GOZDARSKI VESTNIK MESECNr LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XVni LJUBLJANA 1960 fZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS Uredil ING MIRAN BRINAR ob sodelovanju uredniäkega odbora: ING. VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUNKL, PHOF. ING. IVAN KLE-MENClC, DR, ING. RUDOLF PIPAN, ING. FRANJO SGERM, PROF, TNG. JOZE SLANDER Natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani f VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov rjiji Ali Tiaj res hodimo samo po shojenih poteh? Milan P i S ke r n i k , ... 26 Ekonomičnost gozdne paše na Pokljuki in severnih Bohirijskih planinah, ing. Robert Golob..................65 Izkoriščanje ncetatne lesne gmote iz kmečkih borovih gozdov na Dravskem polju, ing. Žarko B e t ti e t i č ......... . , 89 Oblikovanje prebiralnih sestojev pri urejanju gozdov, ing, Martin C o ki 132 Posebna rasa Smega bora v slovenskih Alpah, ing. Branko Jurhar 161 Shojene poti so varnejäe, dr, ing. Vlado Tregubov...... , 181 Bist-yo in prednosti skupinskega gospodarjenja, ing, Marijan Zupančič 193 Vpliv robnega drevja na lesno zalogo in proizvodno zmogljivost malih gozdnih površin, Janko Potočnik......... . 200 Kmečki prebiralni gozdovi v Savinjski dolini in vpliv hmeljarjenja nanje, Franc G e r d i n a , ................. . , 208 Iz ledenodobne zgodovine naših gozdov, Alojz S e r c e 1 j in Anton Grimšičar............... ......257 Udeležba vmesnih užitkov v sečnem etatu Koroškega gozdarskega podjetja, Martin Potočnik . . . ...............266 Andrejašiceve proste setve ci'nega bora na krasu, Alojz Zet ko - - - ■ 2S4 Za uspešnejše opravljanje gojitvenih del, ing. Milivoj Sabo , . 290 "Varstvo gozdov Macesnov Trips, ing. SaŠa Bleiweis..,..................1 Osamitev virusa poliedrije iz gosenic gobarja (Lymantria dispar) v Sloveniji, Marijan Mozetič................129 Zatiranje gobarja v ZDA, ing, Stanko Tumpej.........174 Izkoriščanje gozdov Elementi za pripravo zobovja gozdne žage amerikanke, prof. ing. Zdravko Turk ............, . , ...............6 Izdelava in zaščita bukovih pragov, Faust Križmanič . . , . . 15 Lobniška riža je doslužila. Miloš Mehora,. ...,, ., 19 Ugotavljanje učinka žaganja pri gozdnem delu, prof, ing. Zdravko Turk 81 Primer tehnične in ekonomske prednosti pri gradnji gozdne ceste, ing. Albert K rope j , .................171 Kadi'i Sirj II Anketa o strokovnih kadrih v go2darst\ai, iiig. Drago K a j f c ž . . . . fJ5 O stopnjah strokovne izobrazbe v gozdarstvu, proC. ing. Zdravkn Turk 100 Zakaj je potrebna ukinitev naziva in delovnega področja logarja? ing, Ivan J ^ v a n..........s - -........109 Delovno področje gozdarskega tehnika, ing, Anton Knez ......11.2 Vloga in delovno področje gozdarskega inženirja v gozdni proizvodnji, ing, Tugomir Cajnko in ing. Milan K u d e r...... . , , 1,"15 Predlog za uvedbo pripravniške prakse v gozdarstvxi, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS - odsek za gozdarstvo.........lie Posvetovanje o strokovnih kadrih in šolah v gozdarstvu ing. Miran B r i n a r IIS Praktični strokovni izpiti gozdarskih inženirjev in tehnikov, prof. ing, Zdvavko Turk....................212 Načela in program strokovnega izobraževanja kadrov v gozdarstvu, ing, Tugomiv Cajnko .................303 Iz zgortovine slovenskega gozdarstva Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti, ing. Anton SivLc............45, 130, 156, 132, 234, 313 Valvasor o naših gozdovih, Katica Kobe . ......... 314 Hazno Gozdarsko strokovno izrazoslovje, ing, Jože Miklavžic. , Gospodarjenje v finskih kmečkih ,gozdovih, ing. Miran B r i n a r . Gradivo za strokovni slovar......... 59, 123, 158, 187, 251 Gospodaijenje z gozdovi SLP, ing.. Rurii Strohmaier, . , . . Gospodarjenje z gozdovi nedržavnega sektorja, ing, Jože Mike5 . Društvene vesti 13 24 359 297 301 Pravila DIT GLI LRS ................40 Občni zbor DIT GLI LRS, ing. Miran Brinar , , -.......H5 Peti kongres inženirjev in tehnikov v Ljubljani, ing, Miran B r i n a r . . 237 Društveni pler\um v Mariboru, Ing. Miran B r i n a r........230 Prve smučarske tekme slovenskih gozdarjev in lesnomdustnjcev, ing. Zdravko K a 11 e n e k a r ................232 Posvetovanje o gospodarjenju z gozdovi in o kadrih v gozdarstvu DIT GLI LRS ... ...... ....... 297 Predpisi Zvezni družbeni plan za leto 1960 . . . , , 4(i Uredba o sečnjah gozdnega drevja , . . . . , , .....48 Uredba za izvrševanje zakona o gozdnih skladih .,,...,. 55 Zakon o narodnih parkih , ................ , 56 Odlok o prenosu izdajanja dovoljenj za sečnjo in uporabo posameznih vrst lesa iz pristojnosti republiških v pristojnost okrajnih, za gozdarstvo pristojnih upravnih organov . , . , . .......121 SiiLjil Odlok o prenehanju veljavnosti najvišjih pi-odajnih ccn za žagan jelov in smrekov les .......................122 Odredba o pogojih, ob katerih je dovoljen proni'ct 7. žaganim lesom lia dP.belo - ..................... . 122 Odredba o marži za promet z žaganim jelovim in smrekovim lesom , 122 Odredba o maksimalni obrestni meri za kiatkoročne kredite, dovoljene lesnoindustrijskim podjetjem za iz ven na črtno sečnjo in obdelavo gozdne lesne gmote v letu 195D , ............ . 15fi Odločba o jugoslovanskih standardih za lesnoobdelovalno orodje — žage 185 Odredba o obvezni dobavi žaganega ^elovega in smi'ekovega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 19G0........ ... 186 Odločba o spreniembi odločbe o normativih za uporabo posameznih vrst lesa pri zidanju stanovanjskih hiš in pri izdelovanju posameznih izdelkov . , ........ .......... 186 Družbeni plan LR Slovenije za leto 1960 ..........................235 Pravilnik a gozdnem skladu .................23() Odlok o najvišjih prodajnih cenah smrekove in jelove hlodovine za žaganje 214 Navodilo za izvajanje odloka o evidenci in konti'oU cen določenih proizvodov glede cen za žagan jelov in smrekov les .,..,. . 245 Pravilnik o ekonomsko-tehnični dokumentaciji investicijskega programa za vzgojo intenzivnih kultur drevja z velikim ifi hitrim prirastkom 247 Odredba o višini marže za promet z žaganim jelovim in smrekovim lesom 250 Odlok o prenehajiju veljavnosti odloka o najvišjih cenah lesa na panju 25(1 Avtorji Beltram Vladislav BernetiČ 2arko , Bleiweis Saša . . Brinar Miran , Cajnko Tugomir Cokl Martin . , DIT GLl LHS . Gerdina Franc Golob Robert . . Grimšičar Anton . Jurhar Branko Juvan Ivan Kajfež Drago Kaltenekar Zdravko Knez Anton . . Kobe Katica Kovač Jože . . Križmanič Faust Kropej Albert Kuder Milan . . Mehora Miloš Mikes Jože , . Miklavžič Jože Mozetič Marijan Piskemik Milan 24, 32, 35. 6, 118 145 24 1. 227, 115. 132, 40, 221 a? 224 230 305 223 297 203 65 257 Ißl 109 95 232 112 314 222 15 171 115 19 301 13 ■129 26 Potočnik Janko...... ........... . . 200 Potočnik Martin......... -..........266 Sabo Milivoj......■ , ...............290 Sercclj Alojz .......................257 Sivic Anton..........- , 45, 120, 156, 182, 234, 313 Strohmaier Rudi . . ..............- .... 297 Tregubov Vlado................... ... 181 Tumpej Stanko......................174 Tui-k Zdravko .................6, 81, 100, 212 Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo, odsek za gozdarstvo......116 Zupančič Marijan............................... 193 2etkc Alojz....... ..................284 MACESNOV TRIPS Ing. Sasa B1 e i w e i s (Ljubljana! Poleg 1'avnokrilcev, hroscev, metuljev, dvokrilcev, kožokrilcev in drugih žuželk, ki so sistematično uvi'sÖene v redove po njihovih glavnih skupnih značilnostih, je za gozdarstvo zelo pomemben red resokrilcev ali tripsov (Thysa-tioptera), V ta red oziroma družino Thripidae sodi poleg Številnih škodljivcev na kmetijskih rastlinah tudi nevaren macesnov škodljivec — macesnov trips ali macesnov resokriJec (Teaniothrips laricivoi'us Krat.). Ker je bil macesnov trips najden leta 1957 tudi v Sloveniji (Kamniška Ei,strica) po gozdarskem entomologii, docentu hanovrske univei-ze dr. Viteju in ker je omenjeni resokrilec izmed najnevarnejjSih Škodljivcev macesna, bom v naslednjem seznanil bralce s tem škodljivcem, ki v Avstriji, na Danskem, v severni Italiji, na Cehoslovafikem, v Franciji, Nemčiji in Švici na optimalnih rastiäcih zelo ogroža macesnove sestoje. Uvodoma naj navedem glavne značilnosti tripsov: To so zelo majhne, do 1.5 mni velike, vitke in zelo živahne žuželke, rumenkaste, rdeče ali rjavo-črne bai-ve. S svojim za sesanje preurejenim sesalno bodečim ustnim aparatom izsesavajo iz rastlinskih delov sokove, zaradi česar ti zakrknejo, se popačijo, porja-vijo in se končno posušijo. Večina tripsov ima po dva para dolgoresastih prozornih kril, ki so nenavadno ozka in skoro brez žiL Znane so pa tudi vrste tripsov brez kril. Stopalca na treh parih nog so sestavljena od po I do 2 členov. Na koncu stopale nimajo krempeljčkov, temveč le po eno močno razvito oprijemalno blazinico (mehurček"), ki jim omogoča oprijemanje in plezanje tudi po gladkih navpičnih in previsnih povržinah. Po teh za njih značilnih blazinicah na nožnih stopalcih je red tripsov v nemški literaturi imenovan: »die Blasenfiisse«, macesnov trips pa »Lärchenblasenfuss^^, Manj pomembna značilnost za ved tripsov je pojav, da sta srednji in zadnji prsni obroček (mezo- in metathorax) vedno zraščena v t. i. pterothorax. Za določitev vrste je tudi zelo važna oblika zadnjega abdominalnega (zadkovega) obročka. O macesnovem tripsu in po njem povzročeni škodi je v strokovni, predvsem v nemški literaturi napisanih že veliko člankov in razprav. DomaČi podatki o tem škodljivcu pa so le pičli in Se ti glede na trditev, da macesnov trips pri nas .še ni najden, napačni (Kovačevič), 2a ugotavljanje prisotnosti tega malega škodljivca so razen sposobnosti opazovanja potrebni tudi razni tehnični pripomočki, ki jih pa terensko osebje navadno nima na razpolago. Pa tudi lovljenje, prepariranje in zbiranje teh malih žuželk zahteva posebno izurjenost in skušnje. Razen macestiovega molja (Coleophora laricella Hb.) je macesnov trips za gozdarstvo vsekakor najpomembnejši škodljivec. Po navedbah strokovne literature je bil ugotovljen in podrobno opisan ta škodljivec šele leta 1940 (objavljeno leta 1942) Takrat sta entomologa Kratochvil in Farsky ugotovila pravega povzročitelja odmiranja mlajših macesnovih vršičkov. Na la pojav so razni gozdarski praktiki opozarjali ±e od leta 1926 dalje, misleč, da gre za škodljivo dejavnost neznanih bolezenskih zajedavskih glivic, listnih uši oziroma pajkov. Potem ko je bila objavljena determinacija tega škodljivca in opisana žkodfi, ki jo povzroča, je gozdarsko osebje iz raznih krajev i.n držav poročalo o pojavih takšne škode na macesnu. Potem ko so bile te prijave na terenu preverjene, je bil trips doslej ugotovljen v macesnovih sestojih od Danske na severu pa do severne Italije na jugu ter od Cehoslovaške preko Avstrije in Švice do jugovzhodne Francije. Praktično je torej trips različno intenzivno razSirJen po vseh pomembnejših macesnovih rastiščih. Ker je bil macesnov trips ugotovljen v sosednji Avstriji in Italiji, je bilo verjetno, da se bo ta škodljivec pojavil tudi pri nas. Domneva je bila potrjena, ko je dr. Vite v Kamniški Bistrici našel precejšnje število macesnovih tripsov (v macesnovem nasadu, odd. 25), Na ta način je bil v Sloveniji prvič ugotovljen nov nevaren macesnov Škodljivec Zaradi njega bodo povečani? težave z razmno-ževanjemi nego in gojenjem te vredne drevesne vrste V naslednjem bom na kratko podal dosedanje ugotovitve o macesnovetn tripsu, o škodi, ki jo povzroča in o zatirahiih ukrepih. Terenski gozdarski strokovnjaki bodo v tem članku morebiti našli pojasnilo za doslej nerazumljivo sušenje in odmiranje macesnovih vršičkov. Podatke, ki jih bom navedel, so v preteklih 5 letih z riziskovanjem dognali v glavnem nemški entomologi. Opis in biološki podatki Nekako sredi maja se na macesnovih poganjkih mlajših do 30 let starih dreves pojavijo tripsove samice, ki so bile že prejšno jesen oplojene. Zadržujejo se v šopih mladih nežnih iglic ali v igličnih pazduhah samostojnih iglic na najmlajših odganjkih. Te samice so sijajne Črno-rjave barve, podolgovate oblike, ok. 1,2 do 1,5 mm dolge, z izrazitima ravnima in naprej obrnjenima tipalkama. Po krilih, ki imajo dolge in goste rese, imajo samice dve svetli lisi, Žuželke imajo 3 pare nog z značilnimi oprijemalnimi blazinicami. Takoj spomladi začnejo samice s pomočjo legla odlagati bela jajčeca v najmlajše sočne iglice poganjkov. Razmeroma velika jajčeca (ok 0,3 mm) so ovalna. Ker v samiti počasno dozorevajo, odlaganje (do 200 jajčec) traja dalj časa. Nekako po 7 do 10 dneh (ViteJ, oziroma po 10—14 dneh (Schwerdtfeger), kar zavisi od vremenskih razmer, se izvale do 0,5 mm dolge bledorumene ličinke, ki po nedoločenem času preidejo v drugi larvalm stadij. Oba larvalna stadija trajata 1-2 tedna. Te ličinke so po obliki sicer podobne odraslim spolno zrelim tripsom, toda barve so oranžno rumene in le do 1 mni dolge ter nimajo kril, tipalki pa sla znatno krajši. Hranijo se le s sokom, ki ga srkajo iz iglic in poganjkov. Ko si naberejo dovolj rezervnih snovi in dozore, se spustijo v nižje drevesne dele ali na zemljo, kjer se v lubnih razpokah debla ali pa v humusni talni plasti tik drevesnega vznožja zabubijo. Iz bub izlezejo mlade žuželke, za katere je značilen izrazit spolni dimor/izcm (spolna dvoličnost). Po vzpnejo se na nežne drevesne dele — na iglice, najraje pa na terminalne poganjke, kjer s pomočjo sesalnobodečega aparata izsesavajo iz iglic sok To je t. i, zrelostno žitje, ki traja ok, 8—10 dni, t. j. do spolne zrelosti. Kmalu po oploditvi, ki pa ni neogibna, ker se vse vrste tripsov razmnožujejo tudi na partenogenetski — deviški način, poginejo samci, ki so nekoliko manjši (0,9 mm) in na splošno bolj svetlo rumeni Razvojni ciklus se do jeseni Še enkrat ponovi. V jeseni odletijo oplojene samice z macesnovih vršičkov na sosednje smreke ali sitke, kjer si v bazalnih krovnih luskah popkov na najmlajših vejicah poiščejo varna prezimovališča. Na splošno so tripsi zelo nežne žuželke, njihov razvoj je zelo odvisen od vremenskih razmer. Običajno imajo tripsi na leto 1—2 generaciji, le v izjemno ugodnih vremenskih razmerah se razvijajo v več generacijah. Slabo vreme in dež pa lahko bistveno spremenita oziroma zavreta njihov normalni razvoj. Odrasle žuželke, tako samci kakor samice, imajo dobro razvita krila, ki jim omogočajo letenje. Na splošno pa je opaženo, da letajo le samci, samice pa le v jeseni, ko preletajo na bližnje smreke ali sitke. Ličinke in odrasle žuželke se najraje zadržujejo v šopih iglic na terminalnih poganjkih, ki jim nudijo ustrezno okolje. Tripsi so navezani na nežne mlade poganjke zaradi svojega finega bode če-sesa In eg a aparata, s katerim le na teh mestih morejo prodirati v notranjost mladih iglic^ polnih sokov. Po dosedanjih ugotovitvah se tripsi množično pojavljajo na macesnih najboljše rasti, ki imajo dolge poganjke. Na teh poganjkih so škodljivcem najbolj sočne iglice vedno na razpolago. Sklepamo, da obravnavani škodljivec zato najpogosteje napada macesnove nasade na najboljših in najustreznejših rastiščih v dobi največjega višinskega prirastka, ki je v starosti od 10 do 25 let. Ugotovljeni pa so bili tudi primeri škode na mlajSih do 10 let starih in starejših ResokrUec: macesnov trips (50-lvrat povečan) macesnih; tako navedene starostne meje še ne moremo smatrali kot potrjeno pravilo. Le izjemoma, in še to zelo redko, so tri pse našli tudi r.a macesnih, ki so rasli na neustreznih rastiščih in na macesnih slabe rasti. Nadalje so bili doslej ugotovljeni množični pojavi tripsov v glavnem le v macesnovih sestojih, le izjemoma tudi na posamič ali v skupinah rastočih macesnih. Macesnov trips je torej izrazil primarni škodljivec Kot je že poudarjeno, vremenske razmere močno vplivajo na razvoj ti-ipsa. Pri ugodnih razmerah je za razvoj prve generacije potrebno okoli 40 dni, za drugo pa le 25 do 33 dni. Skoda, ki jo povzročajo tripsi, je na macesnih opazna nekako od sredina julija dalje. Takrat so na iglicah že številne ličinke drugega tripsovega rodu in 5z iglic srkajo hranilne sokove. V primeru, če sta suša ali vročina zmanjšala življenjsko moč napadenih macesnov, je škodljivo delovanje ličink hitreje opaziti kakor v letih z normalnimi padavinami, ko si napadeni terminalni poganjki po navadi še opomorejo, Macesnove iglice reagirajo na napad s tem, da izločajo na poškodovanih mestih smolne kapljice, ki na zraku oksidirajo in potemnijo, da jih na iglicah lahko opazimo. Razen tega pa del ighc zaradi uničenja epider- nialnega tkiva porjavi in je tudi to značilen znak za prisotnost tripsa. Tudi cleformiranost in predčasno odpadanje iglic s terminalnih poganjkov nas že od clalec opozarja na žkodljivca. ivnadi poganjki, ki so zaradi napada tripsov že v tek'i poletja xgubiU iglice, po navadi do jeseni še enkrat odženejo krajše iglice. Zaradi intenzivnega napada tripsov v vegetacijski dobi, če je pri tem še suša, se navadno napadeni poganjki postisijo. Ce se pn tem posuši vršni poganjek, prevzamejo njegovo funkcijo sti-anski poganjki, zalo se razvije na macesnu, podobno kot pri smreki zaradi gnziice, več vtIiov. V primeru, če se napadi tripsa dalj časa ponavljajo in se razen prvotnega posušijo tudi nadomestni vrhovi, nastane na macesnu sčasoma značilni grmičasto metlast vrh. Podobne poškodbe lahko sicer povzroči na macesnu tudi spomladanska pozeba, toda pri natančnejšem pregledu poškodovanih poganjkov lahko že na podlagi opisanih znakov ugotovimo pi-avega povzročitelja škode. Ce razvoj tripsa in zaradi njega na macesnu nastalo Škodo razčlenimo po mesecih, dobimo naslednjo podobo: V maju so v šopih iglic, najraje na vršnih macesnovih poganjkih ter v pazduhah posameznih igUc na nežnih poganjkih riavo-Črne samice tripsov, ki izsesavajo iglice irt odlagajo jajčeca, ali pa so jih is odložile. V juniju se napadene iglice krivijo in njih se cedijo smolne kapljiec. Na iglicah se okoli vboda pojavijo svetlejše pege. Takrat najdemo na iglicah razen samic tudi še ličinke v prvi razvojni stopnji. V jimiju začnejo zaradi vbodov poškodovane iglice rjaveti in odpadati. Opaziti je krivljenje in sušenje macesnovih vršičkov, na katerih lahko ugotovimo predvsem žuželke prve generacije, razen njih pa tudi že ličinke drugega rodu V avgustu je na ogolelih poganjkih opaziti regeneracij s ko rast iglic. Na povrhnici napadenih poganjkov so rjavkaste poprečne proge, nastale zaradi izumiranja (nekroze) iEsesanih celic. Na dotlej nepoškodovanih poganjkih najdemo odrasle žuželke, tripse drugega rodu, ki izsesavajo iglice, V juliju in avgustu je škoda, ki jo povzročajo tripsi, največja in je tudi najlaže opazna. V septembru in v začetku oktobra so na iglicaii še posamezne žuželke, po večini že oplojene samice, ki pn se z nastopom hladnejših dni in zaradi olesenjevanja poganjkov selijo na smreke ali sitke, kjer prezimijo. Ti podatki se ujemajo tudi z ugotovitvami dr. Viteja v Kamniški Bistrici. Večje Število macesnovih tripsov je bilo najdeno v ok. 15 let starem macesnovem nasadu v odd, 25/i, Kultura leži 750—800 m nad morjem. Ekspozicija je jugovzhodna. Umetni macesnov nasad, mešan s smreko, je bil v mlado.sti zapuščen in so ga samonikli listavci in grmičevje močno ovirali pri rasti, Po izvršenem čiščenju in preredčenju nasada pa se je višinski prirastek macesnov izredno povečal, tako da njihovih vrhov brez lestev ni bilo mogoče doseči. To je zelo otežko-čalo ugotavljanje škodljivca. Kljub značilni deformaciji iglic, ki so nesporno dokazovale tripsovo prisotnost, pa jih v več primerih ni bilo mogoče najti, ker so zaradi pripogibsnja in stresanja drevesnih vrhov verjetno odleteli. Na macesnih, ki rastejo v drugih oddelkih posamič, pa tripsov ni bilo mogoče izslediti in tudi za njih značilne poškodbe niso bile opažene. Gospodarski pomen škodljivca Ka podlagi dosedanjih ugotovitev o razširjenosti macesnovega tripsa, ki je domnevno razširil oziroma je bil prinesen iz Sibirije, je nesporno, da gre za škodljivca, ki je specializiran na vse zvrsti macesna in na njem povzroča fiziološko škodo, s tem da uničuje mlade poganjke in tako zavira višinski pri-i-astek. Po dosedanjih dognanjih je japonski macesen odpornejši proti napadu tripsa od evropskih zvrsti; so pa tudi med le-temi našli izjeme. Verjetno je. da se bo trips v bodoče v vedno večjem številu pojavljal na vseh območjih, kjer je bil doslej tu in tam ugotovljen in bo povzročal v mlajSih macesnovih nasadih občutno Škodo, v kollkoi ga seveda pri tem nt.^ bodo ovirale neugodne vremenske razmere. Cenijo, da je zaradi škode, ki jo je n. pr. v Nemčiji povzročil macesnov trips, višinski prirastek ogroženih macesnovih sestojev že doslej zmanjšan na Razen tega pa imajo macesni zaradi tvorbe grmastih vrhov, ki so nastali ■zaradi tripsovih poškodb, mar.j tehnično uporabnega okroglfiga lesa. Zatiranje škodljivca Zaradi prikritega načina življenja vseh raznih vrst tfipsov na splošno, ki posebno kmetijstvu povzročajo občutno škodo, je bilo niihovo učinkovito zatiranje do nedavnega zelo težavno Pri tem so v večini pi'imerov popolnoma odpovedala razna tekoča ali prašna ta insekticidna sredstva, ki so uspešno rabila za uničevanje drugih .škodljivih žuželk, kajti tega škodljivca niso mogla doseči v njegovih skrivališčih. NapravJjcni so bili tudi poskusi s raznovrstnim kultiviranjem, globokim oranjem, požigaiijem travnega sloja_ gnojenjem .s kislimi mineralnimi gnojili itd., vendar tudi ti ukrepi niso ime h zadovoljivih uspehov. V novejšem času pa .so napravili uspešnejše poskuse v. estri fosforne kisline, ki so žuželkam strupeni, rastline pa jih brez škode lahko vsrkavajo in jih za krajšo dobo obdržijo v sebij tako da se SuželkC: ki srkajo rastlinski sok, zastrupijo, Eno takih sredstev je n. pr. dietil para nitrofeniUiofosfat. Z njim tretirano zemljišče imunizira (zastrupi) rastline za 2 do 4 dni. Navedeni primer zatiranja škodljivcev pa v gozdarstvu n^» pride v postev zaradi prostranega območja, počasnega delovanja strupa in njegove škodjivosti toplokrvnim živalim, Tako za sedaj se ni znano splošno uportibno sredstvo^ ki bi z njim za daljšo dobo uspeSno zavarovali ogrožene mace.snove nasade pred Razvojne stopnje macesUo-vega reso krilca (Taenio-tlirips Uricivorus Krat.) tripsom. V primeru močnejšega napada lahko uporabimo razne nikotinska? preparate in preparate DDT, vendar tudi od njih ne smemo pričakovati popolnih in trajnih uspehov. Očitno je, da je uspešna borba proti škodi, ki jo povzročajo tripsi, zelo težavna. Zal tudi tu kakor v mnogih drugih podobnih primerih lahko registriramo škodljivca in nastalo škodo, ne moremo pa ga uspešno zatii'ati Tudi v tem primeru prav gotovo «e smemo podcenjevati vloge ptic in mravelj. Na številnost gozdnih ptic, ki so edini naravni sovražniki teh macesnovih škodljivcev, lahko v znatni meri vplivamo z dodatnim zimskim krmljenjem in pripravljanjem umetnih gnezdišč. Splošno je znana koristnost sinic v gozdni biocenosi, kot izrazite mesojedke in potrošniki do 10 gramov raznih žuželk dnevno so neutrudljive uničevalke gozdnega mrčesa na splosno, brez dvoma tudi tripsov Upoštevati pa moramo, da tudi ptice ne morejo vedno paralizirati vseh množičnih pojavov škodljivcev, vsekakor so pomemben regulator pri vzdrževanju ravnotežja v zapleteni biocenozi — gozdu, katerega del predstavljaj 0- Viri: Dr. P V i le ; Merkmale und Verlauf de."! Lärchenwipfel.