnja I .. podplatov . . 225'- do 260— 350-- do 380'— 400*— do 483"— 400*— do 650--1E00-- do 1700— 10 50 do 12-50 15' do 17-— 8v— do 14'- do 22— do .9 - do 80 — do 60- do 175-16-23*— 10'— 110*— Ljubljana Maribor Perutnina: 1 komad, piščanec ................—• - do —'— I ., kokoš...........25'— do 35' — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka..........2— do 3-— ) ,, smetane......................— 1 kg čajnega masla.........50— do 55'— 1 ,. surovega masla........45 — do —•— 1 .. bohinjskega sira........36 — 1 . lirika..........9 — do 10- 1 laice........................1 25 do 1'50 Žito in drugo: 1 a pšenice...........350 - do J6 '- 1 . rži . . 260— do 290- I .. ječmena ! 1 . .' ! ! . ! . . . . 240— do 260"- ! ,. ovsa . . 245— do 260- i .. piosa .........................275' - do 3P0-- ., koruze (nove, sušene) ...... 215'— do 225 — i „ ajde ..........................300- do 325- ■ . fižola, ribničan..................350'— I .. fižola, prepeličar................360— 1 .. krompii ja (novoga) . ... 125 do 150' Krma: 1 q sladkega sena . ..............75" do 80 1 .. kislega sena..........50"— t .. slame . ...........50'— do —•- Kurivo: i m« trdih drv................160' do 180' .. mehkih drv . . ........100 do -' 15"- do 18— 40-- do 47 50 2-50 do 3- 12— do 15'- 50-— do 60-- 35— do 40— 4 - do 8— 1 50 d ■> I 75 — 325— do 340— — 200-- do 225— — 225" - do 250 - - 250— do 270-— - 225 - do 300*— — 190— do 225- - - 225 do 250- -200' do 300— - 75' - do 150' - 75— do 90" 50 - do 55' 150— do 180 • 105'- do 120. T!tk I Blatnik« nasl. t Liubllanl - 7» tiskarno odgovoren M!h Rožaig. štev. 4. _Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 28. februarja 1926. Leto XLIII. sm I METOVALEC Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati (oznanila) se računajo po nastopnih cenah: inserat na pol strani 600 Din, na '/4 strani 300 Din, na V8 strani 150 Din, na '/u strani 100 Din, na '/« strani 50 Din. Vsaka beseda v ,,Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 Din. w Kmetovalci — udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Rodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne. Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato denar po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, če se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo. Deteljna, travna in druga semena. Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ceneje". Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-Ijiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih v " domača detelja, gorenjska . domača detelja, italijanska . lucerna • ....... hmeljna lucerna..... švedska detelja..... befa detelja...... mačji rep....... pasja trava....... francoska pahovka .... angleška ljulika..... laška ljulika...... travniška bilnica .... travniška latovka .... lisičji rep....... mehka stoklasa..... znaten popust: 98% C 90% K 25.50 Din 98% „ 96% „ 24.— „ 97% „ 92% „ 26,— „ 96% „ 85% „ 18.— „ 97% „ 90% „ 28.— „ 90% „ 95% „ 60,— „ 98% „ 95% ,. 16.— „ 80% „ 90% „ 28,— ., 85% „ 85% „ 24,— „ 90% „ 80% „ 17.— „ 97% „ 95% „ 17.— . „ 98% ,. 92% „ 29.50 „ 82% .. 82% „ 62,— ., 75% „ 75% „ 61,— ,. 85% „ 85% ,. 12.— „ 90% „ 90% ,. 49,- „ 95% „ 70% ,. 58.— „ 70% ,. 85% „ 25,— „ pasji rep........ ovčja bilnica...... Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebei računa po lastnih stroških. Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kalijevih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg. Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 26; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.—; IV. za težko zemljo kg Din 24.— Vsa tu navedena semena se dobe tudi v Mariboru, Meljska cesta 12 v družbenem skladišču. Domača (triletna) detelja (gorenjski pridelek) ' po Din 25.50 za 1 kg. To seme je dražje in na oko ni tako fepo kakor črna detelja laške provenijence, ki stane samo Din 24.