^terbens, Holz Zentralhiatt U4/1952. Dr. P. Vite: Gedanken über die Gefährdung der europäischen Lärche durch Insekten, fiolz Zentralblatt, 83/1954. Dr P. Vite: Zum gegenwärtigen Stand der Erfahrungen mit T. 1. Anzeiger für Schädlingskunde, 11/1954. Prof. H, OeLtingen. Blasenfüsse, Leipzig, 1952 Prof, 2, K o V a Č e V i Č ; Sumski štetnici. Primijenjena eritomologija III,, 1956. Prof. dr. F, Schwerdtieger: Waldkrankheiten 1957 G, Ewald: Untersuchungen über Lärchenhlasenfuss und LärchenminiermoUe, Forst und Jagdzeitung, S/1959. ELEMENTI ZA PRIPRAVO ZOBOVJA GOZDNE ŽAGE AMERIK ANKE Prof. ing, Zdravkci T u i'k (Ljubljana) Kot je znano, je ročna žaga amerikanka ena najbolj razširjenih in učinkovitih gozdnih žag. Trna kombinirano zobovje, t. j, poleg trikotnih rezilcev Še čistilce ali struznike, ki imajo obliko črke M. Žagi amerikanki Jc po obliki in delovanju zob podobna žaga s suličastim zobovjem aH sullčasta žaga Za njo je potrebna enaka priprava za delo kot za žago amerikanko. Delovna vloga .njunih zob je smotrno razdeljena: Pn žaganju režejo rezilci ob strani reza, stružniki pa spodrezujejo lesna vlakna po .sredini 1'eza in s svojimi pokončnimi boki hkrati izmetujejo žagovino; ker čistijo re-/. žago vi ne. da ne ovu'a žaganja, se imenujejo, tudi čistilci. St.ružnike brusimo zato na konicah njihovih krakov le pravokotno na žagin list m jih ne razperujemo, kajti teči morajo po sredini reza. Pač pa razperwjemo in brusimo zobe rezilco ob strani, in sicer izmenoma na eno in drugo «tran žaginega lista. Brušenje žagi ni h zob je eno najvažnejših opravil pn pripravi žage za dele. ni pa edino. Sem sodijo še druga opravila, kot: izenačenje zobnih višin na njihovih konicah ali ravnanje zobnih konic, lazperjanje rezilcev, znižanje struž-nikov in občasno poglabljanje pazduh med zobmi. Zato ne govorimo le o brušenju, ampak o pripravi žage za delo. Znano je osnovna pravilo, da morajo biti vsi zobje rezilci nabrušeni pod določenim enakim kotom ostrine (35"), da morajo imeti enak vrhni ali zobni kot 70") in da morajo biti na obe strani žagmega lista enakomerno razperjeni (0,2 do 0,5 m/m). Skratka, zobje morajo biti za delo tako pripravljeni, da delujejo skupno in skladno. Zob, ki se z drugim ne sklada, ne prispeva pri žaganju svojega deleža, ampak celo ovira delovanje drugih zob. (!;im več je takgnih nepravilnih zob, tem manjša je storilnost žage. Enega ali dva nepravilna zoba še lahko utrpimo, več pa ne. Gozdnemu delavcu, ki pri sečnji in izdelavi gozdnih izdelkov porabi za žaganje veliko tmda in časa, se nepravilna ali nezadostna pripi-ava žage za delo občutno maščuje. Vsak odstotek potratene moči pomeni v seštevku dolgega delovnega časa občutno zgubo ali zmanjšanje storilnosti. Potrebno se je torej takšni zgubi bolj izogibati, ker jo z razmeroma majhnim naporom ali prizadevanjem lahko preprečimo ali zmanjšamo. Za posamezno opravilo pti pripravi žage za delo imamo razne pripomočke ali pomožno orodje, ki lajšajo natančno pripravo zob in izmero ali kontrolo elementov te priprave. To pomožno orodje moramo poznati in ga pravilno uporabljati. Obstajajo navodila za pripravo žage, ki vsebujejo opj.'i raznih opravil. (Glej knjigo inž, Z. Turka; Orodje gozdnega delavca, Ljubljana, 1956!). Med opravili, ki sodijo k pripravi žage za delo sta zelo važni: razperitev zob rezilnikov in znižanje stružnikov, (Glej sliko 1!) Pri tem pa moramo vedeti, za koliko je potrebno razperiti rezike in za koliko znižati stružnike. Obe vrednosti merimo v desetinkah milimetra, Navodilo za pripravo žage za delo navaja približne ali okvirne mere, ki so odvisne od vrste zobovja, od vrste lesa in od načina žaganja. Izogibati se moramo pretirani ali preširoiti razperitvi. Cim širši je namreč zagin rez, tem več moči je pri delu potrebno. Splača se za Sago, ki smo jo nabavili ali jo uporabljamo, ugotoviti, kolikšna rajmanjSa razperitev za določeno vi-sto lesa še zadostuje. Razperitev znaša le nekaj desetink milimetra; zato je ne moremo meriti s prostim očesom, ampak uporabljamo za to merjenje posebno pripravo, t, i. razperilno urico. Zobje stružniki (M zobje) morajo biti nekoliko nižji od rezilcev. To pomeni, da je med spojnico rezilskih in spojnico stružniškili konic določena višinska razlika, ki jo moramo pri bruSenju zobovja upoštevati. Struznike znižamo za določeno mero, da bi le-ti laže in uspeSno spod reza vali lesna vlakna po sredini reza. Rezilci namreč zaradi prožnosti in odmikanja vlaken le-teh ob straneh reza ne odsekajo cisto do globine svojih konic (Glej sliko 4!) Vlakna pa «o tem prožnejša, čim daljša m mehkejša so. Zato je pri iglavcih ali pri mehkem lesu višinska razlika večja kakor pri trdem lesu. Ta razlika znaša le nekaj desetink milimetra (0,4 do 0,9 m,'m) in je s prostim očesom ne vidimo aii pa jo komaj opazimo, če pogledamo na konice zob vzdolž žaginega lista. (Glej sliko 2!) Merimo jo s posebno pripravo, t. i. odbrusilno pripravo. (Gl. si. 5!) Z njo vse stružnike enako znižamo; hkrati opravimo to delo hitro in pravilno, tako kot bi ga s prosto roko ne mogli. Namen te razprave je na podlagi poizkusov pokazati, kako nepravilno Široka razperitev rezilcev in nepravilno znižanje stružnikov vplivata na učinek žaganja. BRUiENA PLOSKEV ZOBA KOT ZOBA RAZLIKA v VliiNt stražnik Slika I. Kombinirani zobje žage amerikanko 7 Za ta namen )e bilo opravljeno poizkusno prežagovanje napol svežih snire-kovih in bukovih hlodov z ročno žago amei-ikaTiko (znamke Wüstei' Bühler, ciolžina 155 cm, debelina lista 1,8 m/m, s 4,5 cm vleknjenim hrbtom). Za primerjalno preizkuänjo elementov žage, t. j, razperitve zob rezilcev in znižanja zob strušnikov so bili opravljeni 1—3 prerezi in ugotovljen učinek žaganja v cm^i'min. Učinek je reduciran na enotno brzino žaganja, t. ], na 50 dvojnib potez z žago v minuti, kot se smatra za optimalno brzino Žaganja pri uporabljeni dolžini žage. Na ta način smo izločili vpliv različne brzine žaganja na Lianek. Porabe moči delavcev nismo merili, ker za to nismo imeli pripomočkov. Podatki poiskusnega žaganja so prikazani v tabeli, Poizkusni učinki žaganja z iago amerikanko pri različnih razperitvah 70b rezilcev in znižanjih stružnikov; „ Ploiei- Širlnii „ i Ut'inübt „ _ , Pifinci rfiioe- Znižanje istev. C''"1 (cHi^/inin) (^m'/niin) 1 Smiekovina 31,4 774 0,2 0,3 52 45 744 744 Stiskanje žag£ 31.7 789 0,2 0,4 45 47 877 877 Stiskanje žage 31,9 799 0,3 0,4 41 45 975 975 Nekoliko stiska žago 31.8 794 0,3 0,5 38 38 1045 31.B 794 0,3 0,5 39 4Ü 1018 1010 31.8 794 0,3 0,5 . 41 43 96G 32,4 824 0,3 0,6 41 43 1005 32.4 824 0,3 0,6 41 43 1005 1018 32.6 835 0,3 0,6 40 41 1043 4G,0 1257 0,3 Q,7' 70 75 Eöa 40,0 1257 0,3 0,7 69 75 910 904 31,3 769 0,4 0,6 37 39 1Ü4Ü 31,3 769 0,4 0,fi 40 42 962 1Ö24 31.3 769 0,4 0,6 36 38 1070 31,2 765 0,4 0,7 37 37 1035 31,2 765 0,4 0,7 36 37 1062 1044 31.2 765 0,4 0,7 37 41 1035 38.5 1164 0,4 0,8 G9 81 845 3S,5 1164 'o,4 0,8 68 80 857 349 38,5 1104 0,4 0,8 69 81 845 29.7 693 0,5 0,0 34 36 102Ü 29,7 693 0,5 0,6 34 42 1020 1010 29.7 693 0,5 0,6 35 39 990 30,0 745 0,5 0,7 45 49 828 30.8 745 0,5 0,7 43 49 B67 861 Naporno žaganje 30,a 745 0,5 0,7 42 47 887 30.4 726 0,6 0,7 46 50 789 30,4 726 0,6 0,7 47 51 772 767 Zelo naporno žaganje 30,4 726 0,6 0,7 49 54 740 30,4 726 0,6 0,8 50 55 726 30,4 726 0,0 0,8 50 55 72G 731 2elo naporno žaganje 30,4 726 0,6 O,a 49 55 740 Pvenitr Plošči- SlriDfi S:«. C-is UCtitfk Pu Povplečni hi«da na prt'— reiii rilvp striiänikov dviiiiiti žignili.i učili ck O p 0 m 1» il fm frm') (m/m) (ni (ml (se k J (C nižini')) [Oi^VmiiiJ 11. Bukov i n a 28,0 G16 0,2 0,3 52 58 592 593 Stiskanje žage 28,4 (133 0,2 0,4 47 49 673 673 .Sli.skanje žage 23,9 e56 0,2 0,5 Ö0 43 656 056 SUskan.ie žage 26,4 633 0,3 0,5 43 45 736 28,4 633 0,3 0,5 40 42 792 755 633 0,3 0,5 43 45 736 28,7 647 0,3 0,6 52 634 28,3 623 0,3 0,6 50 51 629 623 20,3 629 0,3 0,C 52 55 6Ü5 31,0 7S5 0,3 0,7 87 94 434 31,0 "ž 55 0,3 0.7 66 72 572 513 ?.aga prepočasi pro- 31,0 755 0,3 0,7 71 75 532 dira v les 28,0 016 0,4 0,5 41 43 752 28,0 6lf} 0,4 0,5 43 45 716 72f! Napornejže Žtiganje 28,0 616 0,4 0,5 43 44 716 2B,0 01Ö 0,4 0,6 42 44 733 28,0 6ie 0,4 0,6 47 53 654 eea Napornejše žaganjs 28,0 eie 0,4 0,0 50 5(3 616 30,6 735 0,1 0,7 101 127 437 437 Napgrnejše žaganje 30,8 745 0,5 0,6 57 58 653 30,8 745 0,5 0,6 50 58 S32 639 Zalo naporno žaga nifr 30,B 745 0,5 0,6 59 6fi 632 Analiza podatkov pnizkusnega žaganja L Smrekovina Za prereze z enakimi obravnavanimi elementi so razlike med učinki žaganja od 12 do 108 cm'7niin. ali od 1 do 10%. Te razlike so nastale zaradi lazlicnegs pritiska rok na žago pri žaganju, zaradi morebitnih različno dolgih potez ? žago ter deloma zaradi vpliva maihnih grč. Tem razlikam se ni mogoče izogniti, tudi Če si prizadevamo, da bi bilo ročna žaganje zaradi pi-avi)nejše primerjav?-kolikor mogoče enakomerno. S temi razlikami moramo računati; nastajajo tudi v praksi. Razlikam med učinki, ki so odvisne od načina dela, bi se mogli deloma izogniti, če bi hkrati merili tudi porabo energije delavcev^ vendar pa za to nismo imeli na razpolago potrebnih pripomočkov. Meritev porabljene energije bi bila äe zlasti koristna pri prei-ezlh^ kjer elementi za pripravo žage niso bili ustrezni, t. j. pri takšnih razperitvah rezileev in znižanjih stružnikov, ki so zelo različnL od tovrstnih optimalnih elementov, Učinek žaganja, izražen v cmVmin., sari-i po sebi namreč ne kaže vse razlike v primerjavi z maksimalnim učinkom, kajti pn neustreznih elementih je za žaganje potreben Še precej ali pa zelo večji, napor kabov pri ustreznih optimalnih elementih. Tedaj ve rja poraba fizičn? energije nadomešča pomanjkljivost žage ali njene priprave za delo, toda učinelc žaganja je kljub temu manjši. Iz ustrezne literature je znano, da je poraba delavčeve energije najmanjša pri najboljžih učinkih žage, ko žaga najbolje teČe. Razlike med uünki Žaganja pa nam tudi same po sebi, četudi ne v popolni meri, kažejo, kako vplivajo'elementi, ki so različni od optimalnih, t. j- dokazujejo nam odvisnost učinkov od pravilne razperLt.ve rezilcev in pravilnega znižanja stružnikov, Ce v prikazani tabeli primerjamo učinke žaganja v bliv.ini maksimalnega učinka (1044 cm-/min.) za različne razperitve rezilcev: 0,4, 0,3, 0,5 in 0,6 m/m toda pri enakem znižanju stružnikov za 0,7 m/m, ki ustreza maksimalnemu učinku, so uönki žaganja v primerjavi z maksimalnim učinkom manjši za 13 17%, in 26%. Pri drugih učinkih znaša ta relativna razlika 1—11%; pri tem pa v razliki učinkov ni zajeta večja poraba energije. V bližini maksimalnega učinka je bil učinek žage, ki je imela za 0,1 m/m ožjo ali SirŠo razperitev od najprimernejše, za 13 ali 17% manjši. Ce upoštevamo razliko med učinki pri posameznih prerezih za enake elementne žage — zriaža namreč do 10% učinka — vidimo, da ostanejo zaradi spremembe razperitve za 0,1 m/m le majhne razlike med učinki. To pa ponieni, da razlika razperitve rezilcev za 0,1 m/m od optimalne ne vpliva posebno občutno. Ce pa je bila razlika med stvarno in optimalno raz-peritvijo 0,2 m/m, se je učinek žaganja zmanjšal zn 26%, to pa je kar občutno, zlasti še ker je bila pri žaganju potrebna večja poraba delavčeve moči, V tem primei'U je tudi večja razlika med posameznimi prerezi pri istih elementih. . ilftlWA. I RA2PERITVE fM J Slika 2. Pogled na Konice zobov vzdolž žaginega lisla vv Slika S. Zob stružnik, gledan poševno Ce analogno primerjamo učinke žaganja v bližini maksimalnega učinka mdi glede na različna znižanja stružnikov, t. j. za; 0,7, 0,6 in 0,8 m/m, toda pri enaki razperitvi rezilcev, t. j. 0,4 m/m, ki ustreza maksimalnemu učinku, vidimo, da so bili učinki žaganja pri obravnavanih poskusih za 2% do 19% manjši od maksimalnega. Pri drugih učinkih znaša ta relativna razlika 1—11%-, pri tem pa igra posebno vlogo še poraba delavčeve moči, kakor je bilo že omenjeno. Vidimo torej, da znižanje stružnikov za 0,1 m/m ne vpliva občutno, celo manj kot za enako razliko pri razperitvi. Razen tega je prvo tudi teže natančno ugotoviti od slednje, II. B u k o v i n a Za prereze z enakimi elementi so razlike med učinki žaganja podobne kot pri smrekoviiii, t. j, 4 do 10%. Ce v tabeli primerjamo učinke žaganja v bližini maksimalnega učinka (755 cm-/min,) za različne razperitve rezilcev: 0,3, 0,2 in 0.4m/m, toda pri enakem znižanju stružnikov za 0.5 m/m, ki ustreza maksimalnemu učinku, so učinki žaganja za 4 do 14% manjši od maksimalnega; torej podobno kot pri smrekovini. Zato tudi za bukovino veljajo enake pripombe in zaključki. Ce podobno primerjamo učinke žaganja v bližini maksimalnega učinka gtede na različna znižanja stružni kov t, j. za: 0,5, 0,6, in 0,7 m/m toda pri enaki razpevitvi t. j 0,3 m/m, ki ustreza maksimalnemu učinku, so učinki za 17% in 32% manjši od maksimalnega. (Pri tem je treba upoštevati, da se znižanje stražnikov za 0,7 m/m za 0,2 m/m razlikuje od optimalnega,) Glede vpliva zaradi znižanja stružnikov za 0,1 m'm od optimalnega veljajo iste ugotovitve kot za smrekovtno. Večje razlike pa povziočajo občutno zmanjševanje učinka žaganja, ki pada hitreje kot pri smrekovini. Zaključki 1. Za določeno vrsto ročne žage in vrsto lesa moramo izbrati tisto Širino razperitve zob rezilcev, ki omogoča maksimalni učinek pri najmanjši porabi delavčeve moči. Najboljša je tista najožja razperitev, ki Se omogoča, da žaga gladko teče, t, j., da je les v rezu ne stiska. Boljša je nekoliko večja razperitev kot premajhna, ker les žage v rezu ne sme stiskati. Uporabljena razperitev ne sme biti vec kot ^a 0,1 m''m različna od optimalne. Najustreznej.so razperitev ugotovimo s poskusninn žaganjem ali pri žaganju tako, da uporabimo nekoliko večjo in nekoliko manjšo razperitev od tiste, ki smo jo cenili kot optimalno (ok. 0,4 mfm za. mehki in 0,3 m/m za trdi les). Hkrati merimo učinek žaganja v cm-/min- Pri Lem porabimo razmeroma malo časa in se nam ta preizkuSnja vedno splača. Ugotovljeno optimalno l-azperitev potem lahko vedno uporabljamo, in tako dosegamo največji učinek žaganja, Ce je žagin list proti hrbtu, t. j. na nasprotni strani zobišča stanjšan ali če je žagm hrbet uleknjen in je zato pri žaganju trenje Usta zmanjšano, je potrebna nekoliko (za ok 0,1 m/m) manjša razperitev kot sicer. Bolj gladek žagin list /A\ u SHka 4. Delovanje zobov rezilcev in stružni kov mora imeti manjšo razperitev kot hrapav ali zarjavel. Zato moramo žago varovati pred rjo in jo primemo vzdrževati. Dobri delavci, ki pri žaganju vlečejo žago pravilno in skladno, ne da bi le-ta vihrala, potrebujejo manjšo razperitev kot začetniki ali slabi delavci, ki z žago «plešejo-, kakor pravimo, 2, Zobe stružnike je potrebno za določeno mero znižati pod viSino konic rezilcev Najboljše je tisto znižanje, ki pri ustrezni razperitvi omogoča največji učinek žaganja. Znižanje ne sme biti več kot za 0,1 do 0,2 m/m različno od optimalnega, zlasti ne pri trdem lesu. Ugotovimo ga s poskusnim žaganjem ali pri žaganju, potem ko smo določili najprimernejšo razperitev, tako da preizkusimo nekoliko večje in nekoliko manjše znižanje od tistega, ki ga cenimo kot najustreznejše (0,7 m'm pri mehkem in 0,5 m/m pri trdem lesu.) Hkrati merimo učinek žaganja, EoljSe je premajhno kot preveliko znižanje. C(? striižnike premalo znižamo, t. j če se njihova višina preveč približuje višini rezilcev, grabijo preveč lesa in je žaganje težko. Ce pa jih preveč znižamo, t. j. če se višina stružnikov preveč razlikuje od višine rezilcev. režejo stružniki premalo lesa, žaganje je laŽJe, toda učinek je manjši. Seveda je pri tem važna tudi ostrina in oblika konic na kL^akih stružnikov, oba zelo vplivata na učinek Žaganja. Te konice morajo biti pravokotne na žagin list, biti morajo tudi ravne m ostre {Glej si. 3!) Zato pn brušenju pazimo, da so pravilno in dobro nabru-Šene Vse konice stružnikov morajo segati do iste višine, t. j, vse morajo biti enako znižane, V nasprotnem primeru bi nekatere konice rezale pregloboko druge pa nič; to pa bi zmanjševalo učinek žaganja. 3. Razpeiitev reziJcev kot tudi znižanje stružnikov morata biti pri vseii žaginih zobeh enaki, ria pri Žaganju vsi zobje uspešno sodelujejo. Razlika nc sme biti večja od J0% določene mere ali največ 0,1 m/m. 4, S tem da smo obravnavali le razperitev rezilcev in znižanje stružnikov, ne podcenjujemo vloge drugih opravil, ki sodijo k pripravi žage za delo. Tudi le-te je potrebno opraviti prav tako vestno, če hočemo pri manjšem utrujanju dosegati večji učinek žaganja, (Glej navodila v omenjeni knjigi; Orodje gozdnega delavca!) Uporabnost odbrusilne priprave za znižanje stiitžnikov Odbrusilnili priprav je več vrst,; opisane so v omenjeni knjigi. Najbolj znana je »Buikijeva-j odbrusilna priprava, ki jo izdelujemo tudi pri nas. (Gle.i si, 5!), Pogostoma se dogaja, da skala na tej pripravi ne kaže stvarne velikosti znižanja, ampak navadno nnanj (za 0,1 do 0.2 m.'m) To pa pomeni, da je stvarno znižanje večje kot nam ga skala kaže. Vzrok temu je lahko v tovarniški napaki, bolj pogostoma pa priprava zato ni natančna, ker je zrahljana ali pa je ploščica, kjer odpilimo stružnike, sčasoma zaradi piljenja znižana. Vseeno pa bomo s taksno pripravo lahko vse stružnike enako znižali, — to je zelo važno — toda ne bomo izmerili tistega znižanja, ki ga želimo ali ki smo si ga določili, 2ato moramo pripravo prej pregledati in ugotoviti morebitno odstopanje, če nočemo na skali prečitati tisto znižanje^ ki ga želimo. Ce je odstopanje na pripravi le za 0,1 m/ni ali manjše, ga lahko zanemarimo, če pa je večje, ga moramo vsekakor upoštevati. Tudi tedaj je priprava uporabna, vendar moramo na skali upoštevati Slika 5. Odbrusilna priprava za znižanje stružnikov ugotovljeno razliko ali odstopanje in uporabimo za toliko spremenjeno znižanje. Najlaže ugotovimo, ali znižanje ustreza podatkom na pripravini skali, ako s preciznim kljunastim merilom (ki ga uporabljajo mehaniki) izmerimo položaj ploščice na pripravi za vrednost skale O (nič) in 10 (lO'IO m/m). Na ta način lahko 2a zrahljano pripravo tudi ugotovimo, kam je treba premakniti premično ploščico na njej (kt se giblje na dveh ležajih levo in desno), da bo znižanje ustrezalo podatkom na skali. Za kontrolo ra'<:pentve nam rabi razperilna urica, ki kaže širino rszpevitve v clesetinkah lii dvajsetinkah milimetra. Izdelujemo ja tudi pri nas. Natančnost njenega delovanja preizkusimo predvsem s pregledomj ali se kazalec vra^ na vrednost ničle na skali in Če kaže največjo vi'ednost, kadar gumb pritisnemo do dna Tudi s kljunastim merilom lahko prekontroliramo skupno širino raz-pei'itve, ki jo kaze lestvica. Zlasti je praktična razperilna urica, ki rabi hkrati tudi za kontrolo znižanja zoh stružnikov, (Glej si. 6!) Nekoliko je daljša od navadne razperilne urice, da Stika 6. Dolga razperilna urica, ki rabi hkrati za merjenje anižan.ia stružnikov jo lahko po dolžini položimo po konicah rezileev na obeh straneh stružnikov. V ta namen ima v sredi vzdolžni žleb, ki ga položimo na konice zob rezilcev. gumb pa nastavimo na konico TOba stružnika, ki pritisne na gumb in na skali pokaže, za koliko je stružnik nižji od rezilcev. Na skali je za merjenje znižanja stružnikov obratna razdelitev kot za mtn-jerije razperitve (posebna obeležba ^kale pri enaki razdelitvi na 0,1 m/m) Tudi na ta način lahko kontroliramo, ali skala odbrusilne priprave pravilno kaže, vendar pa je prej opisani način kontrole boljši, GOZDARSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE (Uvodna beseda v anketo o gozdarsKem izrazju) Ing. Jože iviiklavžič (Ljubljana) (Iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani) Predno stopimo v tretjo etapo zbiranja, urejanja in prečiščevanja strokovnih izrazov iz gozdnega gospodarstva, to je na pot ankete s sodelovanjem bralcev Gozdarskega vestnika, bi veljalo na kratko opisati, kako sta potekali prva in dvuga etapa, Vsi smo enega mišljenja, da namreč brez strokovnega izrazja ne more biti sodobne stroke, da se brez njegovega nenehnega dopolnjevanja z novimi izrazi ona ne more razvijati in da zaradi tega tudi izrazoslovno delo nikoli ne more biti zaključeno, Svojega klimaksnega stanja, če govorimo v jeziku tipologov^ ne more doseči. Tu ni mirovanja, marveč nepretrgano razvijanje naprej in napre]. Strokovnih izrazov pa tudi ni mogoče ustvarjati čez noč, ker zahtevajo določeno dobo iskanja, preizkušanja, čiščenja, to je zorenja. Skrbno izbrani morajo ustrezati v dvojnem pogledu: v strokovnem in jezikoslovnem. Ce je strokovna dejavnost, ki jo želimo pojmovno zajeti, pri nas že udomačena, tedaj bomo lahko izraz za ta pojem povzeli iz pogovornega jezika, iz ljudske govorice in pojem opisali. Ce pa dejavnost prevzemamo in uvajamo iz tujine ali v stiku s tujino razširjamo, tedaj v domačem jeziku večinoma ne bomo mogli najti ustreznega ali pomensko podobnega izraza. Iz zagate si bomo pomagali tako, da si bomo sposodili tujko od tam, od koder piinaSatrio dejavnost ali pa si bomo morali ustvariti, skovati izraz, ki bo strokovno točen in v duhu našega jezika. Manj težav je pri oblikovanju ustreznih strokovnih izrazov in ustvarjanju tehniškega jezika za tista področja gozdarske dejavnosti, za katera obstoje domače razprave^ ker je pionirsko delo v tem pogledu že opravljeno in ledina bolj ali manj zorana. Ostane samo še brušenje, čiščenje, dopolnjevanje, enoten je in izbira med izrazi. Večje težave so pa za one dejavnosti, zSl katere v našem jeziku še nimamo nobenih izrazov. Tu je treba vložiti velilto truda, iskanja, skrbnosti jn potrpežljivosti. Rojstvo strokovnega izrazja poteka nekako tako: V določenem ozkem strokovnem področju se žeH uvesti nove metode dela, novo tehniko ali pa že obstoječe izboljšati, poglobiti in dopolniti. V tej zvezi se pojavljajo potrebe po novih pojmih, ki zahtevajo točno opisano vsebino in seveda svoje strokovne izraze. Pri oblikovanju teh novih izrazov bomo segli po raznih virih: Najprej jih bomo iskali v besednem zakladu knjižnega in pogovornega jezika, ljudske govorice iz tiste stroke. Ce jih tam ne bomo našli, se bomo obrnili na osnovno negozdarsko stroko, i k katere povzemamo ustrezno dejavnost in jo presajamo v gozdarsko (n pr. botanika, fitotenologija, pedologija i. pod.). Sele v ski-ajnem primeru bomo skovali, ustvarili ustrezni izraz, upoštevaje strokovno in jezikoslovno plat. Z zgornjim opisom iskanja strokovnega izrazja smo pa tudi že nakazali, v čem sta njegova prva in druga etapa V prvi etapi namreč iščemo s strokovnega vidika pojmu ustrezne izraze, v drugi etapi jih pa rešetamo jezikoslovno. Izrazi, ki so prestali obe preizkušnji, so za enkrat sprejeli v naše izrazoslov.ie. Te izraze objavljamo v tej m naslednjih Številkah Gozdarskega vestnika z namenonn, da bi vsi bralci kritično sodelovali pri ustvarjanju našega strokovnega izrazoslovja in pomagali graditi našo tehniško besedo tem, da bi predlagali boljše ali pa jih dopolnjevali z novimi. Ob zaključku bi pa navedli še nekaj splošnih beležk o priobčevanem izra-zoslovnem gradivu Leta 1948, to je leto dni po ustanovitvi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani {tedaj Gozdarskega inštituta), je bila pri njem osnovana Komisija za gozdarsko in lesno terminologijo. V njo so bili tedaj izbrani sodelavci (jezikoslovni strokovnjaki) Slovenske akademije znanosti in umetnosti in sodelavci Gozdarskega inštituta. Zaradi tehničnih težav in tudi finančnih se njeno delo ni moglo v zaželeni meri razviti. Leta 1952 je bila zato izvršena reorganizacija v terminološkem deJu inštituta in osnovana nova Komisija za gozdarsko-lesno terminologijo z ožjim delovnim odborom, v katerega so bili izbrani naslednji tovariši, ki jih navajamo po abecednem redu: Ing. Martin Cokl, ing. Jože Miklavžič, ing, Anton Sivic, dr. Maks Wraber i.n ing, Lojze Zumer. Pozneje, leta 1954 je zamenjal dr, Maksa Wrabra, docent ing. Franjo Sgerm, a ing, Antona Sivica zaradi bolezni leta 1959 ing. Mirko Sušteršič. Naloga ožjega delovnega odbora Komisije je bila že zbrano terminološko gradivo pregledati, spopolniti, opremiti z definicijami in zbirati novo. Prečiščeno gradivo pa predložiti terminološki komisiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti v jezikovno presojo. Leta 1951 je inštitut prevzel od ing. Antona Sivica, gozd. inšpektorja v p. in zunanjega sodelavca ogromno terminološko gradivo iz gozdnega in lesnega gospodarstva (okoli 9000 raznih tehniških izrazov), ki ga je zbiral leta in leta vseh dosegljivih virov in ljudske govorice. S tem je ing. Sivic opravil veliko aaslužno delo zs. naše izrazoslovje in omogočil, da je komisija, črpajoč iz tega izhodiščnega gradiva, mogla uspesneje in hitreje opravljati svojo nalogo pri ustvarjanju slovenskega gozdarskega slovarja. Tudi navedena komisija zaradi tehničnih, predvsem pa iinančnih težav ni mogla delati s taksnim tempom, ki je bil zaželen. Pa tudi jezikovno prečišče-vanje izrazov, ki smo jih predlagali terminološki komisiji pri SAZU^ ni šlo tako od rok, kot smo želeli. Kot zadnjo, četrto, etapo v izdelavi gozdarskega slovanja si zamišljamo opremo vseh slovenskih izrazov a soznačnicami v srbohrvatskeiri) ruskem. nemškem, francoskem in angleškem jeziku. S tem bi našim strokovnjakom odprli tudi okno v Široki svet tuje strokovne literature, kar je končno cilj strokovnega večjezičnega slovarja. Z željo, da bi bralci čim bolj živo in konstruktivno posegli v ustvarjanje našega gozdarskega slovarja, jim izročamo gradivo in dajemo besedo. IZDELAVA IN ZAŠČITA BUKOVIH PRAGOV Faust K r i ž m a n i č (Mariboi') V zimskih mesecih, ko je sečnja bukovine v popolnem razmahu in so že določeni plani za Sortimente, med njimi tudi za bukove prage, je potrebno, da se bolje seznanimo a tem, kakšen naj bo bukov prag in kakšna je njegova zaščita. Iz dneva v dan zavzema bukov prag pri gradnji naših železnic odloCilnejSe mesto in sedaj že samo glede svoje 35- do 50-letne življenjske dobe močno izpodriva hrastov prag. Veliko je bilo že napisanega o zamenjavi lesenih pragov z betonskimi in železnimi, vendar je lesen prag doslej še obdržal svojo vodilno vlogo, saj je vožnja po progi, ki je zgrajena z lesenimi pragi, .'mehkejša^, gradnja in vzdrževanje pa veliko cenejša. Betonski pragi so sicer dali dobre rezultate, toda le na progah, ki imajo polmer krivine nad 600 m, torej na progah brez ostrejših zavojev. Pragov profil je izračunan ob upoštevanju obremenitve,, ki nanj deluje, bi-zine, pritiska na pragovo podlago in fizikalnih lastnosti lesa. Ti profili so z določili JUS predpisani za vsako vrsto proge posebej. Seveda je za uporabnost praga prav tako važna tudi kakovost impregniranja, kajti slednja je za rentabilnost t. j. uporabno dobo praga odločilen činitelj, Slika L Pragi v isti vrsti naj bodo vsaj po 5 cm vsaksebi. Plasti pragov se smejo dotikati le z robovi, ne pa ploskovno - HH^,- Po podatkih Jugoslovanskih železnic je letra poi^aba pragov v LRS v ob-tlobju 1958—196]: za novogradnje 110.000 kosov, za zamenjavo 50.000 kosov, ?.kupno torej 160 000 kosov {ok. 16.000 m''). V nase železniške proge je vgrajeno 1 476.000 bukovih, ],688.000 hrastovih in 1B5.OÜ0 drugih pragov. Dolžina prog v LRS znaša: glavnih 2,346.130 m in industrijskih 210.330 m Veliko smo se borili za proizvodnjo lepe, zdrave in pravilno manipulirane bukovine. Od obsežne literature, tečajev in vsega truda smo imeli le malo koristi. Tempo razvoja lesne industrije in ugodne razmere na t,rgu so bile krive, da smo posvečali premalo pozornosti bukovi pragovini. Od Činiteijev, ki so odločilni za kakovost bukovega praga, je najvažnejši čas od sečnje do prevoza na skladišče. Seveda je pi'av tako važno tudi pravilno krojenje Z zavlačevanjem prevoza posekanega lesa se njegova kakovost in vrednost hitro zmanjkujeta. V zimskih mesecih, ko je razvoj giiv slab ali nemogoč, se ni bati tovrstne škode, toda bu kovin a mora biti Se pred nastopom toplejših dni vskladiščena Za primer, kako važna je nega bukovine pred vskladišče-njem, naj omenim, da v nekaterih deželah posekano bukovino od februarja dalje Že nekaj ur po sečnji po.škropijo ali premažejo z antiseptiki. Razumljivo ,ie. da na ta način zaščitijo le čela hlodov in mesta, kjer je skorja ranjena. 2e na svežem lesu lahko opazimo napad t. i, prmiamih gliv. Druge pridejo po napadu prvih in jih imenujemo sekundarne, Našeljev.'änje prvih je mogoče ugotoviti, ker zaradi njihovega vpliva in medsebojnih odnosov okolja les spremeni svoje lastnosti in kot vsak organizem zgublja svojo odpornost. Ta predfaza ,ie pri bukvi opazna a t, i, s i v e n j e m. Začetno sivenje si razlagamo kot posledico skupnega delovanja biokemijskih, biofizičnih in mikrobioloških činiteljev. odvisno je od časa sušenja ter ga ne smemo vedno smatrati za glivično obolenje. Staniče so namreč pri odmiranju še vedno biokemično aktivne, pri tem spreminjajo svojo barvo kot pri delovanju gliv. Znanstvena raziskovanja so dognala, da se v prvem stadiju pojavljajo sledeče vrste ghv: Hypoxylon coccineum, Bispora monilioides, Xylaria hypoxylon In Ophiostama fagi Z intenzivnostjo napredovanja procesa se spreminja tudi sestav gliv in zgradba lesa. Pojavijo se razkrajalne glive in posiveU les z razvojem procesa, ki zavisi od razmer okolja, postopoma prehaja v stopnjo (jnitja. Glivično floro drugega stadija zastopajo najče.šče: Stereum purpureum, Schizophyllum commune in Tremetla faginea. Vse vrste gliv potrebujejo za svoj razvoj primerno količino vlage in Toplote, teh pa je bukovina pri su.šenju navadno v zadostni meri deležna, zato moramo v času med sečnjo in končno izdelavo na vsak način računati Z glivičnim napadom, seveda če pravočasno ne uporabimo učinkovitih zaščitnih sredstev. PrD-odne pogoje za razvoj glivic v lesu lahko na splošno preprečimo, če skrajšamo trajanje naravnega sušenja (sušilnice) ali povečamo vlago [pari In ice) ali pa še uspešneje. Če uporabimo toksična sredstva. Konkretno pri bukovih pragih ne moremo uporabiti sušilnic in parilnic {ne smemo), pac pa poskušamo pospešiti naravno sušenje s tem da les pravilno vskladiščimo na mesta z močnim prepihom in ga na višjih podlogah pravilno zložimo. (Slika 1.) Zadušenost Zadušenost je začetni in vidni znak obolenja zaradi glivic, to je uvod h gnitju. Ta pojav je viden na čehh pragov v obliki malih radialno razpršenih elipsastih madežev temnejše barve na svetli podlagi. Cez par tednov, ko zadušenost doseže višjo stopnjo, pa se nam pokaže ravno obratna podoba: na temni Slika Pfva stopnja zadu-Senosti bukovega praga Slika 3, Ce prag na čelu zasekamo, postane zaduše-nost bolj vidna Slika 4. Zadušenost tiulco-\'cga pL-aga v drugL stopnji podlagi so svetli elipsasti madeži. Na osuSerih čelih je madeže teže opaziti, pač pa postanejo dobro vidni. Če čelo s sekii-o zasekamo. ZaduŠenosti kot pi'vemu pojavu obolenja zaradi glivic sledi končni razvoj gliv in pozneje popolno razpadanje. Zadušenost, ki je v začetnem stadiju dobro vidna, povzročajo plodovi gliv, ki so se v lesu naselili. Ugodna temperatura ter vlaga pospešujeta razvoj teh gliv, ki čez nekaj tednov prodrejo do sredine praga- Ko so se glive popolnoma razvile in že tvorijo plodove, je prag že neuporaben. Na prvi pogled se zdi zadušen prag še uporaben, vendar pa je pro- diranje mipregnacijskega sredstva vanj zelo otežkofieno ali pa celo nemogoče. V prage, kj so jih glive tako načele, je penetracija tudi pod pritiskom tako minimalna (zamašene prevodne cevke), da 7. impregnacijo pragu ne moremo zagoioviti potrebne uporabne dobe (SI. 2, 3 in 4.) Nepravo ali rdeČe srce Rdeče ali nepravo srce je pri bukvi rezultat borbe proti napadalcem ti;i živo debio in ga lahko smatramo kot patoloäki pojav. Parenhimske stanice izločajo v obrambo skozi steno vrečicam podobne tvorbe, tile imenovane, ki zamašijo proste prevodne cevčice v staničju. Istočasno izločajo tudi gumozno tvarino. Skoči tak del debla je penetracija impregnacijskega sredstva otežko-čena, zato bo ta prag rabil na progi le malo časa, Zato je upravičeno, da postavljajo prevzemale) pragov, kadar gre za rdeče srce pri bukovini, proizvajalcem stroge odklonilne pogoje. Napačno bi bilo smatrati tvorbo nepravega srca le kot patološki pojav, ne da bi pri tem upoštevali starostno diferenciacijo tkiva pri bukovini. Opisani odpor, ki ga daje živo bukovo deblo, kmalu potem, ko je dravo posekano, preneha in napadalne glive neovirano prodirajo v mrtev les. Nepravo srce se pojavlja v različnem obsegu in v raznih oblikah v odvisnosti od količine izločene materije, od Časa trajanja izločevanja, starosti, rastišča in nege sestoja. Ločimo nepravo srce pravilne krožne oblike, pramenasto z obrobljenimi in koničastimi prameni ter mraznasto srce, V zoni mraznastega srca izločevanje til äe ni doseglo visoke stopnje, zato ga ni preveč strogo ocenjevati. Iz priobčene tabele je razvidno, kako lahko glede na predpise JUS še koristno krojimo deblo z rdečim srcem. Najmanjši premer hlodov in največji premer nepravega srca — v svežem stanju Način proizvodnje pragov Profil praga cm Samec (S) Dvojni); (D) Najmanjši premer na tankem koncu Naji'efjl pr Wega .srca, SO",« povrSini emer nepra-kl zavKema 75" „ e praga cm Toporobi tesani pragi 26 X 16-16 S D 28,5 37,3 17.9 23,1 22.8 26,2 25 X 15-1.5 S D S D 27,2 35,0 17,0 21,9 21,6 27.8 34X U^H 25,S 16,1 20,9 20,4 25,6 OstrarobI žagani pragi 26X16 S D 31.4 42,8 15,0 23,7 29,0 25X15 S D 30,Ü 11,9 14,0 22,0 19.5 27.6 2'iXl-t S D 1 28,6 38,4 13,0 21,3 18,4. 26,1 \ t^ttttt Impregnac. sredzi\/o \Nepravo srce „ / ^ ^-DiFuzne luknje Slika 5. Imptegniranje bukovega praga, ki ima nepravo srce, s pomočjo difu-znih I u k eni Izkušnje so pokazale, da lahko tudi pri pragu z nepravim srcem dosežemo prodiranje impregnacijskega sredstva v t i, srčni zoni s pomočjo vrtanja difuznih lukenj pred impregnacijo (Slika 5.) 2a impregnacijo bukovine se do sedaj uporablja le kreozotno olje (destilat katrana črnega premoga). V novejši dobi so poskusi pokazali zadovoljive rezultate tudi s solno impregnacijo. Ko se nam bo posrečila impregnacija svežih bukovih pragov, ki se v zahodnih deželah M uvaja, nam bo v veliki meri odpadiü sedanja skrb za pravilno izbiro surovine za bukov prag in za ustrezno manipulacijo z njim. Viri: Ing. M, Koukal : ZaštUa bukovine na skladištinia. Dr. J. Tuszon: Anatomische und mikologische Uhtersuchungen über die Ze:-seizung und Konservierung des Rotbuchenholzes, Berhn, 1905. LOBNIŠKA RIŽA JE TX)SLÜ2ILA Miloš M eh o r a (Ljubljana) Jeseni leta 1959, je bilo zaključeno obratovanje vodne riže, imenovane Lobniška riža na Smolniku oziroma na severnem pobočju Pohorja nad Rušami. Svojemu namenu je služila 121 let in je bila najstarejša ter najdaljša vodna riža v Sloveniji, saj je njena celotna dolžina z vsemi odcepi znašala 17 km. Prav bo, če jt ob zaključku njenega življenjskega dela posvetimo nekaj spominskih vrstic, Riža je bila zgrajena med 1836. in 1838. letom na pobudo Benedikta Vivata, lastnika steklarne (glazute) pri Ruäah, ki je bil tedaj glavni potrošnik za les in ob investicijskem sodelovanju falskega graščaka. Jasno je, da je bilo tudi sicer potrebno odpreti gozdove na Smolniku in omogočiti izkoriščanje s spravilom v smeri HuŠ in najbližjih komunikacij, to je cestne in vodne poti v dolini Drave, Prvotno so razmišljali o graditvi preproste-gozdne železnice z lesenimi tračnicami. Vendar je bila ta zamisel opuščena, najbrž zaradi neustreznega terena, na katerem so hude strmine in zlasti težko premostljivi gorski kanjoni Velikega in Malega slapa Sumika ter Pekla. Verjetno zaradi teh slabih teren- skill pogojev tudi niso gradili ceste. Izgradnjo vodne riže je v taki situaciü narekovsl najustreznejši cinitelj, to je slalni potok Lobnica. Končno je bila gradnja riže v takih razmerah tudi najekonomičnejša rešitev, saj je bil les za njeno gradnjo in pozneje tudi za vzdrževanje kakor tudi številne žage samice v lobniški grapi v neposredni bližini pri roki. Tako je nastala vodna riža, na katero je gravitiralo ok. 3000 ha neizkoriščenih gozdov, od tega ponekod celo pragozdov, ki so čakah, da bo zapel.i sekira. Riza je bila zgrajena ob Lobnici tako, da jo je voda tega potoka v času plavljenja dodatno napajala na več odsekih istočasno iz zbiralnikov in direktno iz potoka po koritih Začetek riže je bil izpeljan v dveh krakih, dolgih po 1 km, od katerih je eden segal od Lahove žage, a drugi od Piklerice. Oba sta se združevala v eno korito na Bajgotu. Wa približno drugem kilometru je §e en priključek, ki sega v Pisker in je dolg 4 km. Najvišja točka na Bajgotu je 1080 m in najnižja pri zaključku v "Rušah pa 333 m. Riža je torej speljana z višinskn razliko 747 in to ni malo ter dokazuje, da je terenska situacija v resnici težavna, Najmanj.ši nagib riže je bil 5 do in največji 45%, t. j. povprečni pad je bil 23%. Riža je bila sestavljena iz elementov po 6 m. imenovanih "štosi--. Za posamezni element je bil porabljen približno po 1 m'^ slabšega lesa, to pomeni, da je bilo v celotno rižo vgrajenih okoU 2833 m'* lesa. Korito, katerega je tvorilo pet na notranji strani gladko odžaganih tramov, je merilo v premeru zgoraj 60 cm in spodaj (dno) 20 cm, No.^ile so ga koze. sestavljene iz stojk in prei-nikov. Seveda je bilo potrebno rižo zaradi okvar na posameznih mestih vedno obnavljati oziroma vzdrževati. Tako so letno obnovili povprečno 1500 do 1800 m. za kar so porabili povprečno 250 do 300 m'' lesa, in je biLo pri tem delu stalno zaposleniii 8 ljudi, ki so delali na akord. Za tesnenje razpok in Špranj so uporabljali iz volka pletene vrvi. Plavili so v glavnem hlodovino do največ 50 cm premera in drva. Brzina plavljenja je bila odvisna od povprečnega premera lesa in količine vode. Na primer: Hlod premera 40 do 45 cm, spuščen pri Lahovi žagi, je porabil 14 km dolgo pot do Rus 50 minut, medtem ko je hlod premera 25-30 cm porabil za to pot 40 minut. Seveda je količina vode kot pogonskega sredstva igrala odločilno vlogo Zato sta za normalni dotok vode na rižo rabila poieg Lobniee še umetna jezera, Črno jezero in falski jez. Tako je bila storilnost plavljenja ob ugodnih vodnih pogojih večja, medtem ko je bila ob slabih znatno manjäa. Združitev obeh krakov nt lobniški rizi pri Bajgotu (foto: M. Meliora) Del lobniäke riže nad Hlebovo žaso r, dotoinim žlebom in zaLvornico (foCo: M. Mehora) Del lobniške liže z dotočnim žlebom, poštarskim mestom in čuvajnico v Hlebovem peltliSu (foto: M. Mehora) Razen tega so dosezali večjo storilnost s tanjšim lesom kot 2 debelejšim. In končno je bil odvisen potek plavljenja in storilnosti tudi od zasedbe poštarsklh mest in vestnosti poStarjeVj ki jih je bilo 35 razporejenih vzdolž riže. Ti so nadzorovali odseke po približno 400 m riže in 30 morali paziti na normalen dotok vode iz postranskih korit, na morebitne okvare na riži ter na izpadanje ali zagozdenje lesa. Medsebojno so se sporazumevaU s klicanjem in so v primeru okvare ali zastoja na tak način obveščali vmetalno postajo o prekinitvi ali nadaljevanju dela. Zelena vejica, pribita na plavajočem hlodu pa je vedno naznanila zaključek dnevnega plavljenja. V ugodnih razmerah, t. j. pri normalnem dotoku vode, je bilo mogoče splaviti v 10 urah 120 do 130 m" lesa, pri slabših razmerah, zlasti jeseni, ko je bilo navadno manj vode, pa je bila storilnost občutno manjša, t. j. le 80 do 110 m-' lesa v 10 urah. Ker je v poletnih mesecih vedno primanjkovalo vode, a zimski Čas tudi ni bil primeren, se je plavljenje vršilo v glavnem le spomladi in jeseni ter je sezona plavljenja ti-ajala praktično le en mesec. Naprava je imela svoje dobre in slabe strani. Dobra stran riže je bila tem, da se v vodi plavajoči les nt obtolkel, umazal ali drugače mehanično poškodoval in pa zlasti v tem, da je bilo v zelo kratkem času izvršeno spravilo velikih količin lesa in so bili stroški spravila nižji kot pri drugih načinih. Slaba stran pa je bila v tem, da se je bilo treba omejevati prt premerih (do največ 50 cm) in pri dolžini hlodov, ki glede na 6 m dolge sestavne elemente ni smela biti večja in zaradi tega niso mogli plaviti vseh g07dnih sortimentov, V Času obratovanja riže je bilo zaposlenih 6 delavcev pri vnnetavanju lesa, 35 poštarjev (čuvajev) in šest delavcev pri izmetavanju na glavnem skladišču v Rušah — skupno 47 ljudi. In učmek? Po tej riži so spustili vsako leto spomladi ok, 7000 m'' in jeseni ok. 2000 m^ skupaj letno okoli 9000 m* tehničnega lesa in drv. Kolikor je znano. so se (e količine le malo spreminjale, in če upoštevamo to letno povprečje, se je splavilo po riži v vsem času njenega obstoja skupno približno 1,116.000 m' lesa Ekonomski računi so v primerjavi z edino drugo možnostjo, t. j, s prevozom s konjsko vprego po kolovozih pokazali, da je stal transport 1 ra^ po riži povprečno 840 din, medtem ko bi stal transport z vprego 1500 din. Moramo torej ugotoviti, da je bilo spravilo po riži cenejše in hitrejše in da je tako riža koristno izpolnila svojo nalogo. Ker je bila ta riža torej koristna naprava, bo verjetno zanimalo bralce, zakaj JO potem opuščajo. Vzrok za to je v prvi vrsti v tem, ker bodo nad Sum- Detail lobniške riŽe v Hle-bovem pekliäu z dotočnim žlebom (foto: M. Mehoraj nikoni zgvadrU akumulacijsko jezero in pomožno hidrocentralo, ki naj bi zlasU ob nizkih vodostajih Dr a ve pomaga dodajati električno energijo. V drugi vrsti Je vzrok v tem, da je riza na sploSno že precej slaba in se bodo stroski za njeno obnavljanje ter vzdrževanje v bodoče vedno večali. In končno je pripravljeno tudi že nadomestilo zanjo, kajti na Pohorju gradijo razširjeno cestno omrežje, ki bo prevzelo transport z modernejSimi in hitrejšimi prevoznimi sredstvi. Ta objekt je za nas zgodovinsko tehnično pomemben, zato je potrebno, da ga na nek način ohranimo, Gozdarski lesni muzej je zato izvršil potrebno dokuTnentadjo te nže in izdelal ponazoritev odseka -t^Hlebovo pekliše<< v maketi (M = 1 : 25): iz katere so razvidne v glavnem vse njene tehnične in funkcionalne znaČiJnosti. Ta maketa je shranjena v Gozdarskem lesnem muzeju v Bistri, kjer se zbirajo tudi drugi predmeti in dokumenti tega kakor tudi drugih podobnih zgodovinskih objektov. Muzej je tudi nameraval organizirati filmanje te riže v popolnem obratovanju, da bi se na ta način ohranil tudi živ dokument te naprave, to pa se žal ni moglo izvršiti. Predlagano je bilo tudi, da se del te riže ohrani' in na mestu samem konservira kot tehniški spomenik in tuiističnj objekt, vendar pa je to ostalo še odprto vprašanje. Na ta naCin smo se oziroma se bomo vsaj delno oddolžili zaslugam ene najstai-cjših in največjih gozdarskih naprav v Sloveniji in njenemu življenjskemu prispevku našemu gospodarstvu. (Tehnični in obratovalni podatki so povzeti po poročilu ing J. TanjŠka 1954.) SODOBNA VPRAŠANJA OOSPODARJKNJE V FINSKIH KMCCKIH GOZDOVIH Finska ima med vsemi evropskimi državami relativno največ gozdov, kajti üd gozdne površine 20,5 milijonov ha odpade povprečno na enega prebivalca 4.71 ha gozda, relativna gozdovitosL pa zna.sa nad El %. Od celoLne gozdne površine je GO % zasebna posest. Vefina nedržavnih gozdov se razprostira v južni polovici Finsku. kjer 60% gozdov pripada kmečkim posestnikom Kmečki fioxdovt rastejo torej v podnebju in na rastiščih, ki so v finskih razmerah najugodnejša. Zato je razLimljivo, da prispevajo 80^ lesa na finski lesni trg. Tudi s tega stališča so finski kmečki eozdovi gospodarsko izredno pomembni. Pri tem pa imajo ti gozdovi glede na finske razmerf; maloposestniški znaCnj, ker odpade na posamezno kmetijo povprečno po 35 ha gozdoiv Iz podatkov tretje državne inventarizaeije (cenitve) finskih gozdov (1951/54) je razvidno, da je kmečkih gozdov sposobno za normalni nadaljnji razvoj; njiho\'n sedanje Stenje je dobro ali pa vsaj zadovoljivo. ' Sedanja organizacija gospodarjenja s kmečkimi gozdovi na Finskem je nastala v teku dolgotrajnega razvoja kot posledica ustrezne zakonodaje in prostovoljnih ukrepov gozdnih po.'iestnikov ob njihovem prizadevanju, dvignili go.spodarjenje z gozdovi na racionalno višino. T. i, Z a k o n o zasebnih gozdovih, ki je .sedaj v veljavi, je bi! izdan leta 1923. in je nadomestil prejäna zakona o go?,dovih iz leta 1886 in 1917. Že dejstvo, da je navedeni zakon že tako dolgo v veljavi, je dokaz, da je dokaj dober in da je svojo nalogo uspešno opravlja). Med drugim prepoveduje redčenja, ki nc ustrezajo svojemu namenu in sečnje, ki bi ogražale naravno pomlajevanje. Nadzorstvo nad izpolnjevanjem določil tega zakona in skrb za vsestran,=:ki napredek gozdnega gospodarstva v kmečkih gozdovih sta bili zaupani 19 okrajnim gozdarskim odborom, ki dobivajo za svojo dejavnost dotacijo iz drzavnin sredstev v višini ok, 60% svojih izdatkov. Ostali del dohodkov do uravnoveSenja svojega proračuna pa si ustvarjajo z u,sluznostno dejavnostjo po naroČilu in v kori,'it gozdnih posestnikov. Vsak okrajni gozdarski odbor je sestavljen od 3—? poverjenikov z območja prizadetega okraja. Ti odborniki morajo poznati gospodarjenje z gozdovi, prav tako tudi njihovi namestniki, zato jih navadno izbirajo med gozdnimi posestniki, Volijo jih krajevna kmetijska in gospodarska društva, razen enega, ki ga hkrati z njegovim namestnikom izbere Centralna gozdarska družba. Ti možje torej odločajo o vseh važnejših vprašanjih pripadajočega okoliša. Okrajni gozdarski odboii namesrijo za neposredno opravljanje strokovnih nalog t. i. glavnega gozdarja iii 4—f) okrajnih gozdarjev, razen tega pa še 5—15 fjozdafskih tehnikov. Dejavnost okrajnih gozdarskih odborov je v pi-vi vrsti namenjena vsestranskem:, razvoju kmečkega gospodarjenja z gozdovi in preprečevanju taktii sečenj, ki bi fail^ škodljive razvoju gozdov, V ta namen so osnovali in v2držu,1ejo 1.. i. gozdnogo.iilvene šole, Icjer ,se uEijo gozdni posestniki in gozdni delavci. Nadalje upravljajo s učnimi ali äoJskimi sestoji, kjer so poti'ebni opazovalni objekti. Prav tako imajo tudi svo.ie gozdne drevesnice in semenarne ter izdelujejo ureditvene elaborate in načrte za melioracijo gozdov, v Širokem obsegu kontrolirajo odkazovanje in sečnje ter so g07.dnim posestnikom na razpolago za potrebno strokovno pomoč, 2e leta 1928. sta bili osnovani dve centralni gozdar,"; ki družhi kol centralna organa za povezovanje okrajnih gözdai'skih odborov. Za območje, kjer 3V v rabi linSčina, se ta centralni organ imenuje -fTapio-" (poganski bog gozdov), zs območje, kjer je v rabi "švedščina, pa «S k o g s k u 1 t u r«. Prvi povezuje dc.iavnos! 17 finskih, drugi pa 2 švedska okrajna gozdarska odbora- Ti centralni gozdarski družbi opravljata svoje naloge v najvišji instanci in za pospe.ševanje kmečkega gospodarjenja z gozdovi in pod, vzdržujeta stike s pristojnimi ministrstvi, skupSčino in di-ugimi organizacijami, ki imajo zvezo kmetijstvom. Razen tega vodita, podpij-ata in nadzorujeta dejavnost okrajnih gozdarskih odborov, n, pr. v vprašanjih, ki se nanašajo na nego gozdov, načrtovanje v gozdnem gospodarstvu, upravljanje korporacijskih gozdo^-. kolonizacijo, dejavnost pri pouku in propagandi ter pravne zadeve. Za dosego svojih nalog izdajata in zalagata omenjeni centralni gozdarski družbi strokovne knjigf^. publikadje in časopise, upravljata z največjimi gozdnimi drevesnicami in semenarnami ter s pomembnim strojnim parkom iti pripravami laa osuševanje gozdov in za gradnjo gozdnih poti. Sprva je bila dejavnost okrajnih gozdarskili odborov precej skromna, ker so büc državne dotacije precej pičle in zato niso mogli nastaviti zadosti strokovnih uslužbencev. Zato so okrajni gozdarski odbori leta 1930 pospešili in poživili prostovoljno združevanje gozdnih posestnikov s snovanjem t, i. g o z d a r s k i h z d r u ž b, da bi tako pridobili strokovnjake za delovno področje kmečkega gospodarstva z gozdovi in s tem tudi 7.A učinkovitejšo dejavnost. To prizade^'anje je imelo dobre uspehe, Tak'> je bilo leta 1939, že 2B0 takšnih združb. Zaposlovale so že ok. 300 gozdarskih strokovnjakov, Toda dejavnosti teh organizacij nI bilo mogoče zadosti učinkovito uradi ti le na prostovoljni osnovi, zato je leta 195Ü, izšel posebni Zakon o gozdarskih združbah, ki določa da mora vsak gozdni posestnik plačevati posebni prispevek za gojenje gozdov, in sicer v korist gozdarske združbe, ki deluje v okraju, kjer posestnik stanuje. Ta prispevek znaša 2—6 % davku podvrženega Čiste^ja donosa gozdnega gospodarstva na prizadetem posestvu. Gozdarske združbe v vsakem primeru določijo koliko znaša v navedenih mejah prispei'ek vsakega gozdnega posestnika. V zidniili letih je bita povprečna vrednost tega prispevka za vso Finsko ok 3 Omenjenih gozdarskih združb je sedaj na Finskem 370 Pri njih je zaposleno nad 700 srednje in visoko kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov, S s-vojim povečanjem so le združbe hkrati tudi razširile svojo dejavnost, S svojim strokovnim osebjem opravljajo sedaj ok, 75^ vseh odkazovanj. Znano je, da Finska dežela tisočerih jezer, prav tako se tudi močvirij lam n^ manjka. Od tega je ok, 5 milijonov hektarov zelo redko obraščenih gozdov, ki jim je inogipče osusiti tla in tako povečati njihovo .proizvodnjo. Hkrati pa je še na stotisoče hektarov devsstitanih gozdov, ki so postali žrtve običajnega požiganja sečisč ali pa proizvodnje lesnega katrana, ki je bila svoj čas zelo razširjena. 2ato je že leta 192S izSel posebni zakon, t. i, Zakon o melioraciji gozdov, ki omogoča gozdnim posestnikom uporabo državnih posojil ali subvencij za melioracijo njihovih gozdo\- ill za gradnjo gozdnih cest. Centralni gozdarski združbi načrtujeta tovrstno dejavnost, za njitiovo izvedbo pa razpolagata tudi s specializiranimi teiiničnimi terenskimi ■organi. Odkar velja navedeni zakon, je bilo v finskih kmečkih gozdovih osušetio ok jOO tisoč hektarov močvirnih gozdov^ na novo pogozdeno ok, 150 tisoč hektarov gozdnih zemljlžč in zgrajeno nad GOO km gozdnih kamionskih cest. Lanskoletna državna dotacija za tovrstno dejavnost v kmečkih gozdovih je znašala ok, BOO milijonov finskih mark (ok 1400 milijonov din), Z razvojem gozdarsicih združb se je n.iihova dejavnost od prvenstvene naloge gojenja gozdov razSirila tudi na vpraäanja gozdarske politike in trgovine. Za okrepitev tovrstnega delovanja so bilo osnovane t. i zveze gozdarskih, združb Njihova delovna območja se v glavnem skladajo z območji okrajnih gozdarskih odborov in vodijo, razvijajo in podpirajo dejavnost gozdarskih združb v gozdarskem in lesnoindustrijskem področju, vendar pa se s trgovino neposredno ne ukvarjajo, Sestavljajo jih predstavniki včlanjenih gozdarskih združb, vodijo pa največkrat visokokvalificirani gozdarski strokovnjal«. Posebna gozdar.ska delegacija v sestavil Centralne zveze kmetijskih proizvajalcev povezuje dejavnost omenjenih zvez gozdarskih združb za vso Finsko. V tej delegaciji so zastopane vse zveze in obe centralni gozdarski družbi. 2e zgodaj so začeli gozdni posestniki snovati različne organizacije za prodajo lesa, leta 1947. pa je bila osnovana zadružna ustanova "Metsaliitto-, ki je prevzela tovrstno ckjavnost za vso deSelo, l^jen vpliv na finski Lesni trg je zelo pomemben, prav tako tudi na področju izvoimištva, zlasti okroglega lesa. V '-Metsaliittu- je včlanjeno nad 53,000 gozdnih posestnikov, delovanje tc zadružne ustanove pa se na terenu razvija pi-eko 15 okrajnih organizacij, močno pa se tudi opira na dejavnost gozdarskih združb. Zadnje čase je posege! "Metsaliitto« tudi v področje lesne pa tudi drugovrstne indu-stj-ije, Isko da sedaj zajema, na le veliko žagarskih obratov, ampak tudi tovarne lesenih hiš, tovarne vezanih ploSč in iveric, tovarne celuloze in papirja, kartona, ipirita in druge kemične tovarne, Zadružna organizacija gozdnih posestnikov se je usmerila v industrijsko dejavnost, da bi tako mogla spoznati razvojne težnje različnih industrij in na ta način spremljati razvoj cen za lesno surovino V področju finskih kmečkih gozdov delujejo torej tri formalno samostojne organizacije s svojimi centralnimi in vmesnimi stopnjami. Osnovni organi, t j, go2darske združbe pa se uveljavljajo za vse tri hkrati, toda v komercialni dejavnosti le kot pomožni organi. Čeprav samostojne, se te organizacije pri svojem delovanju v vseli stopnjan povezujejo bodisi po določilih svojih pravil, bodisi preko oseb, ki se pri tem uveljavljajo. Na ta način je tem organizacijam omogočen vzajemni vpogled v Tazličnu dejavnost, ki jih navaja k medsebojni pomoči. Finski sistem gospodarjenja v kmečkih gozdovih se torej zelo razlikuje od tovrstne organizacije v skandinavskih deželah, lahko pa je v marsičem zelo koristen primer preizkušenega smotrnega gospodarjenja z nedržavnimi gozdovi. M, B, ALI N.