— za 1 kg, in ki za naše hladnejše kraje ni dosti utrjena; ob količkaj hudi zimi se laška domača detelja pri nas ne more aklimatizirati. Semenski oves po Din 3.50 za 1 kg, vreče se računi.io posebej po 12 Din. (Graščinski pridelek). Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 15,— za 1 kg. Semenski krompir „AIma" za seme bo dospel1 šele tekom prve polovice aprila, kar naj naročniki izvolijo vzeti na znanje. Carina na uvoz se bo namreč ukinila šele s 1. aprilom. Semenska grašica po 4.50 za 1 kg. Prave francoske lucerne iz Provanse letos ni bilo vsled slabe tamošnje letine dobiti, ker je bil izvoz iz Francije prepovedan. Za letos se moramo tedaj zadovoljiti še z severo-laškim semenom lucerne. Dmetna poiila za spomladansko gnojenje. Udom iz mariborske oblasti sporočimo, da je žlindra, superfosfat in kalijeva sol na zalogi tudi v Mariboru, Meljska c. št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. EZ339 Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene- Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 310,— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 340 i za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po ,jin 150.— za 100 kg. Za 1 ha 200 do .300 kg, vreče po 50 kg stanejo 80.— Din z vrečo vred. Kajnit po 100. —Din za 10U kg. Kosmi superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 140.— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 50 Din za 100 kg z vrečami vred. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 400.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Rudninski superiosiat 16—18% po Din 96.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 92.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Slovenji. Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2 dušika po Din 140,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 25') jo 300 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 130.— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha amec z dolgoletnimi spričevali, išče primerne službe. Nastop tak o i ali pozneje. Naslov v upravi .Kmetovalca" pod št. 81. 81 Lucerno ali nemško deteljo pravo francosko in vsa druga semena v najboljši kakovosti prodaja Josip Urbanič, semenska trgovina v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. (Nasproti hotela Union). Cenik se dobi brezplačno. 82 Cepljene prvovrstne korenjake vinske kakor rdeči traminec, niuskatni silvanec, rulan-dec na podlagi Moniicela Goethe 9, ter beli bur-gundec, graševina laška in žlahtnimi mešana na Kip. Port., i>o najprimernejših cenah, ima na prodaj: Konrad Žnuderl, Maribor, Frankopanska ulica št. U. 88 Semenski krompir dobavi Kmetijska zadruga v Ptuju. 80 Jabolčnih divjakov več tisoč, enoletnih, zelo močnih, nekaj stotin tudi že okuliranih proda: losip Mursa, Krapje, pošta Ljutomer. Breskve in kostanji! Breskve od sort: Zmagovalec, (zori junija), Ams-den in Hallejeva zgodnja, ((zorite julija), ivlikado, (avgusta), Willermoz, (septembra). Za lil komadov zavito in postavljeno na kolodvor Din 100. Visokodebelni kostanj: Kranjski maroni po Din 12 za komad Ia. Drevesnica Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. 65 Več mladih bikov in telic čiste montafonske pasme ima na prodaj: Uprav-ništvo posestva Brandhoi, pošta Studenci pri Mariboru. 67 Koleselj in zapravljivček še popolnoma v dobrem stanju ima na prodaj radi pomanjkanja prostora: Franc Kuralt, Zabnica št. 36, pošta Škofja Loka. 68 Knjigo: Fr. Povše: „Umni kmetovalec" I. snopič 1875. leta; izdala družba Sv. Mohorja, želi kupiti Kmetijska družba. Kdor jo ima, naj jo ponudi v nakup. 69 Dva montafonska bika (eden 7, drugi 10 mesecev star), vpisana v mon-tafonski rodovnik od izvrstnih mlekaric in jajca za valjenje od radvanjskih kokoši, ima na prodaj: Oskrbništvo Radvanje (Rossmanit) pri Mariboru. 70 3000 kg repe za krmo, ima na prodaj Valentin Erjavec, Jezica št. 7 pri Ljubljani. 