^J RES HODIMO SAMO PO SHOJENIH POTEH? Navedbe v odgovoru dr. V. Tregubova na popolno poruäitev njegove sis te m a ti k« in s tem pojmovanja ekologije ter gozdnogojitvene karakteristike gozdnih združb Visokega Krasa z moje strani je treba obravnavati na tri načine, ker so po svojem bistvu različne narave. Prva skupina navedb je v zvezi z mojo razpravo popolnoma brezpredmetna. To so sploäno znane, po vseh učbenikih f i tos o ci o logi je razširjene in ponavljane nekon-kretne omembe o pomenu kamenine, talnih lastnosti, reliefa, regionalne klime in mikroküme, razvoja vegetacije in vpUva človeka na oblikovanost gozdnih združb, pa o potlobnosli medsebojno zelo oddalieiiili gozdov in nadomestitve posameznih eko-lQ£l;iti finileljev k drugimi v smislu tipološke in ekološke konvergence. Na te obrabljene trdiLvCj na katerih sloni delox'na metoda dr. V. Tregubovn po njegovi izjavi, je povsem nepoti^ebno in nesmiselno odgovarjati. Nič bolj potrebno ni razpravljanje o tem, ali so imena adružb pi'edölga ali prekratka, saj vemo, da uporabljajo botaniki v svojem imenoslovju 8 talisonsitih kategorij od genusa do forme, in to KgoU zato, ker morajo opisati rastline takšne, kakršne v resnici so Menda ni treba šele prečistili vprašanja, ali naj se imenoslovje prilagodi razmeram v naravi ali pa naj bo raje obratno. Tu ne velja načelo Čevijarslcega kopita. Prav tako tudi rti mogoče slepo slediti načelom kake avtoritete ali mednarodnim pravilom, kadar se pokaže, da so preživela in napačna, Prikaz logičnosti razvoja litosociologije v smeri od ugotavljanja velikih lieterogenih enot, proti manjšim bolj enotnim pa vrhu tega dokazuje nekri-tičnost dr. V, Tregubova do zgradbe srednjeevropskega fitosociološkega sistema; ta ima namreč to osnovno napako, da je grajen na podlagi (.ogib pravil od zgoraj ?,dDl namesto od spodaj navzgor, s čimer je načelno onemogočeno izločanje stvarnih sistematskih enot nižjih, praktično važnih stopenj Druga skupina trditev bodisi \z površnosti, bodisi iz neznanja ali pa namerno pretvarja moje navedbe ali pa st\/arnost. Sem sodi n, pr. trditev, da sem prepičlo in neprepričljivo dokumentiral nove adruSbe, zlasti združbo Trnovskega gozda — to namreč le Štirimi popisi. Ce pogledamo razpredelnico tipa "Abieto-Fa^ctiiiTi dina-rlcum omplialodetosum" (Prebiralni gozdovi na Stiežnitcu, str. 33—34 in 59), najdemo njej dva popisa iz Roga, enega z Velike gore in enega s Stojne, torej za tri področja cele Stii-i popise. Prav taka je trditev, da področnih in okoliänih združb v naravi ni, ker baje med njimi pravzaprav sploh ni Horistifinih razlik: to pomeni, da ssm si jih jaz preprosto izmislil Človek se vpraša. Čemu le sem potcmtakeni zbrai 135 popisov in čemu sem Snežnik in Javornik uporabil nič več in nič manj kot po 11 popisov, in čemu sem za primerjavo tamkajšnjih sredinskih združb izkoristil 21 oziroma 26 popisov. Kljub temu pa dr. V, Trcgiibov še dvomi, da je novi sistem florističen in da je moja teritorialna razporedite\' združb nujna posledica velikih Iloristifinih razlik med okoliši. Kar pa se tiče neupravičene združitve tipov s torilnico in i; brinolistnim lisič-iakom v prvem stolpcu razpredelnice, je stvar taka, da so izrazito kisloljubne rastline brinoiistni in brczklasi lisiČjak, borovnica in smrečni resnik redne in obilne v celotnem torilničavem gozdu Lesitove doline (moje dokazno gradivo obsega 37 popisov) razen njenega severnega in severovzhodnega obrobja pri J ur je vi dolini, ki ima očitno že drugačno ekološko karakteristiko, ker ni tako izrazito zasenčeno po 1000 m višji dolgi gmoti Snežnika, dobiva pa gotovo že tudi manj padavin kot Leskova dolina. Se več te rastline, zlasti smrečni re.snik, so tudi v eni tretjini popisov sredinsitega tipa Leskove doline brez torilnice (dokazno gradivo 21 popisov). Popisno gradivo, s katerim dr. V. Tregubov dokumentira subasociacijo "ompha-lodetosum«, je zelo heterogene; pvvič zato, ker vsebuje skoraj polovico popisov brez torij nice, drugič ker so štirje popisi vzeti izven območja uSnežnika in tretjič, ker je pet popisov napravljenih v prej omenjenem ekološko drugačnem severnem in severovzhodnem obrobju Leskove doline. Tako ostanejo le Se trije popisi iz ožjega področja Leskove doline, ki pa Jahko predstavljajo le osamljene krpe torilnice sredi sredinskega tipa brez torilnice. To so popisi O, 10 in 16 v razpredelnici, in značilno je, da sta v dodal:ku k popisu 10 na str. 39 navedeni dve acidifilni rastlini: brezklasi lisičjak in smrečni resnik. Torej sta le dva popisa iz ožjega predela Leskove doline brez tistih acidifitnih rastlin, Id naj bi bile značilne za subasociacijo lycopodietosum; to pa za osnovni gozdni tip z daleč največjo površino bore malo pomeni. Vidimo torej jasno, da se dr. V, Tregubov ne drži načela, ki ga navaja v svojem odgovoru, da je treba namreč vegetacija opisati takšno, kakršna je v naravi! Sicer pa je dr. V. Treguböv spregledal - ne vem zakaj - okoHsčmo, da v razpredelnici nisem obravnaval rastišč, ki su sistematsko subasociaclje in faciesi, tem\-eč celotne okolisne združbe, to se P'-avi- da sem vedno obravnaval torikiLcave tipe koi telote in sem to napravil tudi pi'i I-esfcovi dolini. Tretja skupina navedi) vsebuje oceno vrednosti nove delovne metode in sisienia in ima namen obsodbe — a brez dokazov. Najprej o miäljenin dr. V. Tregubova. da se ob moji uvedbi in upoštevanju ekološke kai-akteristil?e področij in okolišev (ali pa celo še manjših predelov) zamota fitosociološko delo in postane neuporabno za prakso — isto mnenje ima dr. V, Tre-gtibov tudi o delu dr, G. Tomažiča in dr H. Wrabva — to nniSljen.je je popolnoma zmotno. Prvič so ta karakteristika lahko ugotovi v neznatno kratkem casLi, drugii; poteka nadaljna analiza obdelavnega področja — ki se je že zdaj opravljala točeno tudi 7-a razmeroma blizu ležeče okoliše, v iiateriii so bili nazadnje po metodi dr. V. Tregubova ugotovljeni indentični tipi — initreje kot doslej, ker po dosedanjih izkušnjah ni treba v zamudnem delu kopičiti dokaznega gradiva za eno in i slo res homogeno enoto, kakor se je to običajno dogajalo; tretjič se pri kartiranju v meiihi 1 : 10.000, povezanim s podrobnini pregledom zem'ijiäca in zato z možnostjo dobrega, zanesljivega snemanja, olajša delo. ker .se je potrebno opirati le na zelo majhno število rastlin, vse drugo pa pove položaj združbe v reliefu: čelrtič pa ekološka karakleristlka okoliSa podpira praktika, ker mu daje konkretne, ne pa ab.stralctnc enoLe. Prvi dokaz za nerealnost združb naj bi bile baje precej enotne rastiäcne razmere vseh ton" I niča vi h združb predvsem zaradi tega, ker so v istem višinskeiTi pasu. Toda kje so podatki o podnebju? Jaz sem v svoji razpravi navedel vsaj padavine, te pa so vse prej kot v prid enotnosti^ saj znaSajo v letih 1953-1955 v trilelncm povprečju 1426-2380 mm in imajo torej [(94 mm razpona, kar pomeni letno malone 900 litrov vode več ali manj na 1 m- površine. Najvažnejša pa je se\'eda moja razpredelnic,i združb. V njej niso združbe karakterizirane le z eno rastlino, kakor pravi dr. V. Tre-gubov; ta njegova trditev je zelo čudna, ko sem vendar v tretji (ekološki) skupini rastlin združil glavne štiri rastline, po katerih se razen samo v Javorniku rastote kolenEaste krvomoSnice loci Javornik od Leskove doline. Od teh lepljiva kadulj-T v Leskovi dolini popolnoma manjka, brsličnala mlaja je bila najdena kljub 245 popisom le na enem samem mestu, Slrokolistna močvirnica in kokortk pa sta izrednij redka. Vse te rastline rastejo v Javorniku v milijonih primerkov, zlasti pa sta pogostni krvomočnica in kadul,ta, ki sta skupaj v malodane vseh 123 popisih z Javor-nika. V takih okoliščinah ,ie treba torej jemaU resc.o vse razlike med Leskovo dolino in Javornikom, pa naj so prikazane kjerkoli v razpredelnici. Prav tako pa so neizpodbitne tudi razlike med vsemi dr.igimi okoliSij za katere sem z izjemo Trnovskega gozda podal po S—9 popisov z vseh leg, torej najmanj mednarodno normo. Dr. V, Tregubov je potemtakem mnenja, tla bi moral biti vpliv regionalne klimf dovolj izrazen, da b; lahko povzročil zadostne, v [loristični sestavi vidne razlike merf teritorialnimi združbami. V tem mnenju so tri pogubne napake. Prvič dr. V. Tregubov ni opazil v naravi obstoječih, v tekstu in razpredelnici moje razprave prikazanih in z zelo velikim Številom popisov dokumentiranih pokrajinskih, področnih in okoUšnih razlik v sestavi združb. Drugič je zagreSil glavno, najosnovnejšo napako, ko je pj krivdi abstraktnega kriterija glede odločilnega pomena pojavljanja torilnicc zanemaril velike prilrodne sestojne razlike med okoliši in ni opazil, da je na Visokem Krasu več s smceko bogatih okolišev, nekaj okolišev brez smreke, nekaj z redko in nekaj s pičlo zastopano smreko, eden pa brez bresta. S tem je seveda izgubil izhodišče za gozdnogojitvene ukrepe in za Se zahtevnejše ugotavljanje rastnosti sestojev in posameznih drevesnih vrst. Tretjič pa je pokazal, da zanj ni pojma mezoklime, s ];atei'o se msteorologi predvsüm ukvarjajo, saj so pravzaprav vsi podatki z našili meieomloskili postaj mezoklimaiski podatki, o katerih vemo, l-;ako so različni. Dolžnost i-a5:iskovalca vegetacije je ugotavljati vegetacijske enote tako, da predstavljajo v vseh pogledih homogene Ivorbe, Zatu je seveda potrebno ne samo natančno posneti flor]stično sestavu združb, ampak zbrati tudi dosegljive ekološke podatke, Med njimi so na prvem mestu podnebne razmere, ki skupno s kamenino in reliefom oblikujejo tla in prii-odne rastlinske združbe. To dolžnost bom jaz tukaj izpolnil z dopolnitvijo padavinskih podatkov, ici sem jili prikazal v razpravi, še 2 razpoložljivimi podatki o pogostnosti megle, trajanju snežne odeje, prenehanju pojavljanja spomladanskih slan in zafetku jescnskili slan na postajah v območju Visokega Krasa. (Uporabil sem letna meteorološka poroCila.) Pregledni ca nena^^^d^o dobi'o potrjuje indivitlualnost združTo v področju, kjer so razmeščene meteorološke postaje, in pojasnjuje več zdruzbenih pojavov, ki Jih je izluščila preclliodna florislična analiza. Izredno poučna jc ugotovitev ekologije toriJ-nice, po katere pojavljanju je bila napravljena področna razdelitev visokokraskih gozdov v kranjskokrhlikavi gozd Snežnika in Javornika, oskoričavi gozd Trnovskega gozda brez torilnice in totilničavi gozd ostalega področja. V moji razpravi je povedano. da Lvori torilnica na Snežniku in Javorniku stibasociacijo okolišne -/družbe v svežih dolinah in na .spodnjih pobočjih, drugod pa ozriačujc celotne okoliSne /družbe, V razpravi nisem namenoma podajal nobene ekoloäke razlage, saj se s pomočjo padavin ta razlika ne da razložiti, vendar sem se zavedal, da mora biti v/rok v vlagi, ki mora biti na Snežniku in v Javorniku manj ugodna kakor v pasu od Roga do Potoka, najmanj ugodna pa v Trnovskem gozdu. Odgovor sem našel, ko sein vključil v primerjavo pogostnost megle v posameznih okoltäih. Izkazalo se je. da imata planoti Snežnika in Javornika malokdaj megloi v povprečju 3G~i5 dni na leto. V pocfroeju med Hribom, Loškim potokom iti Revenovšami se giblje meglenost med 40 in J4Ü dnevi le.tno, v Trnovskem gnzüu pa znaša le 13 dni. Vidimo torej, da se področna razdelitev visoko kraških gozdov točno ujema z najostrejšimi mejami pogostnosti megle, to se pravi z vlažnostjo ozračja. Ta povezava pa sega se dlje; če namreč skušamo ugotoviti, ali vpiiva stalna izredna pogostnost megle v Sv, Vidu nad Cerknico s 107—160 dnevi v letu ludi na vegetacijo v otipljivi meri ter primerjamo podatke te meteoroloäke postaje z najbližjo opisEino združbo na Mačkovcu (zračna razdalja med obema je komaj dober kilometer), dobimo pritrdilen odgoVor. Edino na Mačko vcu se namreč pojavlja velecvetna mrtva kopriva v tolikSni količini, da označuje ta oko!iS za razliko od vseh drugih. In še; če iščemo morebitne prehodne lirimere, jih tudi najdemo; r.a Javorniku z vmesno pogostnostjo megle 45 dni letno med pogostnostjo 39 dni na Starih ognicah in pogostnostjo 49 dni na Rakitni izstopa torilnica iz dolin na zgornja pobočja in je razprostranjena po vsem spodnje-sor.skem pasu v mejah sredinskega tipa, toda le eislo pored koma, medtem ko je v okoliSih s pogostnejšo meglo zelo obilna, — Majhno meglen ost Črnega vrha si zaenkrat ni mogoče razlagati v 7,vezi s tamkajSnjo združbo - verjetno jo izredno velike padavine izravnavajo, ali pa podatek s te najnižje postaje ne vel.ia za predele iznad 730 m. Oglejmo M äe nekaj praktičnih re/,ultatov dela po metodi dr. V, Tregubo\^a! V knjigi "Prebiralni gozdovi na Snezniku'i je na straneh 136-127 v pregledu raziskovalnih ploskev navedena ploskev st 95 pod Anino skalo, Šibek kilometer zračne črte v/.hodno od Mašuna v vilinv 1010 m na vzhodnem pobočju. Ta gozd je prištet k tipu 'omphalodetosumi< kakor ploskev 9!) v odd. 36/b Leskove doline v nadmorski vigini fiaOm Le.sna zaloga na prvi ploskvi znaša po podatkih v razpredelnici 291 m",'ha, druge 366 m='/ha. Oba sestoja sta zrela, drevesa so visoka okrog 27 m. Dr, V. Tregubov pripisuje razliko v masi razliki v obliki in sestavi sestoja; na mašunski ploskvi je Meteorološki podatki la Leskova Stare Debeli Hrfh Nova vas dolina ogli ice Itamen (Loälcl potok) (Bliike) Nadmorska Uio 794 930 875 SOÜ 722 Letne pa- 1954 1789 1732 1631 1378 1258 1955 22m 1991 1921 1754 I6I6 195G 1715 1581 1546 1382 1317 1957 2101 1789 1783 1366 1292 1958 2620 1965 (1755) 1G99 1401 povpr. 2105 1812 1727 151G 1377 Število dni 1954 41 25 53 120 28 1S55 52 63 iö 111 79 1956 40 44 54 88 47 1957 31 34 38 8 18 1958 18 27 (33) 84 10 povpi-. 36 39 (45) 82 50 Število dni s snežno 1954 85 73 69 73 (43) 1955 88 74 80 75 71 1956 122 103 107 96 100 1957 91 7Ü 70 67 S4 1958 B3 97 (71) 63 59 poi'pi'. 94 83 31 75 (G7) Zadnja po- 1354 5/5 6/5 25/4 21/5 7/5 1955 1/e 16/6 1/6 1/6 1/6 1956 24/5 21/6 22/6 22/6 21/6 1957 31/5 13/5 14/6 20/S 30/5 1058 20/S 15/6 3/5 1/5 19-'5 Ptva jesen- 1954 24/9 29/9 34/9 24/9 24/9 1955 16/9 15/9 17/9 16/10 17/9 1956 15/9 14/9 15/9 15/9 15/9 1957 17/9 14/9 15/9 15/9 17/a 1958 5/9 7/9 ?/lü 17/10 2B.'9 sestoj skoraj Čisto bukov in enoduben, na oni v Leskovi dolini pa meäan in pi'e-biralen. Zdaj pa si poglejmo Še drugo plat: na mašunskt ploskvi ni niti ene torilnice (napravljena sta bila 2 popisa, eden leta 1950, drugi leta I058J; floristiöna sestava naj bi bila po mnenju dr. V. Tregubova drugotna zaradi oplojne sečnje pred 70 leti. kar naj bi bilo vzrok za manjkanje torilnice. Prirodne okolne razmere naj bi bile torej na obeh ploskvah enake ali skoraj enake. In kako je v resnici? Sam de. V. Tregubov navaja tele podatke za desetletje 102S—1937: padavin je bilo v Leskovi dolini letno postaje na Visokem Kra,su kitna Hruiita Črni vrh (Idftja) Rcvenoväe Lnltve višina m 789 737 846 830 683 1000 905 davine mm 140S 1371 1335 1848 2305 2290 2300 1691 1643 1571 2183 2715 2683 2435 1195 1456 1374 leio 2162 1977 2195 1538 1324 1315 1658 1947 2021 1973 1681 1375 1333 2211 2609 2752 2546 1502 1434 1386 198^ 2348 2S45 2290 z meglo S4 77 160 73 23 70 ,16 78 103 147 77 45 96 13 33 76 147 139 (22) 66 12 34 27 107 109 15 67 17 36 S 137 44 3< 86 12 49 57 140 84 (281 77 12 odejo nad 1 cm 81 57 S6 83 85 101 2 BI ei 86 39 73 95 - 94 Ö3 96 115 80 145 11 55 33 66 73 71 115 28 59 49 ei 78 * 74 il5 63 74 52 75 89 77 114 21 mladna slana 21/5 8/5 5/5 22/4 13/4 5/5 23/4 1/6 1/6 25/5 1/6 23/5 25/5 35/5 22/6 13/5 21/4 14/5 2/3 2/5 22/6 30/5 12/5 2/6 2/6 30/5 2B/3 10/5 26/4- 2/5 9/4 24/4 2/5 29/4: 27/4 ska slana 24/9 30/9 24/9 15/10 30/9 24/9 24/9 ia/9 25/11 16/10 24/10 29/9 4/10 lO/S 15/9 15/9 15/9 20/9 15/9 15/9 21/9 31/8 17/8 15/9 16/9 15/9 lG/9 29/8 7/9 24/9 29/9 17/10 24/9 14/10 7/9 216£imm, na Maäunu 2006mm, torej na Mašunu Letno 160 I matij ina 1 m-; siednjs letna temperatura je bila v Leskovi dolini 6,5" G, na Mašunu 5,3° C, torej 1,2® C manj. Ko sem zbi-al sam se podatke o trajanju snežne odeje po i. januarju, torej v prvi polovici leta, za sedem let 1952 do 1958, sem dobil za Leskovo dolino 35 dni strnjene snežne odeje in 6 dni prekinjene v krpah, za Mašun pa SI dni strnjene in 20 dni v krpah. Temperaturna razlika 1,2° C manj karakterizira hladnejši višinski pas, namreč xgornieeorsl>Crna gora neve ■linjska- v 195B. letu. Ing. Živo rad Radovanovtčr Nekatera načela za odka-zovanje v bosanskih prebiralnih gozdovih, Hilda R i t e r - S t u d n i č k a , Nadaljnja nahajalij'ca breze na ozemlju Bosna in Hercegovine. Dr Pavle Pukafek: Pregled dendroliore Bosne in Hercegovine. Ing. Branislav Begovič: Mere-matne pravice drvarjenia in izkoriščanje naših gozdov na osnovi le-teh v obdobju otomanske uprave. St.: 7.'8 — 1959) Ing. Mirko S li ^ e v i f : Propaganda gozdarstva v okoviru akcije -meset gozda-. Prol. ing Milan Pot konjak, ing. J vi 1 i j a n P a S a 1 i l' in in g. Ale k sej Postni k ovr Nekateri aktualni problemi pri predelavi buko-vine. I ng. Ragib Kolakovič ; Naša grmläea in problem njihovih melioracij. St.; 9.10- 1959: Prof. dr Zeijko Kovačevič: Gobar kot bioloSki problem. Jng. Emil Georgijevič in ing. Jelva Batinica: Pojav borovega zavi-lača na borovih nasadih v Bosni in Hercegovini, I n g. I v a n Spaič: Hrastovn grizlica, nov škodljivec nižinskih godzov. Iiig.Karlo Fitze: Škodljivci gozdnega semenja leia 1958 v Bosni m Hercegovini. Ing, Dragutin Luteršek: Škodljivec smrekovih storžev v gozdovih na planini Igman. Ing 2 i v o r a d R a d o v a n o-V i č ; Nekatera opažanja o razvoju srednjega (trizobega) bovovef^a lubadarja. Ing, Freid.Arnaut-ovifi Nekatera opažanja pri zatiranju topoiovib Škodljivcev. Ing. Emil Georgijevič: Insekti, lesni Škodljivci v Bosni in Hercegovini, Dr ing. Er anislav Pejoski: Vpliv modrine na fizikalno kemijske lastnosti lesa črnega bora. Ing. Hajrudin Bujukalič: Konserviranje lesenih drogov. äUMARSKI PREGI>ED - S ko p.i e St.: 2/3 — iflSö: Ing. VojoStojanovski; Prispevek k problemom gozdarstva in lesne industrije v LR Makedoniji. Ing, MiloS Galevski: Problem gn-ličai' i' LR Makedoniji in uporaba mehanizacije pd njegovem reševanju. Dr. ing. D j Tomaäevitf: Prispevek k prouOavanju uporabe sladkornega javora za pogozdovanje Skopske kotline. Ing. Niko Popnikolov; Nacionalni pariti in njihov pomen Ing, Aleksandar Serafimov-ski: RVS — novo rastlinsko ^aŠČilno sredstvo proti zajcu in drugim glodavcem in objedovalcem. Ing. Dušan Nikoliči Niütce in visoke zimske srednje mesečne temperature v Skopju, LP^ — Ljubljana Št,; 2/3 — 1959: Ing. Lojze 2 u m e r : Študija o našem izvozu lesa. Ing. Adulf SvetUčiS: Prispevek k problematiki bukovine v Sloveniji. Prof. ing, Zdi'avkö Turk: O bukovini v gozdnem in lesnem gospodar.stvu Slovenije, Ing. Oskar Jufr: Predelava izkiženih ostankov taninskega lesa v lesovinske plošče [ng^, Janez Jerman: Politura za loščenje St.: 1 — 1959: Lesarji in gozdarji Slovenije v graditvi socializma. Od delavca do solastnilca podjetja, Tine Ravnikar: Proizvodnja poliiStva in njene perspektive v Sloveniji, Vlado Kramaršič: Les na III mednarodni razstavi embalaže Ljubljani. Lado Skrjanc; Obdelava lesne galanterije z nitrolaki, Božidar S t o i C a i- : Prispevek k racionalizaciji žaganja iglavcev, St.; 5 — 1959: Matevž Hace: Štirideset let naprednega gibanja med lesarji na Notranjskem. Dr. RudolI Pipan: Lesne plantaže in njihov pomen 2a lesno industrijo, F er d o R a k U s a : Avtomatizacija proizvodnje pohiStva v Sovjetski zvezi. St.: fj —1959. Ing. Pavel Olip; Lesna industrija na Gorenjskem, njen razvoj in bodočnost, Bogo Sramel: Trg z lesom v Sloveniji v letu 19:iE, Tone Repiti; O poravnavanju lesa. Ing, Milan Simič: O.skrbovanje taninske industrije v Sloveniji S kostanjevim lesom. Si,: 7/8 — ISSO: Anton SeltSkar: Gozdni in Žagarski delavci v predaprilski Jugoslaviji. Ing. Lojze 2umer: Začetek nase industrije ivernih plošč. Prof. dr. ing. Gulielmo Giordano: Pomen industrijskega plantažiranja dreves izven gozdov v deželah, revnih na gozdnih surovinah, Leopold Pogačnik: Merjenje proi'A'odnosti v lesni industriji. Anton Repit: Kurjenje z osiružki. Andrej Česen: Problemi strokovnega Šolstva v lesni industriji, St.: 9 - 195»: Ing. Rajica Djeklč: Petnajsti plenum inženirjev in tehni-iiov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Ing, Novak M i h a j 1 o v i č : Štirideset let KPJ in SKOJ ter politična aktivnost inženirjev jn tehnikov gozdarstva in lesne industrije ter Študentov gozdarstva pred in med vojno ter po osvoboditvi. Prof, ing, Zdravko Turk: Podiplomski študij. Ing, Rudolf Cividini: Prispevek k poznavanju in opredelitvi toplotne obdelave lesa. In^;. LojzeŽumer: Celuloza in papir. DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 5/6 — 1959: Svetozar Grgurič: Pogled na gibanje proizvodnosti dela na žagah Hrvaäke. Prof. dr, Juraj Krpan; SuSenje lesa s centrifugiranjem. Ing, Stanko Badjun: Uporaba radioaktivniln izotopov v tehnologiji lesa, St.T 7/8-1959: Dr. Zvonimir Spoljarič: Struktura in kvaliteta lesa. Waprave za odsesavanje žagovine in drobnih odpadkov. DRUŠTVENE VESTI PRAVILA DRtiSTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS I. Ime društva., sedež in dt-Jovno področje Društvo se imenuje: f>-DfuStvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS<< (v nadaljnjem tekstu »društvo«). Društveni žig nosi ime društva. Sedež družtva je v Ljubljani. Delovno obmotje je ozemlje LR Slovenije. II, Namen in naloge Namen in naloge društva so: 1. da združuje strokovnjake na polju gozdarstva in lesne industrije za reševanje strokovnih vprašanj jn spopolnjevanje strokovnega ananja svojih članov, da proučuje in usvaja pridobitve tehnike; 2. da poživlja državljansko in delovno zavest svojih članov; 3. da s strokovnimi mišljenji pomaga organom svojih strok [jri izvajanju gospo-dairskih planov; 4. da sodeluje s pristojnimi organi pri usmerjanju vzgoje in strokovnega spopoi-Ijjevanja kadrov in pri njihovem strokovnem ocenjevanju; 5. da pri svojem članstvu razvija razumevanje za boljšo kakovost in veftjo produktivnost proizvodnje; 6. da utrjuje pravilen odnos do strokovnjakov in do tehničnega dela v strokovnem, moralnem in materialnem pogledu; 7. da sodeluje z množičnimi organizacijami na ideolosku-kuUurnoprosvetnem polju in pri ukrepih za dvig življenjske ravni ter pri populariziranju tehnike; 8. da rešuje spore med strokovnjaki v strokovnih vprašanjih; IH. Oblike dela Ta namen in naloge dosega in opravlja društvo: 1 z obravnavanjem važnih strokovnih in društvenih vprašanj na občnih zboi-ih; 2. z usmerjanjem dela in dejavnosti članstva po UO in plenumu društva; 3. s predavanji, strokovnimi posveti, razstavami, studijskimi potovanji in podobnim delovanjem; 4. z izdajanjem strokovne, znanstvene in poljudno znanstvene literature; 5. s propagando za poglabljanje sodelovanja strokovnjakov v strokovnih glasilih, za neprestano izboljševanje kakovosti in z usmerjanjem publicistike na aittualna vprašanja; 6. z zastopanjem strokovnih in materialnih interesov svojega članstva. 7. s sodelovanjem z drugimi strokami in njihovimi družtvi, posebej po Zvezi inženirjev in tehnikov LRS kot republiškim koordinadjsldm in predstavniškim organom pri skupnih organizacijskih in drugih vpraSanjih, ki zadevajo več sirok; 8. s sodelovanjem z zveznimi koordinacijskimi organi po liniji društev inženirjev in tehnikov; fl. s sodelovanjem z odbori sindikatov, l.judske tehnike in SZDL v vprašanjih, fci zadevajo naloge društva in s sodelovanjem pri njihovih množičnih manifestacijah. IV. Organi društva Organi društva so; občni zbor, upravni odbor, pjeniim in nacSKorni odbor in področne (bazenske) sekcije društva. V, Občni zbor I. Občni zbor je najviäji organ društva. Sestavljajo ga člani in delegati za oni del članstva na terenu, ki ne more neposredno sodelovati. Vsak delegat lahko zastopa največ po 10 članov. Imeti mora pismeno pooblastilo članov, ki jib zastopa, ali pa pooblastilo sekcije. Na občnem zboru imajo delegati pri volitvah poleg svojega še toliko glasov, kolikor članov zastopajo. 2. Občni zbori so redni in izredni Redni občni zbor je vsaiio leto enkrat, na.i-kasncje do konca meseca marca. Skliče ga upravni odbor. Izredni občni zbor pa se lahko skliče po sklepu UD ali na zahtevo ene Četrtine skupnega števila članov. V drugem primeru ga skliče nadzorni odbor, če ga ne bi UO slical v enem mesecu postavljenem predlogu za sklicanje. 3. Poziv na občni zbor se objavi po časopisu. Področne sekcije se razen tega obveste tudi pismeno. Vsak občni zbor se mora objaviti najmanj 14 dni prej v. navedbo dnevnega reda. 4. Dnevni red občnega zbora določa sklicatelj. Občni zbor lahko dnevni ved spremeni ali dopolni, preden preide na obravnavanje vsebine. 5. Sklepi občnega zbora so veljavni ob navadni večini navzočih članov in delegatov. 6. Občni zbor razpravlja d delu upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njihovi razrešnici. 7. Občni zbor sklepa o pravilih društva, njihovih spremembah in dopolnitvah. 8. Občni zbor odobrava proračun prejemkov in izdatkov, ki ga predloži UO in zaključni račun za prejšnje leto. 9. Občni zbor odloča o vprašanjih, prošnjah in pritožbah, ki presegajo delovno področje upravnega odbora ali plenuma. 10. Občni zbor voli upravni in nadzorni odbor. Odloča o sklepih UO glede postavitve ali spremembe urednikov strokovnih glasil, ki jih izdaja društvo. Odobrava poslovnik uredniškega odbora, II, Občni zbor določa članarine vseh vrst in naročnine za glasila, ki jih izdaja društvo, določa prispevke področnih sekcij za kritje društvenega proračuna 12. Občni zbor določa žtevilo zasedanj plenuma. 13, ObČm zbor voli delegate ali zastopnike za višje koordinacijske in predstavniške-organe DIT, 11. Občni zbor voli tajno z listki na podlagi kandidacijske liste, ki jo sesta\-l kandidacijska komisija, izvoljena na občnem zboru. 15. Občni zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli občni zbor, 16. Mandat vseh voljenih funkcionarjev traja eno poslovno leto, VI. Upravni odbor 1, Upravni odbor šteje toliko članov, kolikor jih določi obČnl zbor za naslednje* poslovno leto. Posebej se volita predsednik in tajnik, vendar istočasno z drugimi Člani odbora. Upravni odbor izbere na prvi seji iz svoje srede dva podpredsednika (za gozdarski in lesnoindustrijski pododbor), blagajnika, namestnika tajnika in po potrebi se druge relerente (za kulturno znanstveno delo, za vzgojn kadrov, za organizacijska vprašanja). 3, V primeru, če kak odbornik iz kakršnega koli vzroka izpade iK odbora, lahko upravni Ddbor v sporaiLimu z nadzornim odborom kooptii-a iz Članstva novega odboi-nika, 3, Uredniki strokovnih glasil, ki jih izdaja društvo, so pole? izvoljenih odbornikov aviomatifno člani tipfavnega odbora 4, Upravni odbor izvräuje sklepe občnega zbora, reSuje vse zadeve društva po teh pravilih, v kolikor ne sodijo v pristojnost občnega zbora, sklicuje občni Kbor in določa zanj dnsvni ved 5 Postavlja urednike strokovnih glasil, ki jih izdaja društvo s pogojeni, da to ödobri plenum druStva (ali občni zbor, če plenum med tem ne bi zasedal) Postavlja člane urednifikega odbora po veljavnem poslovniku in v sporazumu z uredniki. G. Gospodari z imovino društva po nafelu dobrega gospodarja, in skrbi za kritje izdatkov. 7 Skrbi za uf.ta.nQVitev in organizacijo podrofnili (bazenskih) sekcij druStva, Določa teritorialni obseg področij. Do izvolitve zastopnikov sekcij določa poverjenike za posamEftna področja. 8. Upravni odbor poslujem na sejah odbora, ki se vrše po potrebi, toda najmanj enkrat mesečno Seje sklicuje predsednik, posamezni člsnt s« na sejah zadolžujejo z določenimi nalogami. O sejah se vodi zapisnik 9. Predsednilc nastopa društvo, upravni odbor in plenum, skrbi, da se iZvrSujejo sklepi odbora in plen um a in nadzira izvrševanje nalog, ki so naložene članom, V njegovi odsotnosti ga nadome.^tiije eden od podpredsednikov. 10, "Tajnik opravlja vse tajniške in organizacijske po.sle v kolikor niso za posamezne primere in naloge izrecno zadolženi driigt Člani odbora. Na lastno pobudo ikrbi za uspešno opravljanje nalog po teh pravilih ter sklepih odbora in plertuma. Za svoje izredno delo prejema nagrado, ki jo določi UO iz sredstev drugtva. V primeru ■lajnikove odsotnosti ga nadomeJCa namestnik, ki mu za ta čas pripada nagrada, tloločena tajniku. U. Blagajnik vodi dnevnik prejemkov in izdatkov ter vse druge hlaj^ajniške posle in nadzoruje blagajniško poslovanje samostojnih računov za strokovna glasila. Bla-ga.iniške izdatke odobrava predsednik, ki je za to odgovoren odboru in mu poroča na .-^ejah. Za izredno delo lahko določi UO blagajniku nagrado iz sredstev društva. 12. Pošto podpisuje predsednik, 13. Clan odbora, ki Izostane od sej, se mora opravičiti, Ce izosiane trikrat zaporedoma neopravičeno, se lahko po posebnem sklepu odbora izključi iz članstva odbora. 