71 Zvesta služkinja začetnica, 17 do 19 let stara, poštena in snažna se sprejme takoj v dobro stalno zasebno službo v Ljubljani. Ponudbi je priložiti sliko in potrdilo o poštenosti ter takoj poslati na Upravo „Kme-tovalca" v Ljubljani, Turjaški trg 3. 73 Vabilo na 21. redni občni zbor ,,Kmetijskega društva za Ptujski okraj, vknjižena zadruga z o. z. s sedežem v Ptuju," ki se vrši na Jožefovo, dne iy. marca 1926 ob 10. uri dopoldne v prostorih Posojilnice v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: I. Citanje revizijskega poročila Zadružne zveze ter ukrepi vsled istega. 2. Citanje zapisnika o lanskem občnem zboru. 3. Poro?ila načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka /a leto 1925 . 5. Volitev treh udov načelstva. VI. Volitev petih udov nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Načelstvo. 74 Absolvent vinarske in sadjarske šole želi vstopiti v primerno službo. Ponudbo je poslati na „Zvonček" Ptujska gora. 42 Dva lepa bika simodolske, ozir. muropoljska pasme, licencovano in premirana, stara 2 in pol leti, proda Franc Rojnik, Podvrh, pošta Braslovče. 48 Vešč vrtnar se išče za posestvo na deželi, izurjen vrtnarstva in sadjereje, z dobrimi dolgoletnimi spričevali. Ponudbe na Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. I. 50 Stroj za strešno opeko (Ambi) popolnoma nov, z vsemi pripravami za izdelavo strešne cementne opeke (Falzziegelmaschine) na prodaji Več se poizve pri Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 1. 51 Kupujemo zlato, srebro, platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 31 Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 6 izkazuje: stanie vlog 1. jan. 1925 Din 1,380.474.95, vloženo v letu 1925 Din 2. 854.013.58, dvignjeno v letu 1925 Din 1.619.146.03, stanje vlog 1. jan. 1926 2,615.342.50, denarni promet v letu 1925 9,301.246.96. Hranilne vloge obrestuje letos sledeče: brez odpovedi po 6 odstotkov, na trimesečno odpoved po N odstotkov in na polletno odpoved po 10 odstotkov. Prvovrstne cepljene trte in korenjake najboljših sort in podlag nudi po najnižjih cenah ..Trtničarsko podjetje SENICA in R1ZNAR, Cvetkovci, pošta Velika nedelja." Ceniki zastonj! (>] Šafar-vinogradnik z dobrimi spričevali, išče stalne službe. Nastopi lahko takoj. Anton Kisovar, Sv. Pavel pri Preboldu (Sav. dolina). f,2 Mostna tehtnica za težo 5000 kg z hišico, se ugodno proda! Pojasnila pri županu Lavtižarju v Kranjski gori. 63 Oskrbnik-ekonom z večletno prakso želi mesta na veleposestvu ali kaj primernega. Na upravništvo ,,Kmetovalca" pod štev. 64. (,4 Absolvent Grmske kmet. šole s prav dobrimi izpričevali, izobražen v vseh kmetijskih strokah, želi mesto ekonoma-šafaria. Cenjene ponudbe s pojasnili na Upravo ..Kmetovalca" št. S5. S5 Sackov plug dobro ohranjen, za srednje težko zemljo se proda zelo poceni! Alojz Stuhec, Stara vas. p. Kri-ževci pri Ljutomeru. Več tisoč sadnega drevja raznih dobrih preizkušenih vrst ima na prodaj drevesničar Andrej Hafner, Dorfarje 14, p. Skofja Loka. (Manj kot 30 dreves se ne pošlje. Kdor pride osebno, dobi poljubno množino.) n9 Fižol!!! dobite ceneje nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano po Din 170 za 100 kg pri Fran Po gačnik, Ljubljana Dunajska c. 36. 32 Sadno drevje od Kmetijske družbe. Glej razglas! 20.000 kg krompirja ima na prodaj Anton Vidmar, posestnik v Ant-brusu, p. Zagradec na Dolenjskem. 90 Štiri voze sladkega sena, lesen čebeljnak za 16 A.-2. in 8 drugih panjev, ki se razloži, lege za prevažanje čebel, 6 obljudenih A.-Z. panjev in drugo čebelarsko orodje ima na prodaj L. Fiirsager, Radovljica. 25 Štelaže za špecerijo za manufakturo in drugo nove lepe iz mecesna, lepe pulte itd. proda: L. Fiirsager, Radovljica. 26 „Jullienovo" čistilo za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstva vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija ,,SAN1TAS", Ce.je in Ljubljana. 