14. Upravni odbor nadzoruje poslovanje uprave strokovnih giasil, ki jih izdaja društvo v smislu poslovnil(a 15. Na seje upravnega odbora morajo biti povaljljeni tudi člani nadzornega odbora. VII. Plenum 1 Plenum je društveni organ, ki ga sestavljajo člani upravnega in nadzornegn ■odbora, predsedniki področnih sekcij ali njih namestniki in po en zastopnik dijakov onih strokovnih Sol gozdarstva in lesne industrijCj katerih absolventi imajo pravico na redno članstvo. Vodilni funkcionarji plenuma so isti kakor pri upravnem odboru. PJenuma se lahko udeležijo tudi drugi člani, 2, Plenum rešuje podobne naloge, kakor upravni odbor s posebnim ozirom ntt potrebe sekcijskih delovnih okolišev. Obravnava važnejše sklepe upravnega odbora in mu daje direktive za nadaljnje delo. Sestanke plenuma sklicuje upravni odbor, ki hkrati dolofa mesto sestanka, VIII, Nadzorni odbor 1. Nadzorni odbor šteje 3 člane, ki jih izvoli občni zbor. Predsednika si izvoli ociboi' sam na svoji prvi seji. Do izvolitve predsednika vodi delo člarij ki je na voliU'ah dobil največ glasov, 2. Nadzovni odbor nadzonije pravilnost deta upravnega odbova in skladnost z di-uštvenlmi pravili. Prav tako nadzoruje delo plenuma in upravo strokovnih glasil društva, 3. Clsni nadzornega odbora smejo prisostvovati sejam upravnega odbora in plsnuma, nimajo pa glasovalne pravice. Pravico imajo pregledati vse račune, dopise in zapisnike društva. IX. Področne sektijc 1. Po ustrezniii terenskih področjih (bazenih), ki jih določi upravni odbor, se ustanove '^področne sekcije« društva, ki združujejo čla.ne tistega področja in so organi društva. Izvolijo si svoje upravne odbore. Število članov UO in funkcije določa občni zbor sckdje za naslednjo poslovno dobo. Po potrebi ima UO lahko pododbore za gozdarstvo in lesno industnjo, 3. Za čas, doltler še ni izvoljen odbor sekcije, imenuje upravni odbor druStvR poverjenika, ki pripravlja osnovanje sekcije in začasno vodi njeno delo, 3. Predsednik sekcije .je član plenoma društva (zastopnik sekeije), drugi funkcionar sekcije pa je njegov namestnik, i. Predsednik in drugi funkcionarji .sekcije se izvolijo na občnem zboru sekcije, ki ga skliče dotedanji upravni odbor, predsednik sekcije ali poverjenik. O občnem zboru morA biti predhodno obveSČen upravni odbor društva. Ö. Na občnem zboru sekcij se po potrebi izvolijo tudi poverjeniki za večja podjetja ali skupine pod.ietij, ki za.stopajo interese sekcije pri članstvu podjetij, ß. Namen sekcij je, da po teh pravilih In smernicah UO ali plemima tesneje povezujejo članstvo na terenu, si postavljajo naloge in zastopajo interese društ.fa ter dajejo pobudo plenuinu in upravnemu odboru za učinkovitejše delo. 7, V krajih ali okoliSih, kjer je 5 ali več Članov, lahko člani osnujejo svoj krožek (klub), ki nima pravnega značaja. Ta posreduje povezavo s sekcijo in društvom in omogoča boljše sodelovanje ,strokovnjBkov, V krožek se lahko sprejme tudi člane drugih strok, ki so včlanjeni v drugem društvu in so kot člani podrejeni svojemu društvu. Kvof.ek si izvoli tajnika. Delovanje krožka Jie sme nasprotovati pravilom društva. a. Ce sekcije ne izvolijo posebnih delegatov za občni zbor društva, nastopajo kot delegati predsedniki sekcij. X. Članstvo I, C lani so; a> redni, b) izredni, ej gospodarski in d) častni. Ad a} Redni član je lahko vsak strokovnjak, ki deluje v gozdarstvu ali lesni industriji in uživa državljanske pravice ter ima kvalifikacijo inženirja ali tehnika Redni člani so tudi vsi tisti strokovnjaki, ki so bili ne glede na naziv, kvalifikacijo ali izpit 1 3. 1959, včlanjeni kot redni člani druStva Ad b) Izredni član je lahko \'sakdo, ki zadovoljuje pogoje za rednega člana, foda nima kvalifikacije tehnika ali inženirja, Ad e) Gospodarski člani so podjetja ali zadruge in združenja gospodarskih podjetij gozdarstva in lesne industrije, Ad d) Častni član postane tisti, ki ga zaradi posebnih zaslug za društvo ali ža stroko na predlog odbora imenuje občni zbor. 2. O sprejemu v Članstvo otlloča upravni odbor druživa na podlagi pismene prijave prosilca, 3. Clsni so dolžni ravnati se po društvenih pravilih. Člana, ki prekrSi društvena pravila ali s svojim delom Škoduje ugledu društva, ima odbor pravico izključiti, 4. S prijavo za članstvo se srnatra, da član priznava društvena pravjia in da se bo po njih ravnal. 5. Prati odločitvi odbora glede Člansti'^ ali izključitve iz članstva ima vsakdo pravico pritožbe na plenum ali pa na občni zbor ß. Redni člani imajo pasivno in aktivno volilno pravico in vse pravice in dolžnosti, ki jih določajo ta pravila. 7. Izredni člani imajo vse pravice rednih člaiioVj razen pasivne voüine pravice. 8. Gospodarske člane zastopajo vodje podjetij ali njihovi pooblaščenci in imaic» vse pravice rednih članov, 9. Častni člani imajo vse pravice rednih članov. Ne plačujejo pa članarine, 10. Članarina se plačuje v letnem znesku vsako leto vnaprej. Odbor ima prai1cf> izterjati zapadlo članarino tudi prisilno, če tii bila plačana do konca leta. it. Dülgovarije članarine se smatra za piekršek društvenih pravil; odbov ima pravico, da takega člana izključi. 12, Članstvo preneha: a) s smitjo, b) z izstopom, ki ga član pismeno prijavi odboru, C) če ölan izgubi pogoje, ki so potrebni za članstvo iri č) po sklepu odbova, te se Član pregreši zoper društvena pravila in interese društva, XI, Sredstva društva 1. Sredstva društva so: a) aktivna imovina društva, b) članarina, c) prostovoljn: prispevki, darila in volila, d) podpore ustanov, podjetij in organizacij, e) dohodki od publikacij, prireditev itd. 2. Ob koncu leta napravi odbor bilanco imovine in jo predloži občnemu zborih V odobritev. XII. Razsodišče, društva Vse spore društvenega in strokovnega značaja rešuje med člani razsodišče treii članov, Prizadeti stranki imenujeta v.saka po enega čiana razsodišča, predsednika pa upravni odbor na predlog omenjenih članov razsodišča, ali vodstvo področne sel^cije, Če sta obe sporni stranki v isti sekciji. Odločitev razsodišča je obvezna za obe stranki, XIII. Razpust društva. Društvo se lahko razpusti s sklepom občnega zbora, Če za to glasujeta najmanj dve tretjini Članov. Imovina preide v tem primeru do ustanovitve podobnega društva v upravo Zveze inženirjev in tehnikov LRS. Ta je dolžna imovino izročiti novemu enakemu društvu, ali društvu z enakimi nalogami. XIV. Sodelovanje z republiškimi in zveznimi organi DIT l Društvo sodeluje z Zvezo inženirjev in tehnikov LRS ali njej ustrezno republiško organizacijo IT preko svojih zastopnikov po določilih statuta republiške organizacije 2. Društvo sodeluje po strokovni liniji z /vezo IT gozdarstva in le.sne industrije Jugoslavije in z zveznim organom IT FI.RJ po svojih delegatih v skladu s statuti teh Eveznih organizacij, 3. Upravni odbor društva mora vskladiti svoja pravila s statuti organizacij IT, navedenih pod 1 in 2. XV. Prehodne adločbe 1, Ta pravila so za ^laTle obvezna, ko jih odobri občni zbor, stopijo pa v veljavo. Ko jih vzame na znanju Zveza inženirjev in teiiniltov LRS in pristojni oblastni organ, {Poiem, ko sta bila oba ta pogoja ostvarjena, objat'ljanio pravila, Uredništva) IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje) FRANC WITSCHL Wttschl je bil rojen 29. novembra 1025 v Bip.lfu, okraj Tabor na Češkem, Visokošolske študije je dovršil na Politehničnem inštitutu v Pragi (1843—1B46). Leta 1847 je priäel v službo na posestvo kneza Auersperga, kjer je bit nameäSen v Soteski kot gozdarski in gradbeni inženir, pozneje pa koL rentni mojster. Leta 1865 je izstopil i2 službe pri Auerspergu ter je bil do leta 1868 izvedenec za gozdarske in poljedelske zadeve ter za zemljemerstvo pri okrajnem uradu v Kočevju, ki je takrat posloval kot Lokalna komisija via odvezo in regulacijo služnostnih pravic v gozdih. Bil je tudi načelnik okrajnega cestnega odbora v Kočevju, V začetku leta 1868 je WitsdU stopil v službo kneza Windisch-Graetza ter je bit nadgozdai- na Uncu. Dne 1. novembra 1070 je nastopil službo mestnega inženirja v Ljubljani. To službo je opravljal do 25, februarja 1873, ko je postal deželni inženir pri Kranjskem dežel nein odboru, kjer je bil pozneje poviSan in imenovan za gradbenega svetnika. Leta 1901 je Sel Witschl v pokoj, V začetku leta 1902 se je napotil na svoje posestvo Srebrniče pri Novem mestu ter je tam po Icj'atkem bolehanju umrl 11. marca isluga leta. Witsch! je bil na vseh svojih službenih poloäajih zelo delaven. Od leta 1853 je bil 49 let član Kranjske kmetijske družbe in 32 tet njen odbornilc Sil je tudi član Kranjsko primorskega gozdarskega druStva od njegove ustanovitve 1875 do svoje smrti. Sprva je bil nekaj časa v društvenem odboru. Uporabljeni so zlasti naslednji viri: Ljubljanski mestni arhiv Reg, I, fasc. G6Ü, spis št, V/6 7H4/1869 in Reg. T,, fasc. aOS, spis V/e ät. 2484, Kmetovalec 1902, str. 57, fe sliko. . S I v I C KARL SEITNER Karl Seitner je bil rojen dne 6, januarja 1826 v Hešovu, okraj Rymafov na biv. Moravskem, Ljudsko äolo je obiskoval v rojstnem kraju, meščansko pa v Jičinu in Libercah 1.1837-1839. Ali in kje je posečal gozdarsko šolo, ni znano. Leta 1843 je naredil izpit iz »gozdnega reda« v Rychovu, leta 1846 izpit iz teoretične in praktične gozdarske vede v Pragi in leta 1851 v Zagrebu skuänjo za samostojno gozdno gospodarstvo. Seitnev je služboval od leta 1843 do konca leta 1846 kot gozdarski kanclist in geometer na graščin KySperk na Moravskem, od leta lö50 do 1853 kot gozdarski geometer na Auerspcrgovem posestvu v Kočevju Od lela 1853 dalje je bil nekaj mesecev dnevniüar pn okcajnem glavai'slvu v Kočevju. Od 20, aprila 1853 do 15. marca 1855 je bil gozdarski asistenL pri upravi briltsenskih Škofov na Biedu, nato pa do 18. maja 1B56 gozdar takrat državnega posestva v JurkloStvu pri Rimskih Toplicah. Od ondot ,je bil premesčep k državni gozdni upravi Dol, pozneje k državni Eozdni upravi v Postojni, kjer je napredoval v nadgozdarja. V začetku leta 1B59 je Seitner prestopil v zasebno službo k veleposestniku in füiinarju Viktor,iu Ruardu, ter prevzel upravo po Buardu nakupljenih gozdov blejsko graščine na Bledu. Tu je leta 1B76 napredoval za nadupravitelja. Ko je leta 1071 kupila to posestvo Kranjska industrijska družba na Javorniku, je prevzela Seitnerja v svojo službo (1373), Od 27. decembra 18B0 je bü Seitner gozdarski svetnik in referent pri deželni finančni direkciji v Sarajevu, Leta 1883 pa je postal gozdarski komisar pri okrajnem glavarstvu v Meranu Jeseni istega leta je bil kot gozdarski nadkomisar premeščen k deželnemu gozdnemu nadzorstvu v Innsbruck, kjer je organiziral gozdno nadzor-niško shiJbo za Tirolsko in Vorarlberško. Leta 1884 je postal deželni gozdni nadzornik v Saluburgu, Umrl je v Salzburgu dne 18. oktobra 1387. Kar) Seitner je na vseh svojih službenih položajih intenzivno deloval in se trudil za napredek gozdarstva. Opravljal je razne funkcije. Bil je sodni izvedenec in cenilec okrajnega sodiSča v Ljubljani, pripravljal je gradivo za odvezo in ureditev gozdnih secvitutnih pravic, bil je predsednik kmetijske podružnice v Kranjski gori in član cenilne komisije v Radovljici. Leta 1874 je bil izvoljen v odbor Kranjske' kmetijske družbe v Ljubljani. Kmetijske in rokodelske novice ga večkrat navajajo. Izpod njegovega peresa so v nemščini izSli Članki; O kozji paši v gozdovih na Gorenjskem (1876), Jelovica in vzpenjača Kranjske industrijske družbe. (1878), Paäne pravice planinskih prebivalcev in gozdni zakon iz leta 1852 (1880). Vsi so bili objavljeni v tzvestjih Kranjsko primorskega gozdarskega društva. Leta 1874 je objavil (brez podpisa) v Laibacher Tagblattu razpravo: Kranjska indttstrijska družba in njeno gozdno gospodarstvo. Tudi Seitnerjev sin Mode se je posvetil gozdarstvu ter je bil končno profesor za entomologijo na Visoki Soli za zemljedelstvo na Dunaju. tOlej biografijo o njem!) Uporabljeni so zlasti naslednji viri; Kmetovalec 1887, notica o Seitnerjevj smrtj. Pismo Avstrijskega gozdarskega druiStva (österreichischer Forstverem, Wien) 7 dne 25, marca 1953, št. 92 ing. A, Sivicu z nekaterimi podatki o Karlu Gašperju Seitnerju. Si v i C PREDPISI ZVEZNI DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1980 (Iz Uradnega lista FLRJ št. 52 od 3C. 12.1959 objavljamo določila, ki se nanaša,io na gozdarstvo) Xin, GOZDARSTVO 1. V letu 1960 bo izdan nov zakon o gozdovih, ki bo pomenil prispevek k nadaljnjemu napredku gozdnega gospodarstva, k uvedbi popolnejle delavske samouprave, k zboljšanju organizacije in imetod v gozdnem gospodarstvu in k iskanju načinov in virov za finansiranje razvoja gozdarstva. Predvidene investicije v gozdarstvu druga sredstva in ukrepi bodo omogočili, da se v letu 1960 posebno razširijo: 1) nega in pöspeše^'anje gozdov, posebno redčenje, čiščenje in pod,, ter zboljSe-vanje gozdov z zasajanjem iglavcev v listavske planinske go^idove in topola v ra\-ninske gozdove. 2) kompleksna melioracija degradifaniti gozdov in grmlSč, vslevši sem tudi dodatno pogozdovanje z iglavci, topolom in z drugimi ekonomičnimi vrstami drevja; 3) ukrepi in metode za varstvo in obrambo gozdov, zlasti pred požarom, mrčesom in eleinentarriim\ nezgodami; 4) ugotavljanje stanja gozdov z redno inventuro (urejanjem) Jn merjenjern gozdnega prirastka. 2. S posebnimi dodatnimi sredstvi iz splošnega investicijskega sklada in iz skladov političnih teritorialnih enot, predvsem pa \z gozdnih skladov, bo zagotovljena v letu 1960: 1) hitrejša graditev stalnih gozdnih komunikacij, ki bodo omogočile dostop v nedostopne in premalo dostopne planinske gozdove, v katerih so večje rezerve za posek zrelega lesa; 2) hitrejša nabava mehanizirajte proizvodne opreme xa gojitev in vzgojo gozdov: 3) obširnejša vzgoja intenzivnih gozdnih kultur ter plantažnih in drugih nasadov topola, listavcev in drugih vrst gozdnega drevja z velikim prirastkom, 3, Graditev stalnih gozdnih poti, ki naj služijo gozdnemu, poleg tega pa trajno tudi javnemu prometu, je treba podpreti tudi s sredstvi iz proračunov in cestnih skladov ljudskih republik, okrajev in komun ter s sredstvi prizadetih organizacij tn ?.avodov. Komunikacije za notranji gozdni prevoz, ki so hkrati namenjene tudi za goiite\" gozdov, se bodo lahko še naprej gradile na stroške rednega vzdrževanja gozdov. i. Da bi bila zagotovljena še popolnejäa racionalizacija izkoriščanja gozdnega bogastva in da bi se Se naprej ohranila večja proizvodnja industrijskega lasa in drugih gozdnih proizvodov, je treba v letu I960; 1) omogočati pri gozdnih gospodarstvih širši razvoj izkoriščanja gozdov in gozdnu' proizvodnje na bazi rednih in gojitvenih sečenj, izkoriščanja postranskih gozdnih proizvodov, kombiniranega gozd no-polj sitega in kmetijskega izkoriščanja za to primernih zemljišč in dr.; 2) širiti na sektorju zasebne gozdne lastnine zadružne oblike za organizacijo izkoriščanja gozdov in gozdne proizvodnje, 5, Za razvoj kooperacije med zadružnimi oi'^aniaacijami in zasebnimi lastniki gozdov tako za izkoriščanje kakor tudi za vzgojo in pospeševanje gozdov, se bodo uporabljala sredstva gozdnih skladov, v katere se steka prispevek iz dohodkov, ici jih dosežejo zasebni lastniki s sekanjem gozdov S temi sredstvi se lahko linansiva tudi javna gozdarska služba na tem sektorju gozdne lastnine, kt jo opravljajo ljudski odbori in v njihovem imenu gozdna gospodarstva. 6. Skupni predvideni posek v gozdovih bo znašal v letu 19G() približno 19,8 milijonov m"" lesne gmote v primerjavi z 19,l milijonov m", kolikor je bilo povprečno posekanega v dobi 1957—1959 S tem bi posek v letu 1960 nekaj presegal ob.^eg, s katerim je računal družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 19G1. Posek iglavcev naj bi se povečal v primerjavi s povprečjem v letih 1957—1959 približno za ß5Ü,00Ü m-, posek listavcev pa za 135,000 m^ S tem bi se struktura poseka v letu 1960 ujemala s strukturo, ki smo jo predvidevali za dobo 1357—1961 V splošnih ljudskih gozdo\ih se računa s posekom približno 13,1 milijonov m', kar znaša približno 66% vsega poseka, medlem ko naj bi znaäal po.sek v gozdovih zasebnih lastnikov približno 6,7 milijonov m™ aH 34^. Pri tem naj bi posek v socialističnem sektorju dosegel približno 9,8 milijonov m-'', kar pomeni v primerjavi s povprečjem v letih 1957—59 povečanje približno za 1,4 milijonov m". Tako narašča deJpž socialističnega sektorja v skupnem poseku od povprečnih v dobi 1957—1959 na približno 50^ v letu 19S0. 7. Pi'ieakiije se, da bo dosegla proizvodnja lesa za industrijsko predelavo s povečanjem poseka v socialističnem sektorju približno C,6 milijonov m^ v primet-javi s 6,1 milijonov m' v k»ti! 1959 in povpreilnih 5,2 milijonov m-' v dobi 1957—1959. S tem bi La proizvodnja za 12® presegla raven, predvideno za dobo 1957—1061. Zboljšanje stfuktui'e gozdne proizvodnje oziroma spreminjanje lesa iz predmeta neposredne uporabe v industrijsko surovino se mora nadaljevati tudi v letu 1960 in zato računamo, da bo delež industrijskega lesa v skupnern poseku dosegel približno ^32,8 % v primerjavi z 29,0 %, kolikor je povprečno 7,iiaial v dobi 1957—1959, in s 30 %, Kolikor naj bi zna£al v dobi 1957-1961. Poraba okroglega lesa iglavcev za žaganje naj bi se v letu 1960 povečala na približno 2,5 milijona m"* v primerjavi z 2,3 milijonov m^ kolikor je povprečno znašala v dobi od 1057—1959, okroglega lesa listavcev za žaganje in luSčcnje pa od 1,6 na 2,0 milijonov m*. Tako bi proizvodnja okroglega lesa iglavcev presegla predvideno povprečje v dobi 1957—1961 za 400.000 m^, proizvodnja okroglega lesa listavcev pa za 361.000m™. Pri lesu za kemično predelavo pričakujemo v letu lOfiO proizvodnjo 3 milijonov m", kar je za 267.000 m'' aH za več kot je znaSala povprečno v letih 1957—1959, in bo s tem izenačena z letnim povprečjem, kolikor naj bi znaSala v dobi od leta 1937 clo 1961 Proizvodnja drv v lesnoindustrijskih kombinatih in gozdnih gospodarstvih se Idjub povečanemu poseku zmanjšuje v korist industrijskega lesa na 2,5 milijonov m" v primerjavi s povprečnih 2,6 milijonov v dobi i9.'i7—1959, kar ustreza gibanju, s katerim računa peUetni plan. a Ljudske republike izvršijo iudi v letu 1960 razpored sečenj v družbenih gozdovih ill ukrenejo, kar je treba, da bodo zasebni lastniki pravilno izkoriičali go7dove, in kar je treba za prost promet industrijskega in tehničnega lesa, 9. Da se še bolj zboljšajo organizacijski, strokovni in tehnični pogoji za gospodarjenje I gozdovi in za gozdno proizvodnjo, bo izdan v letu 1960 zakon o gozdovih, izvedena bo reorganizacija gozdnih gospodarstev, ki naj postanejo iz finančno samo-sVojnih zavodov gospodarstce organizacije, organizirana gozdarska inšpekcija, izdani regulativni in tehnični predpisi o gospodarjenju z gozdovi in storjeni nadaljnji j-ikrepi, da se uredi in okrepi služba varovanja gozdov pri gozdnih gospodarstvih In ljudskih odborih. UREDBA O SEČNJAH GOZDNEGA DREViA (PrečtŠčenio besedilo) (Uradni list LRS St, 26 od 20, 8. 1959) 1. člen V gozdovih je dovoljeno sekati samo na podlagi sečnega dovoljenja ali sečnega naloga in šele potem, ko je stoječe drevje odkazano za posek Kot gozd iz prejšnjega odstavka velja gozd po dejanskem stanju (stanje v naravi), O tem odloča organ, pristojen za izdajo sečnega dovoljenja oziroma naloga. O sporu, ali je zemljišče šteti za gozd ali ne, odloči za gozdarstvo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora. 2. člen Sečno dovoljenje ni potrebno za sečnjo v gozdu, za katerega je izdano dovoljenje za krčitev ali za sečnjo na golo, ter za sečnjo, za katero je izdan sečni nalog. 3. člen Sečno dovoljenje ni potrebno za sečnjo lesa v okviru količine, ki jo gozdnemu gospodarstvu določi ljudski odbor, ki upravljia gozdove splošnega ljudskega premoženja. 4. eien Sečno dovoljenje se izda na predlog lastnika, posestnika, upravitelja ali koristni ka gozda Predlog mora obsegati zlasti podatlte o prosilcu (ime in prebivališče oziroma sedež), zemljiškoknjižne podatke o gozdu in podatke o kraju seSnje, podatke o količini in vvsti lesa, ki ga želi predlagatelj posekati, podatke o tem, kdo bo izvršil sečnjo iri za kakšne namene Seli predlagatelj uporabiti les. Predlogu se po možnosti priloži tudi strokovna dokiimentatlja, )ci obsega zlnati podatke o stanju gozdov, o gozdnih tleh, lesnili zalogaii in prirastku. Kjer obstoji gozdnogospodarski načrt, posebna strokovna dokumentacija ni potrebna. 5. Člen Predlogi po 4. Člemi se predložijo z& gozdarstvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora v roku, ki ga določi ta organ, 2a sečnjo v nedržavnih gozdovih lahko zberejo predloge zadruge, na katerih območju so gozdovi, kjer se namerava sekati, V takem primeru predloži zadruga upravnemu organu občin.^kega Ijurfskega odbora vse .sprejete predloge s strokovno dokumentacijo o stanju gozdov (drugi in tretji odstavek 4, člena) in z mnenjem svojega gozdarskega odbora. predlogu potrebna strokovna dokumentacija ni priložena, jo priskrbi upravni organ občinskega ljudskega odi>ora na stroSke predlagatelja. Sečno dovoljenje izda komisija za sečna dovoljenja z odločbo, Komisijo imenuje občinski ljudski odbor. Komisija šteje pet članov. V komisiji morajo biti odbornik ljudskega odbora kot predsednik komisije, kot Člani pa gozdarski uslužbenec občinskega ljudskega odbora, gozdar območne zadružne organizacije ter zastopnika kmetijske zadruge in gozdarske poslovne zVeze. 6. Člen Za izdajo dovoljenja za Jcrčitev gozda, za sečnjo na golo ter za sečnjo drevej redkib, zredčenih in gospodarsko posebno pomembnih drevesnih vrst je pristojen organ, ki je določen s posebnimi predpisi. 7. čien Sečno dovoljenje se sme izdati .samo, če nameravana sečnja ne nasprotuje določbam 2 in 12, do Iß. člena zakona o gozdovih, in samo v mejah količin, ki jih dovoljuje družbeni plan. Pri izdaji sečnega dovoljenja je treba upoštevati tudi količine lesa, ki se poseka na podlagi dovoljenja za krčitev gozda ali za sečnjo na golo ali na podlagi sečnih nalogov ter količine le.sa, ki se podre zaradi naravnih nezgod ali iz kakšnega drugega razloga. B, člen Sečno dovoljenje se izda z odločbo. Odločba mora obsegati zlasti podatke o tem, komu se izda sečno dovoljenje ter za katero gozdno zemljišče, za kakšno količino in vrsto lesa. Količine za neposredno lastno uporabo se upoštevajo po predpisih o plačevanju prispevkov od Sečnje lesa. v sečnem dovoljenju za sečnjo večje količine lesa ali za sečnjo lesa pomembnih vrst drevja se zato, da se zagotovi strokovno pravilna sečnja, lahko predpiše, da sme izvrSiti seCnjo samo kmetijska zadruga, gozdno gospodarstvo ali druga gozdnogospodarska organi2acija, ki jo določi organ, ki izda sečno dovoljenje. V vsakem primeru je treba iivrSiti sečnjo po strokovnih gozdnih delavcih. V odločbi o sečnem dovoljenju se lahko predpišejo tudi ukrepi za gojitev in varstvo gozda po izvršeni sečnji (pogo2ditev, prepoved paäe in podobno). Zoper odločbo, s katero se izdaja sečnega dovoljenja v celoti ali deloma odkloni, je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na okrajno upravo za gozdarstvo, 9, člen Ce se les ne poseka v tistem gozdnogospodarskem letu, za katero je izdano sečno dovoljenje, njegova veljavnost ugasne. Veljavnost sečnega dovoljenja se ne more podaljäati, razen v primerih iz fetrtega odstavka 13, člena. V tem primeru ugasne sečno dovoljenje, če se les tudi v podaljšanem roku ne poseka. 10, Člen Sečni nalog izda komisija za sečna dovoljenja (četrti odstavek 5. člena), če je to I potrebno iz gozdnogojitvenih ali gozdnovarstvenih razlogov po 12. oziroma SO. členu | zakona o gozdovih ali po drugih posebnih predpisih ali če to naroči pristojni višji | državni organ iz razlogov dräavne varnosti. | Sečni nalog se izda z odločbo Odločba mora poleg podatkov iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obsegati tudi rok za izvräitev sečnje, V sečnem nalogu se lahko predpišejo f.udi ukrepi, naiteti v drugem in tretjem odstavku 8. Člena. Zoper sečni nalog se lastnik, posestnik ali koristnik gozda lahko pritoži na okrajno upravo xa gozdarstvo v osmih dneh po prejemu odločbe. 11, člen Na podlagi pravnomočne odločbe o sečnem dovoljenju ali sečnem nalogu odkaže drevje za posek strokovno usposobljena oseba, ki jo za odkazovanje drevja pooblasti okrajna uprava za gozdai'stvo. Drevo je treba zaradi odkazovanja označiti na dveh mestih tako, da je znak odkazovanja viden tako na posekanem deblu kakor na preostalem panju (korenini). Odkazuje se vselej z odkazovalnim znakom. Odkazano drevje je treba oštevilčili. Na enak način kot je določeno v drugem odstavku, je treba pred začetkom sečnje označiti z odkazovalnim znakom tudi drevje, ki se poseka na podlagi dovoljenja za krčitev gozda ali dovoljenja za sečnjo na golo. Odkazovalni znak se sme uporabiti samo za odkazovanje. Uporaba odkazovalnega znaka za druge namene je prepovedana. Velikost in obliko odkazovalnega znaka predpiše Uprava za gozdarstvo LES. 12, člen Sečnja mora biti izvräena strokovno pravilno in po posebnih predpisih o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri izkoriščanju gozdov, Upravni organi za gozdarstvo nadzirajo, ali so sečnje izvržene skladno z določbo prejšnjega odstavka in v mejah pra.vno moč neg a sečnega dovoljenja ali sečnega naloga Uslužbenec, ki je pooblaščen za odkaiovanje v določenem obmoCju, mora po izvršeni sečnji pregledati sečiSže in. žigosati panje posekanega direvja; posetej mora označiti tudi panje vsakega nedovoljeno posekanega drevesa. Hkrati mora neopravičeno sečnjo 2 ustreznimi podatki priglasiti občinskemu organu za gozdarstvo 13. člen Sekati je dovoljeno praviloma od 1, oktobra do 31. marca. Za sečnje v viSinskih gozdovih lahko okrajna uprava za gozdarstvo glede na vremenske in druge krajevne razmere določi drugačen čas sečnje. V katerih krajih se Štejejo gozdovi za viäinske gozdove, predpišejo okrajni ljudski odbori. Izjemoma lahko organ, ki je izdal sečno dovoljenje, na proinjo podaljSa fas sečnje, ki je določen po prvem oziroma po drugem odstavku tega člena: I če le to nujno potrebno iz güidnovarstvenih razlogov; 2. če se je sečnja zakasnila zaradi vremenskih razmer ali narai'nih nezgod; 3- če je sečnja potrebna zaradi nujnega popravila poslopij ali drugih objektov, ki so bili poškodovani po naravni nezgodi ali drugi viäji sili. Določbe pn'ib dveh odstavkov tega člena ne veljajo za sečnje, ki jih je treba izvrSiti na podlagi sečnega naloga. U. Člen Določbe te uredbe o sečnem dovoljenju, sečnem nalogu in odkazovanju lesa veljajo tudi za gozdno drevje, ki na negozdnih zemljiščih raste v drevesnih pasovih, ki varujejo tla pred vetrom, peskom ali vodo, in za drevje na gozdnatih paznikih, 15. Člen Evidenco o sečnjah v nedvžavnih gozdovih in v gojdovih splošnega l.iudskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, vodi za gozdarstvo pristojni organ občinskega ljudskega odbora, Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo goidna gospodarstva, vodijo evidenco o sečnjah gozdna gospodarstva sama. Organi in organizacije iz prejSnjih odstavkov pošiljajo poročila o izvrženih sečnjah okrajni upravi za gozdarst-vo. Podrobnejša navodila za evidenco sečenj predpise sekretar Izvränega sveta zn kmetijstvo in gozdarstvo. 16. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje: 1. kdor ne izvi-Si ukrepov, ki se mu predpišejo po drugem sli tretjem odstavku 8, člena ali po tretjem odstavku 10. člena te uredbe;' 2. kdor ne izvrši sečnega naloga- 3. odgovorni uslužbenec organa oziroma organizacije, ki ne vodi evidtmce o sečnjah po 15. členu te uredba ali ne požlje poročila o sečnjah. 17. člen Tehnična navodila za izvrševanje te uredbe izda Uprava aa gozdarstvo LRS. 18. Plen Pri sečnjah gozdnega drevja in sploh pri gospodarjenju z gozdovi je treba uvesti in vzdrževati tak gozdni red, da se ohrani in izbol.iša rodovitnost gozdnih tal ter da se zagotovi gojenje in varstvo gozdov. Podrobnejše določbe o gozdnem redu predpiše Uprava za gozdarstvo LRS. 10. elen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem lisLu LRS-', S tem dnem preneha veljats uredba o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LES, It, 30-116/54 in št. 6-10/56), IzvrStii svet ljudske slcupšeine L-Judske republiite Slovenije Predsednik: Boris Kraigher I r, 1. do 19. členu prečiščenega besedila uredbe o sečnjah gozdnega drevja ustrezajo 1, do 19. Čler uvedbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LHS, 5t. 27-141/57)^ ki je začela veljati 3. avgusta 1957; pri tem so v 1., Ö. in 12. členu vključene spremembe in dopolnitvBj ki SÖ ob.^ežene v i., 2. in 3, členu uredbe O spremembah in dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, St. 25-146/59), Ici je začela veljati dne 13. avgusta 1959. Ljubljana, dne 13. avgusta iSSfi Sekretariat Izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo St Ol/P-427/1-59. Sekretar: Dr, Josip Globevnik 1, r. UREDBA Z.\ IZVRŠEVANJE ZAKONA O GOZDNIH SKLADIH (Prečiščeno besedilo) (Uradni list LRS St. 30 od 24, 9, 1959) 1. eien Prispevek za gozdne sklade (v nadaljnjem besedilu; pdspevek) plačuje lastnik, posestnik, upravitelj oiiroma koristni k gozda od lesa, ki se v gozdu poseka ali kako drugače podre (v nadaljnjem besedilu: poseka) ter proda, zamenja, podari ali kako drugače odtuji. Ce proda zasebni zavezanec les kmetijski zadrugi, plača prispevek zadruga za račun zavezanca, 2. člen Prispevek se odmerja in plačuje po veljavnih predpisih ob upoštev-anju tarife, ki je sestavni del te uredbe, 3, člen Prispevek se plača v gozdni siclad tistega okraja, na katerem območju je bil les posekan. 4, Člen Oljveznosl za plačilo prispevka za les, ki se poseka v zasebnih ali zadružnih gozdovih, nastane z dnem, ko se drevje odkaže za sečnjo. Za les, ki se poseka v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, nastane obveznost za plačilo z dnem, ko se posekani les pri panju premeri. Les. ki ga po.^eka goscdno gospodarstvo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, premeri gozdno gospodarstvo samo pO svojih gozdarskih uslužbencih. Les, ki ga posekajo druge gospodarske organizacije v gozdovih sploänega ljudskega premoženja, premerijo strokovno usposobljene osebe, ki jih pooblasti za gozdarstvo pristojni organ občinskega ljudsitega odbora. 5, Sien Lastnik, posestnik, upravitelj ali koristnik gozda ne plača prispc-vka od lesa, ki ga v svojem gozdu oziroma v gozdu, ki ga ■upravlja ali uživa, na podlagi izdanega sečnega dovoljenja poseka ter neposredno uporabi za. potrebe lastnega gospodarstvn ali gospodinjstva. Količine lesa za neposredno redno lastno uporabO; to je za kurjavo in drugä gospodarske potrebe, kamor se štejejo tudi velilca popravila, vzdrževanje in obnoVK stavb, so določene v tarifi, Kolikof oseba 12 prvega odstavka tega člena po predloženih dokazilih (gradbeno dovoljenje in podobno) potrebuje za novogradnjo alt obnovo v okviru svojega gospodarstva oKiroma gospodinjstva večjo količino lesa, kot je določena v drugem odstavkLi tega člfina, dovoli oprostitev prispevka okrajna uprava za gozdarstvo. Ü. člen Okrajna uprava za gozdarstvo lahko lastnika, posestnika ali uživalca zasebniri gozdov na prošnjo oprosti plačila prispevka od lesa, ki ga zavezanec v okviru izdanega sečnega dovoljenja brezplačno odda za neposredno uporabo pri komunalnih gradnja» (za äolo, spomenike narodnoosvobodilne borbe, gasilske dom o v e^ mostove, elektrifikacijo in podobno) ali pri obnovi objektov, ki so bili imiteni ali poškodovani po elementarni nezgodi ali drugi višji sili 1. člen Za neposredo uporabo lesa za namene iz 3 in G, člena te uredbe se štejejo tudi zamenjava lesa za drug les ali drug gradbeni materialj s katerim se nadomesti les, ki bi bil sicer v.a. gradnjo poti-eben, čc se ta material neposredno uporabi za r.amene iz 5. in e. člena te uredbe. Ce se za namene, za katere je dovoljena oprostitev po 5. in G. členu, les nt; uporabi v enem letu pO sečnji oziroma po brezplaCni oddaji za javne namene iz 6 člena, preneha veljati oprostitev. 8. člen Prispevek od lesa, ki se poseka v gozdovih spložnega ljudskega premoženja na podlagi pogodbe, po ka,teri je gozdno gospodarstvo tipravičeno posekati letni etat, plačuje gozdno gospodarstvo v mesečnih akontacijah na podlagi svojega materialnega knjigovodstva, S pogodbo se določi višina mesečnih akontacij. Okrajna uprava zu gozdarstvo napravi konec leta končni obračun prispevka za preteklo leto. Ce jr; plačalo gozdno gospodarstvo 2 akontacijami manj, kot znaSa prispevek, mora doplačati razliko v gozdni sklad, če je plačalo več, se mu presežek vrne, 9. Člen Za gozdove splošnega Ijttdskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, mora upravitelj oziroma koristni k gozda v osmih dneh po sečnji sporočiti za premeritev lesa pooblaSČeni osebi, kje les leži. Pooblaščena oseba mora posekani les premeriti najpozneje v 15 dneh potem, ko prejme omenjeno sporočilo, 1Ü. Člen Kazen za gozdna gospodarstva (8, člen) izda odločbo o plačilu prispevka (plačilni nalog) za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Zaradi izdaje odločbe po prejšnjem odstavku morajo za odkazovanje drevja pooblaščene osebe v osmih dneh potem, ko odkažejo drevje za sečnjo, sporočiti organu iz prejšnjega odstavka podatke o zavczancu, kraju sečnje ter količini in vrsti za sečnjo odkazanega lesa. Za posekani les v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi ne gospodarijo gor.dna. gospodarstva, mora za premeritev pooblaščena oseba v osmih dneh potem, ko je Les premerila, sporočiti enake podatke z& gozdarstvo pristojnemu upravnemu organu obtinskega ljudskega odbora. LI. Člen Prispevek za gozdni sklad za les iz zasebnih in zadružnih gozdov je treba plačati v 15 dneh po prejemu plačilnega naloga. Prispevek 7.a les iz gozdov splošnega ljudskega premoženja je treba plačati najpozneje do dvajsetega naslednjega meseca. Od nepravočasno plačanih prispevkov se plačajo 9% zamudne obresti. 12 člen Kdor da neresnične podatke, ki vplivajo na odmero prispevka ali kdor ne sporoči pravočasno podatkov za odmero prispevka (drugi in tretji odstaveh 10. člena), se kaznuje za prekrSek z denarno kaznijo do 10.000 din ali z zaporom do 30 dni, če dejanje ni kaznivo po kazenskem zakoniku, Ce stori prekršek iz prvega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 100,000 din, Poleg pravne osebe se kaznuje tudi predstojnik oziroma odgovorni uslužbenec pravne osebe z denarno kaznijo do 10,000 din ali z zaporom 30 dni. 13. člen Za les, ki je bil posekan ali odkazan za posek do dneva, ko začne veljati ta uredba, se plača oziroma odmeri prispevek po dosedanjih predpisih, U. Člen Ta uredbar velja od dneva objave v ■►Uiradnem listu LRS<'. Ljubljana, dne G. septembra lf)59. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije St. ()l-m5/2-59. Predsednik: Boris Kraigher 1. r PRILOGA k uredbi za izvrševanje zakona o gozdnib .skladih Tarifa cen lesa in prisi>evkov od sečnje trozdov 1. CENA LESA NA. PANJU ZA NE- IL TARIFA PRISPEVKOV ZA LES TO LESNO MASO V GOZDOVIH IZ 2ASEBNTH IN ZADRUŽNIH SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PEE- GOZDOV Prispevki po vrednost- MOZENJA ^..„^„Jiv, nin razredih \"rt(tiios(iii rszrcfl Iglavci Listflvci Vi-ffltiostui murtri rt;lavci (ABC) Lista AR v C i C 1. 4600 2300 r. 2000 2000 1000 IT, 4340 2000 II. 3500 1700 ßOÜ ni. 40ß0 1700 III. 2200 1400 600 IV, 3820 1400 IV, 1900 UOO 400 V. 3560 1100 V, IfiOO SOO 200 VI, 3300 BOO VI. 1300 5D0 - Vil. 3040 500 VII. 1000 200 -- VIII. 2780 300 VIII, 700 - - b) Lestvica prispevkov Znesek prispevku po t;ibeH it Ods tote 1; za ortmerci prispevki pnspevkii pa tnbdi it Oil sto tek 1,1 odmero prispcrk.i 1. dO 50,000 100% 24, dO 120.000 123% 2, dO 51.000 101% 25, dO 130.000 124% 3. dO 53,000 102 S 26, dO 140.000 125% 4. dO 53.000 103% 27, do 150.000 126% 5, do 54,000 104^ 2S. do 160,000 127% 6, do 56.000 105% 25. do 170.000 138% 7. do 58.000 106^ 30. dO 180,000 129% S. do 60.000 107® 31. do 200 000 130% 9. do G2.000 108 % 32, do 220.000 131% 10. do G4,000 100 i 33, do 240,000 132% 11. do 67.000 110® 34, do 280.000 133% 13. do 70.000 35, do 280.000 134% 13. do 73.000 112% 36. do 300.000 135 35 1^. do 70.000 113% 37. do 330-000 136% IS. do 79.000 ni% 3« do 360-000 137% 1Ö, do 32.000 115% 39. do 390.000 138% 17. do 85.000 116% 40. do 420 000 139% 13, do 90.000 117% 41. do 4SO.OOO 140% 19. do 95.000 11B% 42, do 500.000 141% 20. do 100.000 119% 43. do 550.000 142% 2). do- 105.000 120% 44, do 600.000 143% 32. do IIO.OOD 121% 45. nad 600.000 143% 2.3. do 115,000 122% Pripombe 1. Za limelievke in drogove za vodniake se plača prispevek po gornji tabeli ne glede na debelino po m*, računajoč za 1 m^- 100 hmeljevk ali 30 drogov za vodnjake. Za novoletne jellte pa se računa 50 do 100 din od kosa glede na kvaliteto in vrednostni lazred. '1. Vredncstne razrede določi v soglasju z Upravo za gozdarstvo LRS okrajna uprava za gozdarstvo na podlagi ugotovljenih stroškov pri spi'avilu v prevozu lesa od panja do vagona, Osnovo za to določitev izda Uprava za gozdarstvo LRS. 3, Prispevek od sečnje lesa se odmeri tako, da se količina odkazanega stoječega drevja V bruto lesni masi določenega vrednostnega razreda pomnoži z zneskom tarife prispevkov \z tega vrednostnega razreda (tabela a) Če dobljeni znesek presega 50,OKO rlin. se odmeri prispevek po lestvici prispevkov pod b), J. Pri odmerjanju prispevkov po prejänji točki je zavezanec oproščen plačila prispevka v gozdni .^klad v znesku 4400 dinarjev za les, namenjen za neposredno lasTno ijporabo. Kot tak les se upošteva samo les iz etatne lesne množine. 1 do 4. člen, prvi odstavek 5, člena in 6. do 13. ilen prečiščenega besedila uredbe za izvrševanje zakona o gozdnih skladih ter I. točka preči.^čenega besedila tarife cen lesa tn prispevkov od sečnje gozdov u.^trezajo 1. do 4. Členu, prvemu odstavku 5, člena, in 6. do 12. členu uredbe za izvrševanje zakona o gozdnih skladih oziroma I. točki tarife cen lesa in prispevkov od sečnje gozdov (Uradni. Ust LRS, Številka 24-H2/g7), ici je začela veljaU 8. avgusta t957; drußi In tretji odstavek člena, 13. in 14. člen prečiščenega besedila uredbe ter 11. točka prečiščenega besedila tarife cen lesa in prispevkov od sečnje gozdov pa ustrezajo 1., 2., 3. in 5. členu uredbe o spremernbab in dopolnitvah uredbe za izvrSevanje zakona o gozdnih skladih (Uradni Ust LRS, st. 29-153/59), ki je zacela. veljati dne 17. septembra 1959. Ljubljana, dne 19, septembra 1955, Sekretariat IzvrSnega sveta za zakonodajo in organizacijo St. Ol/P 477/2-,^0 Dr, Josip Globevnik 1. r. ZAKON O NARODNIH PARKIH [Uradni list LRS, St. 6 od 26 2. 1959) 1 člen Za narodne parke po tem zakonu se štejejo večji poUrajlnski predeli, ki so zaradi svoje naravne lepote in Številnih naravnih znamenitosti, zaradi znanstvenega ali drugega kulturnega pomena pod posebnim družbenim varstvom. 2. člen Varstvo narodnega parka ima namen, ohraniti in zavarovati naravne lepote ter za vzgojo in znaJiost pomembne naravne in druge posebnosti narodnega parka ter preprečiti posege, s katerimi bi sc posredno ali neposredno utegnila spremeniti narava, lastnost, podoba narodnega parka ali sicer napraviti škoda narodnemu parku. 3. Elen Narodni parki so dostopni javnosti. Morebitne omejitve določi odlok o razglasitvi narodnega parka. 4. Člen Pokrajinski predel se razglasi za narodni park z odlokom Ljudske skupščine LRS. V odloku o j-azglasitvi narodnega parka se določijo meje narodnega parka in predpi.?ejo morebitne posebne določbe glede upravljanja in ukrepov za zavarovanje narodnega parka ter glede nadzorstvene službe v narodnem parku. Zaradi uspešnega izvrlevanja nadzorstvene službe v narodnem parku se lahko dajo posameznim organom, organizacijam in njihovim članom pravice, ki jih po splošnem predpisu nimajo. 5. člen Za vsako gradnjo in rekonstrukcijo cest, mostov, stalnih vzpenjač, prostorov za parkiranje vozil, tovarn, energetskih naprav, daljnovodov, vodovodov, nameščanje zvočnikov in reklamnih naprav. Športnih in turističnih objektov, za regulacije in melioracije ter za podiranje obstoječih objektov in naprav na območju narodnega parka je potrebno posebno dovoljenje organa, ki upravlja narodni park. 6. člen Na narodnega parka je prepovedano gospodarsko izkoriščati gozdove., izvrševati lov, ribolov ter loviti, plažiti in preganjati živali, ki niso divjad, pasti živino, odnašati zarod in plodove, trgati in ruvati rastline t^r izkopavati minerale, kamenine in okamenine. Organ, Ici 'jpravlja narodni pai-k. dovoljuje sanitarno setnjo v skladu s posebnimi predpisi ter gojitvene posege v stalei divjadi in rib, odstrel divjadi zaradi zatiranja in preprečevanja kužnih bciJezni in degene.racije, lovitev posameznih živali ter pobiranje plodov', obiranje rastlin in drugih prirodnin in podobno. 7, člen 2 odlokom, s katerim se razglasi določen pokrajinski predel za narodni park, lahko odstopi od posa^r)e^nih omejitev iz 5. in 6, člena lega zakona za celoten narodni park a)i njegov del ali pa se zaradi uspešnejšega varstva narodnega parka predpišejo tudi druge omejitve ali ukrepi, B. aen Narodni park upravlja za kulturo pristojni organ okrajnega ljudskega odbora, na katerega območju leži narodni park. Ce leži narodni park na območju dveh ali več okrajev, upravlja narodni pat'-i za kulturo pristojni upravni organ ljudskega odbora tistega okraja, na katerega ob-moč ju leži pretežni del narodnega parka, Ta organ pa si mora priskrbeti soglasje za kultt;ro pristojnega upravnega organa drugega okrajnega ljudskega odbora, kadar gre za ukrepe na območju drugega okraja. Ce med njima ni soglasja, odlofi o ukrepu kotnisija za narodne parke (11 člen tega zakona). Za kulturo pristojni svet okrajnega ljudskega odbora daje upravnemu organu smernice za upravljanje narodnega parka 9 člen Okrajni ljudski odbor lahko za upravljanje narodnega parka ustanovi posebno komisijo ali zavod kot okrajni upravni organ. Zavod za upravljanje narodnega parka se vodi po načelih družbenega upravljanja. Predsednika in potrebno Število članov komisije oziroma upravnega odbora zavoda imenuje okrajni ljudski odbor izmed predstavnikov za interes i ra ti ih državnih organov in družbenih organizacij ter izmed kulturnih in drugih javnih delavcev in strokovnjakov. 10. člen Organ, kt upravlja narodni park, nnora izdelati natančen popis narodnega parka, ki obsega: 1. topografski načrt narodnega parka s posebnim opisom mej; 2. seznam parcel narodnega parka po njihovih lastnikih in kulturah, 3. popis flore in favne narodnega parka po nahajališčih, 4. popis kulturnih spomenikov in vseh posebnih naravnih vrednosti; 5. popis pomembnejših naravnih in umetnih tvorb ter gradbenih in drugih objektov. 11. Člen Ustanovi sc komisija LR Slovenije za nerodne parke kot republiški upravni organ. Komisija ima zlasti tele naloge: — opravlja vrhovno strokovno nadzorstvo nad narodnimi parki; — daje pobudo za razglasitev določenega pokrajinskega predela za narodni park: — daje okrajnim upravnim organom mnenja in strokovna navodila za vzdrževanje in Čuvanje narodnih parkov; — vodi evidenco o narodnih parkih. Predsednika in člane komisije imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izmed kulturnih in drugih javnih delavcev ter po enega člana izmed predstavnikov Sveta za kulturo in prosveto I.RS, Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. Držav- nega sekrelafiata Ka blagovni pi'omet LRS, Seki-etariata Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve in Sekretariata Izvršnega sveta ZA kmetijstvo In gozdarstvo ter po enega člana izmed predstavnikov, ki jih predlagajo Zavod za spomeniško varstvo LRS, Inštitut za biologijo Slovensife akademije znanosti in umetnosti, Prirodaslovni muzej Slovenije, Prirodoslovno društvo Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije. Strokovno in pisarniSko delo za komisijo opravlja Svet za kulturo in pfo-äveto LRS. 12. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 din ali z zaporom do 30 dni, Vdor ravna v nasprotju z določbami 5. in 6. člena tega zakona aii v nasprotju s posebnimi določbami, Iti se predpi.šejo z odlokom o razglasitvi narodnega parka. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo Hlniiidnncn -e ž fiiosoc., abUnoM; itaoiio ;ili rnnožin-h las/Jin kake pmle^ ki pn-Kriuajo določen ochioick papri^ine. za-ji'ti^ s fUacenotoikim popisom; šfeoilčua oxniiČbit i — skupi iiskn ~ lJS0^^i srednjih odstntkni) pokrounoaii značilnih in !>laonili spremljajočih rasilinskiti vrat D fitoccnoliiški razpredelnici (ii. pi\ določene a.<pa(jiteta mak-iirßdlnü množina ktilionoo, ki more biti adsorp/iono nezHiin u tlebj knru- pleks avi tälni delci, hä katerih se vrši adsorpcija adsorptiveii -vna -o ki oeie kalione ndventiven -viia -o; .^i deli rntlliiie nj-doniealni, drugotni deli. ki iie ras/ejo iz mladega, ampak i'/, starega tkiou. -i lioganjt'k; pnpoli Mpeči popek: rastline « drngih celin ali dežel pri^ nesen? rndline. priceljeake aerohen -bna -o; (lilinnje uporaba moleknhrnega kisiku in ir.ločanje končnih produkloo fiiioloikegiL izgorenaiiju aei'olofo^ranietrija -ti ž: ~ gozdur merjenje s fotografiranjem i-j. irnka a lotom el ličen -Kiia -o: ~i laaporcd listja ni odmsen od soedobnega inra asrej^ftf -a in iikupek oeč talnih delcea: ~ rnhlili t(oz(lnlli tal ak -a m drog % žehr.no kljuko in o^tjo. ki se rabi pri pluoljenju lesu akacij« -f ž neprava robinija! akarieid in >;redsU^O za zsdrtinje pršic akcesWTSii -ina -o: ~e sestnrine l(;sa: creshoiiiä. lolwe, Kladkar, itkroh: iac-De itd. aklimatizacija -p S prihigodileo drusemu. liijemiL podnebjn: ^ rastliiu-aklimafizirafi -a m se /jrt/a^ofitii se no- »emti podnebjn nkord -a ni: delati iiu ^ te je delo plačano rid koxu akorfii;!! -dna -o.- del» dalo o »kordu. na akijrd akordant -a m Jefüwc. ki delti na akord akorde-rju in kdor oddii delu na akord aktiven -Vila -o; o^lje oglje, izdelano lis bazi lesne moke; sredstno za absorbiran je okuiDulacijft -e / nabirrHije, zbiranje, kopičenje (ikumiiliieijski -a -a naprava, bazen akidcH -tiia -o: Ijolezen drevja i^lb^T^t^em -Kinu m bcličnost; pojao bela bftrue in drugih znamenj na delih organizma zarndi pomanjkanja anioci&nii albiiminski -a -o^ ~.iy lepilo beljakonm- sko lej)ilo ZH les. pridobljeno kroi alkaloidi -nv rn mn, heferociklične luž-nale dušične siiojine, ki so o rasilinafi. in močno fiziološko delujejo olodij -a m saobodno (feodfihw) pose^ slon. nasjjroino od fidejkomis^t, ki je vezano (fevdalno) posesion flloftiniijft -e ž tnjeprabiosi rasüin nlöhton -a. -o: viste rastlinske vrsle. ki so razširjene najocč nad. dreoeino mejo alpinetnid -a m alpsko območjem 1. pas grmaniega dreoja in r[i,šja o ai-iokih gorah: 2. ort, kjer vzgajajo alpske rastline alpski -11. -Cr: gornik, gl, gornik! ^ii črnicii iemna IIa poti iraoami nad zgornjo gozdno mejo; gl. črnica! alKmeter -Ira m višinomer nluvij -a m naj/nJajsa geološka doba i» plaši, naplaoina nluvialen -Ino -t>; plast naplaoiitftka plast araerikanka -e i gl. ža^e! aniertkajiski -a -o: bru^i, gl. hrasti amoDilikatija -e ž mikrobioloiki razkroj organske dušičjiate snooi d amonijak nnaliza -c ž razčlenjevanje, razkrajanje, razalanijanje: ~ tlcbk, ~ tal; fizikalna inebanična, stnikturiia kemiCna ~ analizirali -am: « tla analogr.n -pia -o; -^i organi organi, ki so st zaradi opraoljanja enake funkcije poMah podobni Anatomija ž: ~ k'sa znanosi o zgradbi lesa aJiemoIioren -rna -o: raznaŠanje (razširjanje) spor razDfisanje z neirom aneroid -a in kaoinas! ilakonier us zračni oakiium anizogajnija -e ž zdruiiteo dneh morfološko in seksualno razlit^nili celic anteridij -a m moskä spobia celica pri dela plexniok antropo(;eii -a -o: ^i faktinji umeten oplio Člooekri in domačih žiuali ne) pri-rodiio istdnje in rnznoj apniti -Im dodajali kalcij o rmiiih oblikah (apnenec, dolomit, žgano apjto. lapor) tlom, da se pooeča plodno.'it iSpnjeiije -n t; »potica -e ž odebelite» liifik na borouili slorždt iipotecij -n m odprlo, skledasto, (ašasio ali oazasio plodišče, v katerem xe raz-oijaja nsti/ftt apresorij -a m posebne sprertdjeoalke podgohja, ki aiuBijo r.a corsio oprijemanje pimriiiiie napadenega ra.'^tlinske-ga dela fli-horetuin -u m naaad domaČih, in t}ijib dret^esnih ur.it (postamezno ali v skupinah) v poiuhie, Šliulijske, MrbanisfiČne namene arborikultnia -e ž gojenje dreaja a real -a m podroi-je. razproslrvnjenoi^l (kake rasflinske, zloahke vrste ali f.druibe) ariden -djia -o; tla suha tla iu'i^us -a m semen st/ filašč; posebito tkt~ tJo okrog nekaierih semen (lisa) ärnika -e ü Arnica monlana. brdnjü (zdraoilao zelišče) aroVlacija -e ž: ~ zeinljišcn arondirafi -am; ^ zemljišč«, pose.ti. Ift- viS£e zaokroziii artrospora -e ž = oidij nespolna spora, ki nastiane o notranjost i podgobja "asiinctrijft -e 5 i, frekvenčne kriovlje šieoila dreoes (pri enodobnih sestojih); 2. neenakost krakoo leno in desno od orha krivulje asinulodja -c ?. fotokemiČni proees, pri katerem se pod vpUoom sončue svetlobe v zelenih delih rastline dela sladkor iz ogljikooegs dioksida in vode a&imilirati -am usoajati Bsimilat -s m usnojek nsltus -n. m Iroani meh. ti naniane koi |)ro(hik'^ predhodiiegä lipajdnje prota-pliizme moxke in ženske ccliav ttskospora -t' / s}]olnti n/irjie y^apHotrowic / AaCfiJiitjeele!;) (isodacijf) HI ž xdnt^Ma rastlin pojfetfte-ga jtoriaiičifsga sestuifii. eiitiinih ro-f^liScnili rdT.nier in enotne fHiogiioinije. ki peija za flsitoofj« nsiem&tsko enoto iisociacijski -!i -o; frug^meiLi floristič-fin i>e7.riačiltio ü) nepopolno razoUa riifitHiiskii zdnii^ba; iticiividLunn. i/uJiniditnm! ftsorlimciit -ii m .tkleiijena kompozicijn /M/ii7t sortimenioo nspekt -a in fitosac., podoha. zuiisaj! tu-de'i la^tVinfike zf/njS/ie atrolijfl. -<; ž zastoj, u rasti rastline, re-^resionu kistop&ioloik» modifikacija, ZAkrnelo^t celic nvionski -a -o: --i smrekov les (cs brez gre. eiiakmnerne, počsune ras/t ovtecičcii -čna -feiio; ^livicc glwicet ki se räzvijeja samo na eni rastlini, gl. gUuice! Mvtoliton. -a -ti; ~a (la tiä mi maltčni podlogi. mbairaUt; prooten avio^rofeii -fna -o ki se hrani 7. neor-gnnakijni nfioojni in uxoaja sam; vfistliiia Mmohranihia natlina n/onaleii -liia -liio: tla na talnem pro/iSii ni poxnnii oplioa klime in vegetacije B baba -c; / podnamko orodje za cepljenje oil er llajta -r. k lesenn koČa t> go^dn l)akelitiziiati -<.un prepajati le^ 7. umeint) snioln b«k.(.'Jili/traii -n -o; r- Ips /e.s, prepojen 7. raxlopiuo umetne smole biikft'rija -e najmanjše Uno bitje različne nblike; bok-^ciiska ali palOfc'tina ~ balitei'iüza / bole/.en, ki jo poozfočajo lti}klerije bakiila -R •?. lenene letaice ali iridje. 7.oe-2Ü1K1 t) preprogo za ZiisefiteoflJijp po-xeokon in kidUeo o gn-^dnih dreneitni- Cilll I hiUk.inski -u -o: -n liiikev Fajfiis siKu-vic-a 1.. VlU'. inoesiiiL.i Mnlv posebna ,7.unii ozir. vrsta bttkne. razširjena tiidi }io Jngo.slamji baloii -ft m volk, vi tiiih, sivt-c, š^etiiiuv-osti-iai — Ntirdiis strida I- Inwti. ki nakazuje xakiaanoKf ltd (močno raz-.iirjenn /vj degradiranih paHiiikih. tIq-fH n silikatno podlago; pohorski pašniki) halta -ti /. sekiral baltiški -u -o: ~ bor, gl. bor! Iialzftiu -a in dreoesua sinolti, ki ima iie- liko terpeniinskega olja banja -tD i: lesena ~ banjica -c ž baraJta -d » letienjača barda -e S orsia xekire, gL sekira! bai-iglft -C lesen sodček za no^njo hnriglica -c ž barje -a in barje -ä s vrsia močvirja: nizko, nixinnko, uisoko, uisinsko, pla-iiinako močni rje barski -a -a; ~n tla barva ž: ~ lesa; baroa je K/iac/Zna zs oralo hsa in '/.a njegooo stanje bastard -a m križanec, hibrid buSka -p ?. bntarica drobnega tesa. hoste. Šibju. oejeoja, dračja baŠkali -ain delati biitarice ix otjeoja, dr nt-j,) bat i)H(ii m kij, le.is scolytus F. beljavci -cev m mn. orsfe dreoja sr ne-isruzUo razliko u barvi beljaoe in črnjuue (jedrn), n, pr. jaoor, breza, gaber, jagned b^Hti -itn; les majiii. hipili. drz/iii liihjp beljenje -a s.; ^ lesu beneški -a -o: ~i jnrmfMiik gt. jarmenik! ~a Sagti, gl. iaga! berša -e ?. ttithljed betica -p ž glavica tw pnlici: kolcu i. p. d. bezeg ni: t:iiii ^ Sumhucus nigra nlefi = planinski = di^'ji = rešu-Ijek Sambiicus ratemosa L., «mrrlljivi liFLbat = liebat SainbuMis ebulus L. bitek -tka ui coll. bičje roti Jiijiciis U blEevnik -a. m = l)ičnik -a m ^ biaijak -a ni Jesena, prožna pulicii (Mba) iz hre-ze. brinja, koprinouca, ali spletena ix oihäsio ?.oi{ik st7j (protao) bioce>i07.a -C / fjaruons zioijsnjika akiip- noii ratlin in Hvali biologija -e k xioljenjeslonje biološki -II -oi razred rmreil ki dolo-Sti družbeni polažs] o ^ozdu; -.i spekter. gl. spekier! oblika rastline je nanaša na rabina okolje, oelikaf,(, način prezimoDanja in na irnjnosi rant-line biftiionujA -C. ž o iivljenjnkih zako- nih biosfera -e ?. ^iuljenjaki prmlor rantlin. in -/.iuali biotičen -Čns -o: fnklo>rji življenjski faktorji iioe naraoe blaiija -e 2 dexku. zlasil stropna blazina -e ž = hlaxinka ž lesena podlaga, lega. priloga blf.dičnost -i i kloro'/a xeleiiilo se ne rnz-oije zaradi pomunjkanja xetfza. d (leb blesk -a = lesk -a. m bfest. ki ga iniA-jo nekitiere plemenHe orsle lesa na rn' dialnem rezu bleščica -e 2 radi&hio žagana deska boben -bna lu 1. oulj. itiljaoa za naittju-nje vlačilne oroi pri žiČniciih, irakioi-jih, niačilcih lesa ix jam 2. oalj laljn-oa. za sušenje sioržeo o sušilnici bobnič -a ni pripraua /.a mer jenje /lor;-xontalnih koioo in za xnkoh'cevanjc praoih kotov boccn -čaa -o: —a erozija i'^podjedanjt' bregoo; j stran zobti (pri zagineni iis,UL} bočit) -iin se = les sft bofr ne ■loifn bocnica. -e i de/ika iz bočnih ürani hindn bodeč -dca m = bailič, bndiea m, nan. n mnoi.: bodei iglice iglaoceo Iwdika -e ž = bodičje -tt s. s^- btr/Ji dreoce! bodtlo -a s za šioanje obodon (obodar^ikt^ orodje), suhorobarski izraz iioffomöljka -e ž, Mantis jcligioss 1.,: kobilica hohötek -tka m = lioliotkii -c S izraxiek. dio'jii mladika, f/ru^ö(jii poganjek iz dna debla (na&iane, £e odženo nadn-meiini (adoeniivni) popki na rtebiu bojen -jna pas, cona ^o/dti. pa& med Zgornjo naraano mejo s/r;rjf-nega gozda in zgornjo mejo dren ja boknlniea -e ü. drog, ki gn rabi oglar pri bokanju Lokanje -o s xadelouanje \>boklii> (wtr-lin), ki naaiajajo pri .wsedanju kope /.i ■ilifumi ogorki od prej.mje kope ali /. drobno nasekanimi siuhimi dromi^ Ijolcati -am: ~ kope bolezen -srni i: ^ les.