348 Motna vina čistiti in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno! Na zalogi imamo špeciielno francosko želatino „Lainč" tvrdke Cierment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija ,,Sanitas", Celje in Ljubljana. 349 Drevesa in grmičevje! Laške kostanje velike, cepljene breskve, slive, jabolčne pritlikovce, grme Kordone najboljše vrste. rože tudi plezavke, lepotično grmovje vsakovrstno, ribesel, Senčil lin podlaga, prodaja po najnižji ceni I. Straser, vrtnar. Dečno selo, pošta Artiče pri Brežicah Cepljeno trsje prvovrstno, dobro zraščeno in koreninjeno kakor silvanec, rizling, burgundec in peček na tip. por-tis in Goethe 9 ima za oddati po nizki ceni Biaž Košan, St. Janž, pošta Velenje. 55 Vabimo vse, ki se bavijo z mlekarstvom, sirarstvom, dalje mlekarske tehnike in trgovce teh strok, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora (strogo nestrankarskega) ..Mlekarskega društva za Slovenijo", ki bo na praznik, dne 25. marca t. I. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani ,,Kmetijske družbe za Slovenijo" v Ljubljani, Turjaški trg 3, I. nad-strop e. Interesenti naj skrbijo, da pridejo zastopniki iz vseh okrajnih glavarstev. Spored: I. Poročila. 2. Odobritev pravil. 3. Volitve funkcionarjev. Za pripravljalni odbor ..Mlekarskega društva za Slovenijo". I. Florjančič I. r., predsed-nik. Dipl, agr. A. Jamnik I. r., tajnik. 77 Priporočamo sledeča zdravila: Hočevarjeva aromatična železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Pol litra stekl. 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice. Rastlinski krepilni eliksir. Krepi želodec in dviga tek. Steklenica 15 Din. Lecithin krogljice z železom. Za živčno oslabele, nervozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatlja 24 Din. Rastlinski čistilni prašek. Cisti želodec In kri Skatlja 10 Din. Migreno!. Tablete proti glavobolu, trganju in vročici. Tuba 15 Din. Kapljice zoper slabosti. Se jemljejo na sladkorju ali na vodi. Posebno na poti ne bodite brez njih! Steklenica 10 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revma- tizem in trganje. Steklenica 14 Din. Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih. 16 Din. Za živino: Bosulin svečice, zoper srainnično vnetje ter jalovost krav in telic. Z >ivin»/.dravni&kim navo dilom 30 Din, Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Izborno preizkušen pri boleznih na prebavilih in zaprtju. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 Din. Hesalin uniči takoj vse uši in bolhe pri domačih živalih. Tuba z navodilom 8 Din. Konjski cvet. Fluid za mazanje, staro, izborno zdravilo. Steklenica 15 Din. Hedilni prah za živino. Škatlja 5 Din. Zdravilno mazilo za živali. Celi rane in suši hraste. Tuba 10 Din. — Za vse te izdelke zahvale na razpolago! V zalogi vsa druga zdravila. Izdeluje in razpošilja z navodili samo: Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika 96. 72 Železna korita pregibljiva na omrežju za svinjake, železna okna in štedilnike! ..Peči za kurjavo z žaganjem". Razpošilja od tukajšnje postaje naiceneiše: ..Delavnica železnih konstrukcij" Malcnšek. Bohinjska Bistrica. la KNOCH-JERMENA ZA POGON vedno na skladišču A. LAMPRET Ljubljana, Dunajska cesta 22. Telefon 247. Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! — Naposled se boste odločili vendar le za Elza-mila. Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so tore.i ko- Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekar ristna proti pegam, fišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo, Elsa milo za biitje, Elsa katransko ali šampon milo. Za poizkušn.io 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti: lekarnarju Eugen V. Fetler v Donjoj Stubici. Elsatrg 333, Hrvatska. h in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din.