^. drevja, gl. ak\i-len! boiiiticirati -atit. popuxüti pri ceni ali količini iesa zaradi napak l)onifikacijB -ti 7. boniteta -e ž: ^ gozdnih lal kakooo^l gozdnih ia] boiiitefen -tmi -O': ~ razeed goxdiicgii 7,emliišCa, gozdnih tal stopnja rodooii-nofiii gozdnega zemljišča -i razred se- stuja atopiijä piodukcijske v.mnmosii, rmogljiDosii sesioja bonitiroiije -a, 5: gowlnili zemljišč ciiü-arščanje gozdnih zamtjiŠČ o boniteiiie razrede po njihooem dnnoxu; ~ sestojev razaršcaiije seiiojeo po iijihooj produkcijski -/.moznosti, yimogljioo^tti boTiitTTüti hör boril in,-biilkaiiski = niinelijski gl. mnlike! imltlški gl. buHUkU bcü = cilepskj Pinns lialepeTisisi Mil).; Crtii ~ Piinis liiricio Bioret vor. aiistriU' ra Entll; Pinns nigra Artiokl; i;deni = gladki vajimiiovec Pinns strobns 1-= gorski = [jritÜkfivi ^ kljukasti ^ gl. niije! objnorski — Pinn«; pinaster Sol., P. mavitinui Poir. Linn.; pepelasti ^ Pinns leiii'odeMiiis Ant.: rcleČi = riaviidiii = borovec -vtm ni. Piiinj silvcstris L, hordonal -a in iesaiu oJi žagani Irami kv&draiiinga prereza (za ladjei borov -a -o, ~ les = borovina -e v. borovica -o brm.' boi-ovm'ca -e K = čriiicn -c Vaf^cintiim myrtiilus L.; inotvtr&ka ^ Vticrininm ultginosiim L. kopisnica boi-oviiičje -a s- = criiiöje -a s I5öi-5t boršta m gozd botanika -e v. rAnllinoslooje boiilc -a m, iz^, buli neobrobl^eni plohi in deske it. enega hloda, prvovrüiie ka-koookii božji -ii -e: dre-vce. .^i les — bo/ja-kovina = bodikti, bmiitjc, lie->: ncpii-fulinm L.; drevo = jesenovce. gl. pAjewnf brada -e' ž = .ščetina -e ■/. od debla odtrgan knx Ufa. ki o^ltine itd sioni pri podiranju flreoja: ^ flöge debeiejii dci doge, kamor se orexe utor bradelj -dlja m del aekire ob ontriiii ])radlja -e Ž teaeirxka sekira, gl. sekira! brajda -c. /, = latiiik -ti in brakteja -ü ž krooiii tiai brämor -rja m = lurainor. Giyllo^nlpti vulgaris Lati,, škodljioec v dreDe-mi-cah. arfaoih in napadih briui bruna ni orsin jezit branika -e / = letnica, -e ?. kolobar iia prečnejii prerezu debla kot enoleten ]7rirsitek leiit briška -e k = l>račkn -a x drobno oglia ngljeni prah (zdroh), gl. ogije! brazda -e ž brttxdßst -a -o: ~a vdolbum v iesu brazdiiica -c k deska za lytinkftoanjc brnz- dic o grede breča -e .Hrooti]iia napräoa ix fit- iiin za Dodne bregooe, hitdoiiruikc brikel -a m modelintn slisek iagnuiite. premogooega prahlt tili lextiega ogtjä brill bn'na m. = briiijo -n. = sniolinji.--« K = borfn k-a -c Jnnipcriis com-Hiiiiiis L.; gl boroaica! brkaät -n -o: ^a slopicti (grča) mt bukoi. ki sc kaie nn htbu z 9.iiä.meiijem, ki jc brkom podobna (Chioesenbarij brki -ov, jiüü. ij množ.: pri zagauju im polnojarinenikii i/.trgann ioerje na robti dei^k brnistra -t* ž = žvika -e / = žukva -e /. mcdicje Spartinin jiiiiccuni 1.. grm U dntiine stročnic, v juinih delih slofeii-skega Xritsa brogovita -a if. ^ ko^ja iiogiicica Vibur- nnm opnltis L, brst -B m mladika n začetku razoojä 'Jn'ütenje -ii s: 1. pogmijaiije jnladik; 2. način raxmi)ožef?anUi pri gUoah kvn-xoukAh bi-steti -ini: clicvje brsti, popaiijii ko ne od pilil pop je ln'stic hrstfčii m itaspoliin sporu kua-Hook In'sljsn -ii m = hršliii -ii )u Hctlfiii lie-]ix L. hi 11 DO -ti fh na (loeh ^iraiicli uhlesaiio tleblo Ijl'ÜS -il JU lunist!» -SUH -d: les 'es za i/jhlauo /0-söw'iis iii-iisileii -liLii -o: stroj airnj zs bru- ■sen./e rezif. 2« gluienj^! f^sH liiusiti -im hmšenje s bnisiiicii -e ž bi-usničevjc -it= gfrenčicevje -a, s Vac- cinitini' vius^ itlaca L. I)i-v -i ž hrzet Jii oisia liroščeo hukev -kve 5, Pagus silvaticn L; gl- tudi balkanski! Črna bukov -iL -r; _ v.iv = biikevca -t ~ les = bukuvina -t; J, bi'ikovje -ti f^ tml -a m ^l. botile! hiDičita -a -/. izhoklinice na pop' kooili itlakah hiirja -C ž = iileF. -i, = voclocleiitlrcm -a nij gl, alcč, §1, roctodendronf buntik -a ril leiten zapa/i pri vratih hu.sola -C i: goiicUirska. ^ ))u(ai'u -f }.: ~ tlraCjd b^taiica -C '/. .loežeiij, popezek lazsekAiiih uej. oejic, (hnbiiega (esa, protja ■vjiiii -t' / «hirati -yni: ~ les drobili Ips. Irifnli fps a ahikiia ■tt'lica -R 7. slanica: l<;si)i> ^■elifeii -čiin -o; stiitui memhnuui (olc-seueL\) t-elotan -a iii ncji/r) prtrzonie^n papirja. kemični izdelek reitiloie ceJularen -niu. -h celičett ^ <-elnlf>i(] -ik. Iti pln.-iličnti mion, i-z.dc.lnnfl ix ceiulmc ct'lnlo/ii -C ■/. atanitnuia- 1. (kemično) pn-liHnbmiti. nmrmns aentaninu ranUln; 2. (ieltriičtii)} kemihii i-zdsJek i/, tigitace-liiloy.i)il> raxilin ct'liilozcii -^tia -nü les xarooina za pri- duhiaanje cehiloxe tfiiKMü -tiitüiia m iKSiii ^ miiteralixirana iiiigooina. niehiiiA x cemeniont wiipHii -ü III = limba -fi Piniisi cenili ra L. cena -e 7 _ lesa. nn panjn •cciiiti -im ■ceiiitov -ivc •/.: ^ lesntr KaloSf il■ cftpavka -e ? gl. aekiia! cepič -f>ifii. ill del raf^tline, inlsdike. ki ^a upornbljAriia xa. oegetaiiono križanje tet>in -tiiiiii. m ruSn.o orodje ccpiiiovcc m cepiaouo loporiiäe f.eiiiti -im: _ drvii ^ kalatit ~ drevje cöpljtiiec -lu'a 111 cepljeiiica -e ž gi cepanitn! cčpljeiije -a s nnčin vegcUiionega kri-ŽtmjA tt"pljetika -1; / DtigetatiDno križana rasi-lina cepljiv f.tjpljiva -o; ~ les fcpljivost -i ■/. läs/noaf lena, da ae cepi D'zdoli vlaken cer fnn m Qtiei'ctis ceniš L: cerÖY -a -o: les = tcroviiia -e cciovje -a s cev -i ceveu -vua -o: staničje prevodni ele-menli {Iralieje in iruheide o lesuj: -.i ptM-e/.ki mopi preoodnc^n sianii:jn cev,je. -a s cevmk -n. m cenado, Hlebnato, kražno, zankroienn dleto, gl. dleto! EKONOMIČNOST GOZDNE PAŠE NA POKLJUKI IN SEVERNIH BOHINJSKIH PLANINAH Ing, Robert Golob (Kranj) Med probleme, ki v našem gozdnem gospodarstvu in gozdjiogospodarski politiki Se niso dokončno reSeni, sodi tudi razmejitev oaSnega in gozdnega gospodarstva. Ta prablem se je v preteklosti že vetkrat reäeval, vendar brez pravega uspeha. Vzrokov za to je več, glavni izmed njih pa je ta, da je vedno vse ostajalo na ravni zagovarjanja taksnih načel, ki niso imela opore v kompleksnih analizah s stališča proizvodnosti v Živinoreji in v gozdarstvu. O zgodovinskem razvoju gozdne paše in dosedanjih načinih reševanja problema razmejitve je bilo že dosti napisanega tudi v naSem strokovnem glasilu, zato je ponavljanje odveč. Omenim naj le dejstvo^ da so bile borbe pašnih interesentov za pravice paše v gozdovih v obdobju fevdalnih in kapitalističnih družbenih odnosov razumljive in pozitivne, saj so fevdalci in kapitalisti izkoriščali in ekonomsko ogrožali kmeta. S spremembo družbenih odnosov, ki je nastala po osvoboditvi, pa je ta borba izgubila svoj nekdanji pomen in je postala le zgodovinsko in pravno zanimiva. Gozdovi veleposestnikov kakor tudi skupni pašniki so postali last SLPj zato je treba proizvodnjo na pašnikih in v gozdovih urejati s stališča čim večjih družbenih koristi. Pn vprašanju gozdne paše je osnovni problem v tem, da na istih površinah ne moreta uspešno gospodariti dve gospodarski panogi z nasprotnimi interesi. Sodobna živinoreja zahteva tak način reje, da se cim več hrane porabi za proizvodnjo in čim manj za vzdrževanje, sodobno gojenje gozdov pa ne prenese gozdne pašej ki Škodi, kot bomo videli, proizvodni sposobnosti gozdnih zemljišč ter zmanjšuje kakovostno in količinsko proizvodnjo lesa. Torej učinek gozdne paše nasprotuje osnovnim načelom sodobne živinoreje in gozdne proizvodnje. Ker pa pri razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva ne gre le za strokovna načela živinoreje in gozdarstva, ampak ta problem različno intenzivno posega v ekonomsko stvarnost vasi, ki pasejo po gozdovih, je treba obravnavati kot celoto vse kmetijske povrSine, planinske in druge pašnike prizadetih vasi kakor tudi s pašo obremenjene gozdove, z namenom, da se ugotovijo vse realne možnosti za razvoj živinoreje in splošnega napredka vasi. Taka kompleksna analiza je neogibno potrebna, ker nam da kup koristnih podatkov za ukrepe pri razmejitvi, obenem pa izključuje možnost enostranskega reševanja tega problema. Doslej je bilo v kranjskem okraju na ta način obdelano območje Jelovice in južnih Bohinjskih planin ter območje Pokljuke, Mežaklje, Krme in severnih Bohinjskih planin. Naslednji sestavek ima namen prikazati problem gozdne pase v sedanjih razmerah, ko se vlagajo veliki napori za povečanje proizvodnosti v živinoreji in gozdarstvu. 1. Analiza gospodarske škode v gozdovih in v živinoreji Posltušali bomo prikazati škodo, ki jo povzroča gozdna paša kvalitetni in kvantitetni proizvodnji lesa. Dokazovanje je ponekod posredno, vendar ustreza stanju in podaja dokaj realno sliko. Gre za to, da na objektivno utemeljen način ugotovimo količino in denarne vrednosti, ki izražajo škodo od gozdne paše na določenih gozdnih območjih, A. G o s p o d a v s ka škoda v gozdovih Območje, Id ga tu obravnavamo, obsega gozdove SLP, zasebne go2dove, vmesne višinske pašnike na Pokljuki, Rad ovni, Poljanah) Pemikih in severnih Bohinjskih planinah ter druga kmetijska zemljišča v dolini. Celotna površina je 35,319 ha, a razdelitev po kulturah je naslednja: Gozdovi SL.P — 1 . ...............0,834 ha Gozdovi SLP - 2..................9fl3 ha Zasebni gozdovi 5.093 ha Neobraslo gozdno zemljišče..........39 ha Kmetijska zemljiSČa ^ . , _ _ . , 12.260 ha Nerodovitna tla................7,635 ha Skupaj , . 35,319 ha Na tem območju je 2158 ha višinskih pašnikov (reducirana površina). Po katastru je pašnikov sicer več, vendar pa nerodovitnih in zaraščenih predelov brez travne ruse ne upoštevamo kot pašno površino- S pašo je dejansko obremenjeno 8648 ha gozdov ali 58% vseh gozdov na tem območju, in sicer: Gozdov SLP - 1 ...... 6.773 ha ali 76?^ Zasebnih gozdov......l.B75ha ali 31% Skupaj . , 8,648 ha Dejanska obremenitev gozdov s pašo je za 1046 ha manjša öd nekdanjih pašnih pravic v gozdovih SLP, s pašo pa je obremenjenih tudi 1875 ha zasebnih gozdov V gozdovih ne pasejo po nekdanjih pašnih pravicah ter je paša časovno, količinsko in prostorno neurejena. Od 6773 ha gozdov SLP—1, ki so obremenjeni s pašo, je 5390 ha enodobnih, 1055 ha prebiralnih in 328 ha varstvenih. Pri tem pa gozdovi, ki jih Štejemo k prebiralnim, nimajo oblike gospodarskega prebiralnega gozda, pac pa prehodno obliko med enodobnim, kjer se intenzivno gospodari in varovalnimi, v katerih razen sanitarnih sečenj ni gospodarjenja. Ti gozdovi zavzemajo višje lege, in sicer nad 1450 m nadmorske višine. ,V vaseh, ki pasejo na planinah obravnavanega območja redijo 3092,50 GN2 govedi in 613,6 GN2 konj. (Glava normalne živine = odraslo govedo ali 2 govedi, stari 1—2 leti ali štiri teleta do 1 leta.) Od tega je pri kmetih 2260 GN2 govedi ali 73% in 497,8 GN2 konj ali 81% ter pri nekmetih 832,50 govedi ali 27% in 115,8 GN2 konj ali 19%. Živina pri nekmetih tudi izkorišča skupno pašo, vendar nekoliko msnj kot kmečka. Izračun pridelka trave oziroma SV (škrobna vrednost = enota za vrednotenje krme) na pašnikil^ in v gozdovih, ki so obremenjeni s pašo, kaže, da prehranijo pašniki 2036,50 GNŽ ali 68%, gozdovi 972,25 GN2 ali 32%; t. skupaj 3010=75 GN2 ali 100% staleža živine na paši, ne upoštevajoč domačo paäo po gozdovih, ki je itak samo dopolnilo hlevske prehrane. Obremenitev gozdov s pašo je relativno velika, ker 1 GNŽ v povprečju obremenjuje 4,04 ha gozdov. Absolutni višek obremenitve pa dosega 1 GN2 na 2,90 ha gozdov v pašni dobi 85 dni. Gozdovi na obravnavanem območju sodijo v gozdnogospodarsko enoto Bled in delno tudi Bohinj, Enota Bled zajema tudi znatne gozdne komplekse na Pokljuki in Mežaklji, ki so pomembni ne le zaradi proizvodnje posebno dobrega lesa, ampak se uvrščajo med najlepše kraje naše dežele. Za te gozdove je značilno, da so že od leta 1S80 pod strokovno upravo, a od leta 1903 se v njih gospodari po odobrenih gozdnogospodarskih načrtih. Ti sestoji hkrati predstavljajo naše gozdarstvo, kajti v njih se že % stoletja uveljavljajo slovenski gozdarji, ki so v določeni meri ubirali svoja pota. Nadaljnje značilnosti gozdov SLP—1 na tem območju so: 1. Velike strnjene gozdne površine; od 8884 ha gozdov SLP—1 sodi v enoto Bled 7676 ha, 1208 ha pa v enoto Bohinj. 2. Glavna gojitvena oblika so enodobni gozdovi. Po načinu gojitve so gozdovi SLP—1 Bled razdeljeni v 4 obratovalne razrede; in sicer na obratovalni razred »Ak z obhodnjo 100 let odpade 1426 ha, na obratovalni razred »B-v z ob-hodnjo 120 let odpade 4442 ha. Skupno zavzemajo enodobni gozdovi v enoti SLP-1 Bled 5868 ha. Na obratovalni razred »C« prebiralnih gozdov odpade 1128 ha, na obratovalni razred '»D« varstvenih gozdov pa 680 ha. ZnaCilna podoba najmlajših kultur na Pokljuki, kjer se zaradi intenzivne gozdne pa.^e že oblikuje skupinska rast. Skupine so medsebojno ločene, a üa med njimi zbita in porasla z brusničevjem, borovnice V jem in malovredno travno ruSo. Večkratno umetno spopolnjevanje ni uspelo prav zaradi paše. Odd. 84, logarski okoliš Kranjska dolina, nadmorska višina 1230 m (loto: M. Ciglar) v gozdnogospodarski enoti SLP—1 Bohinj odpade na obratovalni razred »"C--' prebiralnih gozdov 418 ha, na obratovalni razred -D« varstvenih gozdov pa 790 ha, skupaj torej 1208 ha gozdov. V gozdnogospodarski enoti SLP—1 Bohinj odpade na obratovalni razred -►C-Mežaklji, Poljanah in Pernikih, obratovalni razred «B« gozdove na Pokljuki, Radovni, Vrhu in Krmi, obratovalni razred »C« vse prebiralne in obratovalni razfed vse varovalne gozdove na tenn obinočju. 3. Glavna drevesna vrsta je smreka. Od skupne lesne zaloge v gozdovih SLP-1 Bled, ki znaša 2,479.764 ln^ odpade na iglavce 2,270.254 m® ali 91%, a na samo smrelto 2,144588 m'', ali 86,6% od skupne lesne mase, 4, Velike lesne zaloge, ki jih ne najdemo drugod. Povprečna lesna zaloga v gozdovih SLP—1 Bled je 323 m'/ha. Razdelitev po obratovalnih razredih je prikazana v razpredelnici. Lesna zaloga po obratovalnih razredih Obratovalni Površina Povpref-na lesna zaloga m='/ha razred ha iglavci listavci skupaj »A" 1426 1B5 31 216 4442 384 18 402 "A" +"B« 5863 334 22 356 1120 224 43 267 H.0« 680 75 51 126 Skupaj 7676 236 76 323 Iz razpredelnice vidimo, da je največja lesna zaloga v obratovalnem razredu wB" 402 m^ na ha, a absolutni višek dosega na majhnih povrSlnah v teh goüdovih tudi preko 800 mVha. To so v glavnem značilnosti gozdov SLP—1, ki so. kot že rečeno, jnodno obremenjeni s paSo. Postavlja se torej vpraSanje, kako so se le mogle nakopičiti tako velike lesne zaloge, ko pa gozdna paSa zavira kakovostno in koli £insko proizvodnjo lesa. Tako veliko lesne zaloge so predvsem posledica nepravilnega razmerja dobnih razredov in podaljšanja obhodnje i uvedbo pomlajevalnega razreda. V gozdovih s 100-letno obhodnjo bi moral vsak dobni razred zavzemati 20% površine, analogno v gozdovih s 120-letno obhodnjo 16,7% površine. Razmerje dobnih razredov pa ni tako in ga prikazuje naslednja razpredelnica. Ltsna /aloga po dobnih razredih Obrat., razred 1-20 Dobni razredi 21-40 41-60 61-80 Ö1-100 101-120 Skupaj 120 in veC '»A« ha 481 187 07 90 186 4U — 1426 % 34 13 5 6 13 29 — 100 »■B« ha 729 517 426 365 1082 1243 260 4442 % 15 12 6 g 34 28 6 100 -A-" + ha 1310 704 314 455 1269 1675 259 5868 % 21 12 5 8 22 28 4 100 Zgornji del Pokljuke se težko pomlajuje, a ijitenzivna gozdna paäa skoraj onetYio-gočuje vsa prizadevanja za obnovo. Slika predočuje primer, iijer je bilo zadnjih 10 let vloženih že mnogo sredstev in truda; poskušalo se je z raznimi načini pomlajevanja, vendar je uspeh prav zaradi gozdne paše le boren. Odd. 67 b. logarski okoliš RucJno polje, nadmorska viäina 1420 m (foto: M. Ciglar) Vidimo torej, da že pred približno 80 leti niso realizirali vsega površinskega etata. Posledica tega je nesorazmerno veliko zrelih sestojev In pomanjkanje vmesnih dobnih razredov. Na ta način je nastalo glavno kopičenje lesne mase. Nadalje je prvi ureditveni načrt iz leta 1303 za enoti «Af in »B« predvideval sečnjo na golo s tem, da se nastale goličave v treh letih umetno pogozdijo. Praksa pa je kmalu pokazala, da so sečnje v golo škodljive. 2e prva revizija je zato ukinila sečnje v golo ter predpisala oplodno sečnjo na velikih površinah s 15-Ietno pomlajevalno dobo. Uvedba ponilajevalne dobe je umetno podaljšala obhodnjo za 15 let, in sicer v gozdovih enote ^'A*' od 103 do 115 let, v gozdovih enote pa od 123 na 135 let. Vsako podaljševanje obhodnje pa pomeni zmanjševanje sečnje s tem pa kopičenje lesne gmote. Iz navedenih vzrokov se je od leta 1904, odkar so na razpolago dokaj točni podatki za te gozdove, pa do zadnje revizije, nakopičila precejšnja lesna gmot.a, kot kaze tabela. Otrat. razred 1904 Lesna zaloga {m-') 1955 več manj "A-k »B« >-A« + »B« 342.785 l,061.3ü0 1,404.085 308.130 1,784.689 2,092.825 34.650 e88.74Ü 68R.740 Iz tabele vidimo, da je v gozdovih obratovalnega razreda »A- ostala lesna masa skoraj neizpremenjena glede na leto 1904 in da se je v obratovalnem razredu »-B« (Pokljuka) nakopičilo v 50 letih 723.390 m' lesne gmote ali povprečno 14,468 m' letno. To so sicer le ugotovitve zadnje revizije gospodarskega načrta, vendar ntienimo. da ta prikaz ni odveč; ker na njem slonijo nadaljnja izvajanja. Čeprav sta bila pri reviziji gospodarskega načrta ugotovljena tako velika lesna zaloga in prirastek, vendar vprašanje gozdne paše ni odpadlo, ampak rešitev le-te postaja še tem bolj pereča: Ugotavljamo, da se na obravnavanem območju pase živina — izvzemŠi fuži-narske visoke planine — po gozdovih, ter da prehrani gozdna paša 972,25 GNŽ ali 32% staleza živine v povprečni pašni dobi 78 dni. Ti podatki so izračunani s pomočjo površine in zarasti obremenjenih gozdov s posameznih planin ter s pomočjo Dankelmannove tabele, ki vsebuje pridelke trave v gozdovih različne starosti in zarasti. Od navedenih 972,35 GN2 prehranijo gozdovi SLP—1 581,25 GNŽ ali zasebni gozdovi pa 391,00 GN2; ali 40%. Od staleža živine, ki ga prehranjujejo gozdovi SLP—1, odpade na enodobne gozdove 417,00 GN2 ali 72%, na prebiralne gozdove 88,75 GN2 ali 15% in na varstvene gozdove 75,50 GN2 ali 13%. Razvrstitev vseh kakor tudi s pašo obremenjenih enodobnih gozdov SLP—1 po dobnih razredih, kaže, da je s pašo obremenjeno 92% vseh enodobnih gozdov. Obremenitev s pašo glede na siaroat gozdov Dobni razredi: I. ri. m. IV. V. VI. VII. Skupaj Povräina enod go^d. Obremenjeno 5 pašo % 1210 1138 94 704 645 92 313 295 94 456 307 81 1363 1657 1052 1570 36 94 259 259 100 5868 5390 92 Račun pridelka trave oziroma SV za nam pokaže, da dajejo enodobni gozdovi ' prehranijo po dobnih razredih GN2; te gozdove po že navedeni metodi v travi, ki se popase v SV oziroma I. II. ni. :v. V, VI. vri. Skupaj SV v kg 15.951 % 24 GNZ 103.25 % 25 3.952 6 24 fi 1.651 3 8,25 2 930 1 4,75 1 S.R42 D 32,50 S 27.430 10.4OO '12 15 154,25 90 37 21 6S.9G2 100 413 100 Prikazane so sumarične vrednosti za planine, s katerih pasejo po gozdovih. Vidimo, da 1., VL in VII. dobni razred, t. j. kulture m zreli sestoji pred pomla-jevalnim procesom ali v njem prehranjujejo 83% staleža živine na paši oziroma dajejo vseh 5V v travi, ki je v obremenjenih gozdovih na razpolago. V.^i drugi dobni razredi, t j, odraščajoči gozdovi pa prehranijo le 17% staleža živine, oziroma dajejo le 19% vseh S V iz gozdne paSe. Iz tega sledi, da so L, VL in VII-dobni razred intenzivneje obremenjeni s pašo kot drugi. To je razumljivo, ker trava dobro raste v presvetljenih sestojih in kulturah. V odraščajočih sestojih živina najde na relativno velikem prostoru le malo trave, vendar tudi to popase. Torej intenzivna obremenitev začne že v sestojih, ki so stari nad 100 let, traja skozi vso dobo zrelosti in v pomlajevalnem procesu ter v nasadu, dokler le-ta ne preraste v II, dobni razied, ko postane zemljišče zastrto in ima trava le zelo borne pogoje za rast V tem obdobju, ki je odločilno za obnovo in oblikovanje aovega sestoja, traja pa nad y^ obhodnje, se v povečanem obsegu dogajajo vse poškodbe od paše. Intenzivna obremenitev gozdov s pašo sovpada s tistim obdobjem v gozdni proizvodnjij ko povzroča vsaka motnja dalckosežne škodljive posledice "V povprečju obremenjuje 1 GNZ 3,99 ha enodobnth gozdov. Glede na ugotovitev, da dajo kulture in zreli sestoji pred in v pomlajevalneni procesu 81% vse krme, ki zraste v teh gozdovih, predpostavljamo, da je tudi Iconcentracija živine v tem odnosu. To pomeni, da 1 GN2 dejansko obremenjuje 2,39 ha gozdov, to pa je izredno težko breme, Zato nas ne preseneča znana trditev, da živina na gozdni paši že v prvem letu uniči do 50% samoniklega pomladka, To se jasno kaže tudi v kvaliteti kultur t. j, v kakovosti bodočih sestojev, Zaradi nenehne pase .se na pomlajevalnih površinah in v gozdnih kulturah oblikujejo majhne skupine drevja, nastane torej skupinska zarast, kjer so obrobna drevesa močne vejnata, med drevesnimi skupinami pa so tta zbita in pokrita z maJovredno travno rušo. Tudi kvalitetne izgube na lesu, ki se pokažejo, so večinoma posledica gozdne paše, predvsem v obravnavanih enodobnih gozdovih^ ki bi zaradi ugodnih rastiščnih razmer lahko proizvedli veliko več zelo kvalitetnega lesa. Bilanca gozdov po dobnih razredih od leta 1904 kaže, da so se površine I,, VI. in VIL dobnega razreda doslej nenehno povečavale, J Površinska bilanca gozdov, obremenjenih s pašo Dob ni i-azred Leto I VI. VII. Skupaj II,-V. Skupaj ha % ha % ha % ha % lia % ha % 1904 373 6,1 583 9,8 59 1,0 1015 15,9 5037 81,1 R052 100 1914 7ßü 13,7 421 7,4 U 0,3 1215 21,4 4483 78,ß 5698 100 1924 10B4 10,2 527 9,3 iiS 1,1 1676 29,6 4003 70,4 56Ö6 100 L934 1448 25,6 633 11,2 104 1,8 2105 3B,6 3471 fit,4 5656 100 13iS 1401 24,2 930 16,0 BO 1,3 2411 41,5 3397 58,5 5808 100 1955 121» 20,4 1557 28,2 359 4,5 3126 53,1 3742 46,9 5868 100 Leta 1904 je bilo 16,9% gozdov z intenzivno pašo — verjetno so to bile čistine m n^lade kulture, nastale zaradi sečnje v golo, ki je bila predpisana z ureditvenim elaboratom. Naslednje revizije kažejo povečanje površin L, VI. in VII. dobnega razreda vse do zadnje revizije L 1955, ko ti dobni razredi zavzemajo že 53,1% vseh enodobnih gozdov. Iz tega sledi, da se je s povečanjem površin za intenzivno pašo obremenitev zmanjšala. To je razumljivo, ker je sečnja v golo omogočila na majhnem prostoru obilo pase. Obnova gozdov z oplodno sečnjo pa je povečala površine za intenzivno pašo, toda bolj pičlo obrasle s travo. To dokazuje, da v obravnavanih gozdovih neprestano nastajajo različno hude poškodbe od pase. ki pa v najblažjem primeru močno presegajo dopustno mejo. Realna je predpostavka, da je bila v gozdovih obratovalnih razredov «-A« in zaradi zaviralnega vpliva paše obhodnja podaljšana za 20 let (po podatkih literature za 20—30 let). Zato bi bila enaka količina lesa 20 let prej proizvedena in sicer v gozdovih s lOO-letno obhodnjo v 80 letih, v gozdovih s 120-letno obhodnjo .pa v 100 letih aH pa bi se v običajni obhodnji proizvedlo več lesa. Račun nam pokaže, da je pod navedenimi predpostavkami zguba na lesu naslednja: V gozdovi SPL—1 odpada na obratovalni razred »A^f 216 m^/ha povprečne lesne zaloge; brez zaviralnega vpliva paše bi se proizvedlo 270 m''''ha; zguba na lesni gmoti znaša 54mVha, letno torej 0.54 mV- Ker je s pašo obremenjeno 1438 ha gozdov, gre letno v izgubo 776 m-' lesne gmote. V gozdovih obratovalnega razreda i>B« znaäa povprečna lesna zaloga 402 m^/ha. Brez zaviralnega vpliva paše bi se proizvedlo 482m'Vha. Zguba na lesni gmoti znaša torej 80m^/lia aH letno OiGTm^/ha- Ker je s pašo obremenjenih 3952 ha, gre letno v izgubo 2648 m-^ lesne gmote. Povprečna letna zgubo v obeh razredih znaša torej 0,64 mVha. V obravnavanih enodobnih gozdovih SLP gre zaradi paše v zgubo 3424 m" v kosmatem ali 2933 m' v čistem. Toliko lesne mase bi se lahko pri sedanjem razmerju dobnih razredov vsako leto več proizvedlo, če paša ne bi zavirala prirastka. Od te zgube odpade na iglavce 95,5% ali 2801 m'' in na listavce 4,5% ali 132 m=. Tudi v obremenjenih prebiralnih in varovalnih gozdovih SLP ter v zasebnih gozdovih paša spreminja strukturo zemljišč in sestojev, kar se kaže v zaviranju naravnega pomlajevanja, zmanjševanju števila dreves, lesne zaloge in prirastka Delovanje vseh naravnih Činiteljev, ki zavirajo rast in obnovo teh gozdov v višjih legah, gozdna paša še pospešuje. Zgubo na prirastku v teh gozdovih SLP in v zasebnih gozdovih lahko ocenimo v primerjavi z zgubo v enodobnih gozdoviti. Po podatkih iz ureditvenega elaborata za gozdove SLP—J in po podatkih inventarizacije zasebnih gozdov iz 1. 1951 je tekoči prirastek za enodobne gozdove SLP 6,8 m "/ha, za pre-biralne gozdove SLP 5,0 mVha, za varovalne gozdove SLP 2,3 mVha in 2a zasebne gozdove 3,5 m^ha. Za enodobne gozdove SLP—1 smo prikazali, da bi lahko proizvedli 7,42 m''ha namesto dosedanjih 6,80 m'/ha. Paša torej zmanjšuje letni prirastek za 8,G%. Ker se vsa živina pase v isti čredi ne glede na lastništvo gozdov in gojitvene oblike, lahko predpostavimo, da gozdna paša enako {z 8,B%) zavira prirastek vseh obremenjenih gozdov in bi zguba na lesni masi v kosmatem znašala v prebiralnih gozdovih SLP 0,43 m^/ha ali 454 m' letno, v varovalnih gozdovih SLP 0,20 mVha aH 66 m' letno; skupno v gozdovih SLP torej Ö20 m^ letno in v zasebnih gozdovih 0,30 mVha ali 563 m' letno. Letna zguba čiste lesne gmote (v m ') Iglavci Listavci Skupaj Prebiralni gozdovi SLP..... 332 5-1 386 Varovalni gozdovi SLP..... 34 22 56 ■Skupaj gozdovi SLP...... 366 76 442 Zasebni gozdovi.....- . 31Ü 168 476 Za gozdove SLP—1 je cena lesa na panju določena z družbenim planom gozdarstva za leto 1959, in sicer za iglavce po 3.660 din, za listavce pa po 2000 din za 1 m^ čiste lesne gmote. Vrednost letne zgube na lesni gmoti je prikazana v razpredelnici. V zasebnih gozdovih obravanega območja se v povprečju poseka letno po vrednostnih razredih: Vrednostni razred I. n. III. IV. V. vil. VIII. Skupaj Iglavci % — 1 12 10 15 IS 11 37 100 Listavci % — — 13 18 24 12 IFi 18 100 s pomočjo tarife za ceno lesa na panju in prikazane udeležbe po vrednostnih razredih ugotavljamo, da je povprečna cena lesa na panju v zasebnih gozdovih za iglavce 3281 din in za listavce 944 din za 1 m'' ciste lesne gmote. Vrednost ietiie zgube na lesni gmoti (v din) Iglavci Listavci Skupaj Enodobnl gozdovi SLP-1........10,251.660 26,400 10,278.000 Prebiralni gozd(3vi SLP-l................1,205.1.20 10.800 1,215,920 Varovalni gozdovi SLP-l ...... . 124.440 4.400 128.840 Skupaj v gozdovih SLP-l................11,581.220 41.600 11,612.820 Zasebni gozdovi ...............1,017.110 158,592 1,176,702 Skupaj v SLP in aaseb. goyd..............12,598.330 200.192 12.789.522 Kvalitetne izgube zaradi gozdne paše se lahko prikažejo na sledeči način: Pd ureditvenem načrtu je določena letna sečnja v gozdovih SLP^l za iglavca 42,306 m" Ln za listavce 2694 m^ Preračunana v čisto lesno gmoto znaša letna sečnja 36,000 m''' iglavcev in 1290 m^ listavcev; skupaj 37.2CiO m-'. Značilna podoba na Poitljuki: RasL drevja v več ali manj poudarjenih skupinah, kjer so robna drevesa Icot posledica nenehne paäe močno vojnata. Viäinski prirastek kaže, da je rastižče dobro, vendar bo zaradi vejnatosti kakovost drevja slaba. Med skupinami drevja so tla pokrita z borovničevjem, brusmčevjem ali travno rušo. Odd, 41 a, logarski okoliš Rudno polje, nadm. višina 1380 m (foto; M. Ciglar) Iz iglavcev se v povprečju izdelujejo naslednji sortimenti Kakovostna hlodovina 9,9% Klodovma 62,1 % Podmerni les 35,0% Mehka drva 2,0% Skupaj 100.0% 330 tn" 22.356 m^ 12.600 m' 720 m" 36.000 ml Pri listavcih za eakrat ne upoStevamo kvalitetnih poškodb, ker se les predela v drva, razen prav malo hlodovine za lokalna podjetja, ki pa se naknadno izloči. Kot smo že omenili, povzroča paša po gozdovih pri pomlajevalnem procesu in v kulturah gručasto rast pomlad k a, večjo vej n at ost obrobnih dreves, dvojčke in ve6jo udeležbo lesne gnilobe zaradi poškodb korenin na pomlajenih površinah. Zaradi teh poškodb napade pri izdelavi sortimentov več podmernega lesa na račun hlodovine, več drv na račun hlodovine in podmemega lesa in izdela se le prav malo zelo kvalitetnega lesa, čeprav so za proizvodnjo le-tega vsi objektivni pogoji. Skratka, če ne bi bilo Škodljivega vpHva paše, bi bila struktura sortimentov ugodnejSa, s tem pa tudi vrednost proizvedene lesne mase večja. Pri povečanju udeležbe kakovostne hlodovine za hlodovine za 3,9% in zmanjšanju udeležbe mehkih drv za 0,5% dosežemo naslednjo striiktiiro sortimentov: Kakovostna hlodovina . . , 2,5% 900 in= Hlodovina....... 23.760 m' Podmerni les...... . 30% 10.800 m' Drva 1,5% 540 m^ Skupaj......... 36.000 m'- Po tem precej skromnem predvidevanju ugodnejše strukture sortimentov brez zaviralnega vpliva gozdne paše bi se Izdelalo letno; 570 m'' več kvalitetne hlodovine, 1410 m'' več hlodovine, podmernega lesa pa 1800 m'' manj in drv IBO m" manj. Pri sedanjih tržnih cenah za gozdne Sortimente, ki so za kakovostno hlodovino 18.000 din/m\ za hlodovino 8500 din/m", za podmerni les 7000 din/m^ in za mehka drva 1.000 din^m^ predstavlja razlika med vrednostjo sedanje proizvodnje in predvidene strukture sortimentov zgubo zaradi poslabšane kakovosti. Vrednost proizvodnje pri sedanji strukturi sortimentov je naslednja: Kakovostna hlodovina Hlodovina .... Podmerni les , . . Deva...... Skupaj . Predvidena vrednost proizvodnje znaša; Kakovostna hlodovina ..... Hlodovina , , ...... Podmerni les........ Drva ..... ... Skupaj 5,948.000 din 199,975.000 din 80,200,000 din 720.000 din 2B6,B43^00 din 16,200.000 din 201,960.000 din 75,600,000 din 540,000 din 294,300.000 din Stmi svet se na Pokljuki izredno težko pomlajuje, a gozdna paäa na teh terenih povečuje tudi nevai-nost hudourniškega delovanja vode. Na sliki so dobro vidne kravje steze v strmem pobočju. Odd. 58, logarski okoliš Mrzli studenec. Nadmorska višina 1150 m (fo-tf>r M. Ciglar) Razlika 7,454.000 din ali 839 d in/ha predstavlja izgubo zaradi poslabšane kakovosti. S paso je obremenjenih 5390 ha enodobnih ir, .105Q ha prebiralnih gozdov SLP, kjer znaša zguba zaradi poslabšane kakovosti 6440 ha X 839 din = 5,403.160 din letno in pomeni 2,54% vrednosti proizvodnje na hektar. Kot že rečeno, so vsi gozdovi približno enako s pašo obremenjeni, zato lahko predpostavimo, da tudi v zasebnih gozdovih izguba zaradi- poslabšane kakovosti znaša 2,54% vrednosti proizvodnje na hektar. Na obravnavanem območju znaša letna sečnja v zasebnih gozdovih 3,1 mVha, od tega odpade na iglavce 2,3 m^ in na listavce pa 0,8 m". Kot v gozdovih SLP tudi tukaj ne bomo obravnavali kakovostne izgube za listavce. Pri letni sečnji 1,96 m" čiste lesne gmote iglavcev in 65% udeležbi hlodovine vrže to 1,27 m^ hlodovine in 0,60 m"' podznernega lesa na ha. Upoštevajoč dnevne cene, znaša vrednost proizvodnje za hlodovino :0.795 din, za podmerni les 4.G30 din, torej skupaj 15,625 din/ha. Ce paša ne bi slabšala kakovosti lesa, bi znašala njegova letno proizvedena vrednost na ha 16.032 din. Zguba na ha zasebnih gozdov, nastala zaradi poslabšane kakovosti lesa, povzročene po paši je torej 407 din letno. V vseh obravnavanih nedržavnih gozdovih znaša ta izguba: 1875 ha X 407 din = 763,125 dinarjev letno. Zguba zaradi poslabšane kakovosti lesa, povzročena po pasi v gozdovih obeh sektorjev znaša torej na obravnavanem območju 6,166.285 din letno. Gozdna paša povzroča torej gozdnemu gospodarstvu letno Škodo 19,552.647 dinarjev. V tem znesku nt vsebovana raznovrstna posredna škoda, ki jo trpijo druge gospodarske panoge, ker paša zmanjšuje blagodejni vpliv gozdov (režim voda, podnebje, zeleni pasovi itd.); prav tako tudi ni upoštevano zmanjševanje proizvodne sposobnosti gozdnih zemljišč. B, Gospodarska Skoda v Živinoreji Tudi živinoreja trpi zaradi gozdne paše škodo. Skoda, ki jo bomo prikazali, ni v celoti neposredna izguba že pridobljenih dobrinj ampak radika med sedanjo proizvodnjo z gozdno paSo in povprečno proizvodnjo pri zadostni prehrani živine. Ta razlika pri proizvodnji živinorejskih produktov nastaja predvsem zaradi a) količinsko in kakovostno nezadostne prehrane živine na gozdni paši, b) povečane potrebe po vzdrževalni krmi zaradi višinske lege planin in c) izgube energije za hojo, medtem ko bi se sicer lahko porabila za proizvodnjo, Pridelek trave oziroma SV na pašnikih je izračunan po planinah glede na kakovost travne ruSe in za posamezna območja s pomočjo podatkov Zavoda za statistiko OLO Kranj, pridelek trave v gozdovih pa je ugotovljen po že navedeni metodi. S pomočjo Kellnerjeve tabele, po kateri je v 1 q trave 13 kg Sv, je izračunan pridelek v SV, ki se predvidoma popase v gozdovih. Po takem računu je povprečni pridelek v gozdovih, ki so obremenjeni s pašo 1,65 q trave na ha ali 25 SV/ha. V povprečju ima 1 GN2 na paši na razpolago 3,31 kg S V dnevno; po planinah pa ta dnevna količina variira od 0,74 kg pri Goreljku do 11,55 kg pri planinah Kraj in Govnjač. V splošnem je na tistih planinah, ki so neodvisne od gozdne pase, veČ hrane. Ker se vsa živina pase na pašnikih in v gozdovih, moramo za gozdno pašo upoštevati celotni stalež, vendar pa za toliko dni manj, kolikor Časa nudijo živmi sami pašniki prehrano. Ta predpostavka najbolj ustreza dejan.skemu stanju, ker živina najprej popase pašnike, potem šele zahaja na pašo v gozdove. Zato odpadejo pri nadaljnji obravnavi vprašanja škode za živinorejo vse tiste planine, ki hiso navezane na gozdno pašo. Od SV, ki so na razpolago pri gozdni paži, moramo odšteti toliko SV, kolikor jih je potrebno za vzdrževanje in za povečane potrebe, pri kravah nastale zaradi višinske lege, ter Še toliko S V, kolikor jih živina zapravi zaradi nadpovprečne hoje pn iskanju paSe, Vsak prehojeni kilometer pomeni izgubo energije, ki je potrebna za proizvodnjo 1 1 mleka ali 0,14 kg mesa. Za vzdrževanje 1000 kg žive teže goveda se dnevno porabi najmanj 5 kg Sv, kravam pa moramo dodati še 0,33 kg zaradi višinske lege. Ce hočemo, da bo živina uspešno proizvajala, mora dobiti ve£ hrane in sicer za proizvodnjo vsakega Utra mleka po 0,25 kg SV, za vsak kg mesa pa po 1,75 kg SV, Porabo SV, pridobljenih na gozdni paši, prikazuje na.slednji pregled: p sina (10)1 ;> dni Stiilci GNŽ nn pusr Pridelek Šv kg Porali.i .^kroliniti vi'dlnnsri finilik.i *n V7clritvarije la ho}ö skupaj — ' ' ^ tcia ŠV ŠV ŠV kg 40 1,883 141.141 720,6 133.491 49.976 183,467 11-106 53.432 Iz pregleda vidimo, da je gozdna paša za obravnavano območje pasivna, t, j., da skupno ni na razpolago niti toliko SV, kolikor se jih rabi za vzdrževanje in za pokritje izgube zaradi nadpovprečne hoje. To pomeni, da čreda na gozdni paši dejanskij izgubi na teži, Čeprav je bilanca SV za nekatere planine pozitivna. Predpostavimo, da je proizvodnja pri zadostni prehrani živine dnevno na 1 GN2 za krave 4—6 1 mleka — odvisna je od proizvodne sposobnosti planine — za mlado goved in vole 0,6 kg mesa, potem bi se pri sedanjem staležu živine v pašni dobi proizvedlo po gozdovih 217.554 1 mleka, in 17,703 kg mesa, Iz SV, ki so pri gozdni paši na razpolago, pa se lahko proizvede le 16.858 1 mleka in Tla na Pokljuki so močno podvržena zakraSevanju, če so dlje časa gola. Gozdna pasa skoraj v cüloti onemogoča umetno pogozdovanje in spopolnjevanje. Odd. 44 a, logarski okoliS Rudno polje, nadmorska višina 1450 m (foto M. Ciglar) 3.349 kg mesa. Ta razlika v proizvodnji predstavlja posredno izgubo živinorejskih pridelkov. Ker živina na gozdni pasi za svoje vzdrževanje in hojo porabi ve£ kot pridobi, gre delno vzdrževanje staleža živine na račun njene teže, to pa pomeni neposredno izgubo mesa in živinoreji škoduje. Bilanco proizvodnje prikazuje naslednji pregled upoštevajoč sedanje cene živinorejskih proizvodov (mleko 26 din/l, meso 125 din/kg), stalež živine in pašno dobo v gozdu. Bilanca živinorejskih proizvodov Količina Vrednost mleka (1) mesa (kg) din Predvidena proizvodnja 217.554 17.703 7,869.379 Proizvodnja z razpoložljivimi SV X6,8S0 3.349 S57.033 Razlika v proizvodnji 200.696 14.354 7,012.346 Izguba na teži 23.924 2,990.500 Skupna izguba 10,002.846 Zaradi nezadostne prehrane živine na gozdni paSi trpi živinoreja škodo 10,002.846 din letno. Na nekaterih planinah bi se na gozdni paSi z razpoložljivimi Sv lahko proizvedlo več kot tu predvidevamo, vendar je to le navidezni višek, ker se vsa trava ne popase, predvsem tam ne, kjer je dovolj prostora in sorazmerno veliko kultur. Iz družbenega vidika se Skoda v gozdarstvu in zguba v živinoreji seštevata. Gozdna paša torej povzroča na Pokljuki in severnih Bohinjskih planinah narodnemu gospodarstvu vsako leto škodo 29,555.493 din. z. Analiza individualnih koristi od gozdne pase iti spremembe gozdov v pašnike Pri obravnavi problema gozdne paše mofamo upoštevati tudi individualne koristi kmetov Živinorejcev. Te koristi so naslednje: 1, živina se v pašni dobi preživlja in ne obremenjuje nižinske krmne osnove. 2, Razen tega živina tudi proizvaja, čeprav ponekod na račun svoje teže. Za te proizvode kmet Živinorejec ne vlaga sredstev, plačuje le stroške za delo. 3. V pašni dobi je km^t razbremenjen vsega dela pri živini, ki je na paši. Ker paša sovpada s Časom glavnih kmetijskih del, je ta razbremenitev zanj ugodna. 4. S pašo na planinah se mlada živina utrjuje in postaja odpornejša proti vsem škodljivim vplivom. Gozdna paša je za kmeta živinorejca relativno rentabilna, ker mu brez vlaganja sredstev daje živinorejske proizvode, absolutno pa mu povzroča škodo, kajti z isto ži\'ino bi pri radostni prehrani več proizvedel. Z družbenega vidika je gozdna paša v vsakem pogledu Škodljiva, ker povzroča gozdarstvu količinsko m kakovostno izgubo ter posredno in neposredno izgubo na živinorejskih proizvodih. Koristen vpliv paše za mlado živino se lahko v večji meri doseže s pašo na urejenih planinskih pašnikih, kot pa z godno pašo. Za kmete živinorejce pomenijo neposredno korist dejansko pridobljeni živinorejski proizvodi in vrednost vzdrževalne krme za čas, ko je živina na gozdni paši. Ob porabi 8,15 kg sena, kolikor dnevno porabi 1 GNZ za vzdrževanje in dejansko proizvodnjo na gozdni paši, so individualne koristi naslednje: vrednost proizvodov (mleko in meso) 2,603.665 din in vrednost vzdrževalne krme 3,981000 din, skupno torej 6,587,655 din. Te koristi od gozdne paše pa znašajo le 22% od navedene škode, nastale za narodno gospodarstvo. S tega vidika gozdna paša na obravnavanem območju ni upravičena. Pri obravnavi problema gozdne paše moramo osvetliti tudi vprašanje spremembe gozdov v pašnike. Kot je znano, je bil nekoč glavni pogoj, pod katerim so bili pašni interesenti voljni opustiti gozdno pašo, zahteva, da jim gozdarstvo odstopi ekvivalent v gozdovih, tako da bi se za vsako odraslo govedo, ki se pase po gozdovih, posekalo in spremenilo v pašnik 1 ha gozda Iz preteklosti poznamo dosti primerov takega načina ravnanja, znano pa je tudi, da na ta način nastali pašniki niso bili redno oskrbovani, čeprav so jih intenzivno izkoriščali; zato so sedaj zelo izčrpani aH celo degradirani. V kolikor bi Še dandanes mislili na tak način ravnanja, je tudi to stališče potrebno obravnavati 2 vidika proizvodnosti in družbenih konsti obeh zainteresiranih panog, Enodobni gozdovi SLP—1, kjer bi rtiorebiti prišla v poštev sprememba v pašnik, imajo po podatkih ureditvenega načrta povprečno lesno zalogo 350 mVha, Le-ta daje letno 6,8 m^/ha prirastka, preračunano v Čisto maso iJi po drevesnih vrstah je prirastek iglavcev 5,3 mVha in listavcev 0,25 mVha; skupno 5,78 rn-^ha. Vrednost hektarskega prirastka na panju je 20290 din, stroški za nego in vzgojo pa znašajo za obravnavane gozdove 965 din/ha. Toliko se vlaga letno na ha za proizvodnjo navedene vrednosti. Razlika 19325 din je Čisti dohodek, ki ga daje hektar enodobnih gozdov na Pokljuki in Mežaklji. Sprememba gozda v donosen pašnik zahteva vrsto opravil, ki jih je potrebno izvršiti pod pogojem, da gozdarstvo odda posekane površine (ruvanje in spravilo panjev, prekopavanje in čiščenje od korenin, planiranje in obdelava terena, d ose ja vanje, melioracijsko gnojenje in ograje). Za ta opravila je potrebno vložiti 520.000 din/ha. Razen tega je za objekte, ki so neogibno potrebni pašniku, potrebno se investirati 13I,50B din/ha (hlev, gnojišča, zgradba za pasUr}a, napajališča). Glede na pogoje kreditiranja smo po navodilih Kmetijske investicijske banke izračunali anuitete za spremembo v pašnik 57.672 din, za objekte 8010 din, za investicijsko vzdrževanje 1612 din; skupno torej 67294 din na ha. K temu moramo prižteti še stroške za obratovanje paSnika, ki ao po kalkulacijah OZZ Kranj 23.373 d in/ha. Celotni stroški znašajo torej 93.131 din na ha. Ce predpostavimo, da bi bil pridelek na tako urejenem pašniku 6-krat večji kot na sedanjih pašnikih, bi tvava vsebovala 1560 kg SV na ha, to pomeni, da bi v pašni dobi 90 dni prepasli 3 GNŽ/ha. Za proizvodnjo bi. ostalo 855 kg SV/ha. s čimer bi lahko proizvedli 3420 1 mleka ali 488 kg mesa. Po tem računu bi 1 GN2 proizvedla dnevno 12,6 1 mleka aH 1,82 kg mesa. Na 1 ha bi bilo na razpolago äkröbnih vi'cdnosti za proizvodnjo mesa v vrednosti 61.000 din ali pa mleka v vrednosti 88.900 din. Ta, skoraj preveč optimistično predvidena proizvodnja pa pri sedanjih pogojih kreditiranja in cenah ne prenese prikazanih stroškov živinorejskih proizvodov. Glede na vložena sredstva in predvidene dohodke torej ni potrebno Še posebej utemeljevati, da spreminjanje gozdov v pašnike ni upravičeno, kajti obravnavani gozdovi že pri sedanjem stanju dajejo na hektar letno 19.325 din čistega dohodka brez kakršnega koJi vrednotenja lesne mase. Ker gre za gozdove SLP, bi edino le neogibna družbena potreba lahko zahtevala, ne pa tudi ekonomsko opravičila tako spremembo, vendar šele potem, ko bi bile izkoriščene vse možnosti za povečanje pridelkov na obstoječem travnatem svetu. Sedaj, ko je teh možnosti še veliko, to ne pride v poštev. Sredstva, ki so potrebna, da se na posekah razvije travna ruša in ostva-rijo pogoji za obratovanje, se lahko bolj smotrno uporabijo za melioracijo obstoječega travnatega sveta, S sredstvi ki so potrebna samo za spremembo 1 ha gozda v pašnik, se lahko poveča pridelek na 17 hektarih ob.stoječega travnatega sveta. To povečanje bi vrglo več kot celotni pridelek na pašnikih, nastalih iz gozdov. Dokler torej ne bodo izkoriščene vse možnosti za povečanje pridelkov na obstoječem travnatem svetu, nikakor ne kaže prekinjati družbeno donosne gozdne proizvodnje. 3. Zakfjuček Iz analize činiteljev, ki vplivajo na proizvodnjo v živinoreji in gozdarstvu, je razvidno: da je nujno potrebno razmejiti pašno in gozdno gospodarstvo, 2. da je paša v gozdovih neprimerna za živinorejo na današnji stopnji razvoja, 3. da je paša v gozdovih t družbenega vidika škodljiva, Čeprav nudi koristnikom take paše individualne koristi, 4. da gozdna paša močno zavira kakovostno in količinsko proizvodnjo Sesa in 5. da je gospodarsko opravičljivo iskati nadomestilo za gozdno pašo le na obstoječem travnatem svetu, ne pa v krčitvi gozdov. Nadalje smo ugotovili, da gozdna paša v celotni prehrani živine ne pomeni toUko, kot se navadno misli in tudi ekonomska navezanost kmetov živinorejcev na gozdno pašo je po veČini le bolj simbolična, ker sloni na tradicijah in navadah. Vsa paša na planinah (pašniki in gozdovi) za območje Pokljuke in severnih Bohinjskih planin namreč pomeni le 16,5%, za območje Jelovice in južnih Bohinjskih planin pa 7,3% celotne prehrane vse Živine. Gozdna paša pa pomeni le 32% od vse planinske paše. To je povprečje, ki sicer zgovorno dokazuje, vendar pa moramo upoštevati nekatere ekstremne razmere v vaseh, kjgr ni mogoče najti nadomestila v okviru kmetijskih zemljišč. Takih primerov pa je le malo. Ponekod je takoj mogoče najti nadomestilo za gozdno pašo,' ponekod pa v krajšem ali daljšem času, vse to pa je odločilno za presojo ukrepov, upoštevajoč za posamezne vasi tudi vse druge ekonomske činitelje. Vsekakor pa zahteva ta dokaj bežno nakazani problem gozdne paSe akti-vizacijo kmetijske službe za povečanje pridelkov. Prav sedaj, ko se vlagajo v kmetijstva znatna družbena sredstva za povečanje proizvodnje, je z vidika družbenih koristi in povečanja proizvodnosti v obeh zainteresiranih gospo-dai-skih panogah čas za to, da se reši vprašanje razmejitve pašnega in gozdnega gospodarstva. Viri: G o^id no gospodarski naCrt za enoto Bled, Ing, Jože Miklavžič: Uureditev paše je temelj obnove razdejanih ali močno ogroženih gospodarskih gozdov, Gozdarski vestnik 19S3, st. 6—7. Ing. Rezka Sušteršič: Neobjavljeni podatki za kmetijslci del predloga za razmejitev, Kranj 1959, 1ST DIE WALDWRIDE AUF DER POKI. J OKA UND AÜF DEN NÖRDLICHEN WOCHEINERALPEN ÖKONOMISCH? (Zusammenfassung) Der Autor stellt fest, dass die Fi'age der Wald weide im behandelten Gebiete in der Vergangenheit sehon öfters einer Lösung zugeführt worden war, doch ohne einen rechten Erfolg, da sie nicht auf ihren Kompiexanalysen vom Standpunkte der Viehzucht und Forstwirtschaft genommen, aufgebaut war. Weiters konstatiert der Autor, dass der Effekt der Waldweide mit den Grundbegriffen der gegenwärtigen Viehzucht, und Forstprodulition im Widerspruche stellt.. Der Autor weist auf den Schaden hin, den die Waldwe'sde der Forstwirtschaft, aber auch der Viehzucht verursacht; dieser Schaden summiert sieh vom gesellschaftlichen Standpunkte aus betrachtet. Bezüglich der Forstwirtschaft konstatiert er. dass wegen der Einweide die Qualität der HoLzmasse infolge der Verlängerung der Umtriebszeit gleich alteriger Bestände — und bei pJenter- und Schutzwäldern wegen der Hemmung des Zuwachses, verringert wird. Die Qualitäts Verluste begründet er mit einer günstigeren Sortimentenstuktur, die erreicht werden konnte, sobald der schädliche Einfluss der Waldweide aufhören würde. Auf Grund konkreter Daten stellt er fest, dass die Waldweide im behandelten Geibete passiv sei. d. i. sie gibt im Ganzen genommen nicht soviel Nährmittel, als für die Erhaltung der Viehherden und zur Eindeckung des Verlustes, verursacht durch den übermässig weiten Weidegang und die Höhenlage, benotigt werden. Der Autor kommt zum Endergebnis, dass die Waldweidc einen mittelbaren und einen unmittelbaren Verlust an Produkten der Viehzucht bedeute. Dem, der Gemeinschaft mit der Waldweide verursachten Schaden gegenüber, analysiert der Autor den individuellen Nutzen der viehzüchtenden Sauern und stellt fest, dass dieser Nutzen nur 22% der Wertes der Schadenssumme vorstelle, weshalb die Waldweide im behandelten Gebiete unter den jetzigen Bedingugen nicht gerechtfertigt erscheint. Weiters analysiert er die Umwandlung der Wälder in Hutweiden vom Gesichtspunkte der Produktion und des, der Gemeinschaft zukommenden Nutzens, wobei er feststtellt, dass eine solche Umwandlung bei den heutigen Bedingungen des Kreditierens und der Preise der Viehzuchtprodukte, unrentabil und wirtschaftUch schädlich wäre. Es iiessen sich nur die Bedürfnisse der GemL'inschafi rechtferiigen, jedoch erst dann, wenn alle möglichen Massnahmen zu einer Produktionsver-grösserung auf den vorhandenen Wiesengi-ünden vorgenommen worden sind. Solcherlei Massnahmen gibt es derzeit noch viele und kommt also die Umwandlung der Wälder in. Wiesengründe praktisch dicht in Betracht. Auf Grund der Analyse von A*Jswirkungen, die auf die Produktion in der Viehzucht als auch in der Forstwirtschaft von Belang sind, kommt, der Autor zu folgender SchlussXassung: 1. es sei dringend nöting, die Weide von der "Waldwirtschaft zu trennen, 2. die Viehweide im Walde set der Viewzucht in ihrer gegenwärtigen entwi-cklungssLufe nicht angemessen, 3. die Weide sei vom Gemeinschaftsgesichtspunkte aus genommen schädlich, ob-schon sie den Nutzmessern der Weideausiibung einen individuellen Nutzen gewährt, 4. eine wirtschaftliche Berechtigung zum Ersatz der Waldweide sei nur auf den bestehenden Wiesengründen, nich; aber in der Waldrodung zu suchen, 5. die Waldweide behindert in hohem Masse die qualitative und quantitative Forstproduktion, ugotavljanje učinka zaganja'pri gozdnem delu Prof. ing. Zdravko Turk (Ljubljana) Ob prizadevanju za povečanje proizvodnosti moramo najprej ugotoviti, kakšno stopnjo je dosegla. Za ta namen moramo dognati določene delovne učinke in jih razčlenjevati na sestavne dele ali činitelje. Tako bomo mogli pretehtati, kako posamezni činitelji vplivajo na skitpni učinek. Na osnovi tega bomo določili ukrepe za izboljšanie delovanja najbolj odločilnih Činiteljev in povečanje skupnega učinka, Pn gozdnem delu. pn proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov odpade na žaganje velik in naporen del opravila. Žaganje je najbolj težavno pi'i podiranju drevja, ker se mora opravljati nizko pri tleh in vodoravno, Prežagovanje deblo-vine in žaganje pri raznih celjenjih je priročnejše kot podiranje. Pri gozdni proizvodnji sodi med glavna opravila poleg žaganja še beljenje ali lupljenje lubja in klesčenje vej. Debele veje lahko tudi odžagujerao, V praltsi navadno ocenjujemo skupni učinek vseh teh opravil s pomočjo določanja količine izdelkov—gozdnih sortimentov; to nam rabi za ugotavljanje delovnih nom pri določanju akordne cene za neko izdelavo. Delovna norma zajema torej določeno količino izdelkov, ki vsebujejo vsa potrebna opravila ali delovne operacije. Meritev ali ugotavljanje učinka posameznih opravil ali delovnih operacij je v gozdarstvu zeJo težko, ker se delovni pogoji zelo naglo spreminjajo; odvisni so od terenskih sprememb in kakovosti drevja. Zaradi tega je tudi meritev dela, ki je bilo vloženo v določeni proizvod, zelo težka in v praksi osredotočena na približno, empirično ali izkustveno ocenjevanje glede na količino izdelka v primerjavi z drugim že opravljenim podobnim delom. Natančno ugotavljanje je tem težje, ker vsebuje porabo fizične energije ali delavčeve moči, ki jo za določeno vrsto dela ali izdelkov zelo težko izmerimo ali normativno določimo. Najlaže in najbolj uporabno pa lahko izmerimo delovni učinek pri žaganju, zato moramo najprej in vsaj njega ugotoviti. Zlasti je to ugotavljanje potrebno, ker nam s svojim deležem pri skupnem učinku lahko pokaže delež in sorazmerni učinek drugih opravil, ki so vsebovana v določenem izdelku. Ugotavljanje in spremljanie učinka žaganja nam lahko irabi kot neke vrgte merilo za analizo delovne storilnosti. Pred d verni leti smo začeli s tečaji, kjer so gozdni delavci spoznavali in se učili uporabljati ročno orodje za izdelavo gozdnih sortimentov. Sedaj se lotevamo šole za gozdne delavce, ki naj jim omogoča temeljito izobrazbo v vseh opravilih njihovega poklica. Potrebno bo ugotoviti, kakšen napredek smo dosegli pri izobraževanju gozdnih delavcev glede njihove storilnosti. V ta namen pa moramo najprej vedeti, kakšno je bilo stanje prej oziroma kolikšna je bila njihova storilnost. Tudi pri tem nam lahko dobro rabi ugotavljanje učinka žaganja, kajti težko bomo našli za to primerjavo kako drugo merilo. Za izmero skupnega učinka ali učinka vseh vsebovanih delovnih operacij pa je poti'ebno veliko časa in hkrati tudi materialnih sredstev. Ce hočemo dobiti povprečne podatke, je potrebna opraviti meritve pri mnogih različnih delovnih razmerah. Vsega naenkrat ne zmoremo, zato je potrebno napraviti vsaj tisto, kar lahko dosežemo z razmeroma majhnim naporom ter z malo sredstev, in kar lahko strokovno osebje na terenu opravi med svojim rednim delom. To pa je ravno tzmera učinka žaganja. Pri izdelavi gozdnih lesnih sortimentov odpade na žaganje zelo različen odstotek skupnega dela Odvisen je od vejnatosti drevja, od kakovosti debla, od dolžine sortimentov pa tudi od okolnosti ali deblo lupimo ali ne, Vsekakor pa moramo drevo vedno podreti in deblo razžagati; tako vedno odpade na žaganje pomemben delež opravila ali pa celo veČ od polovice skupnega dela, V Širokem merilu odpade na žaganje okoli 20—70% skupnega dela. Učinek žaganja lahko izmerimo zelo preprosto in sicer na dva načina: 1. glede na Čas žaganja, 2, glede na število žagmih pote?. Učinek izražamo s prežagano ploščino ali površino in sicer v na mmuto, 1. Učinek žaganja glede na porabljeni čas Časovni učinek žaganja ugotovimo tako. da izmerimo, koliko Časa je bilo potrebno za prežaganje določenega debelnega premera. Na primer: dva delavca prežagujeta s soročno žago smrek in o deblo in sta za prerez s premerom 35 cm potrebovala 56 sekund. Premem 35 cm ustreza ploščina 9ti2 cm'. Učinek izražamo s ploščino, ki je bila prežagana v eni minuti t, j. v 6Ü sekundah V 56 sekundah je bila prežagana ploščina 962 cm^; vprašamo se, koliko to znese na eno minuto. Ce na ono sekundo odpade učinek -rß cm^ je v eni minuti torej U == "5^-= 1031 cmVr^iin, Ce bi delavca za isti prerez potrebovala le 50 sekund, bi učinek znašal 1154 cmVmin,, Če pa bi bila žagala enak prerez 65 sekund, bi znašal učinek žaganja 888cmVmin, Torej: Čim manjši čas delavca porabita, tem večji je učinek, kar je razumljivo. Na splošno velja za izračunavanje tega učinka obrazec: ^ . . . (1) Pri tem je: U = učinek žaganja v cm^min.; P = ploščina prereza v cm=; t = čas žaganja v sekundah. Pri ugotavljanju tega učinka potrebujemo meter ali klupo za merjenje premera prereza. Ploščino prereza v cm' najdemo v vsaki tabeli za kubidranje, Ce je tabela prirejena za kubiciranje okroglega lesa v m', vzamemo podatek za ustrezni premer in dolžino 1 m ter ga pomnožimo z 10,000 (decimalno piko pre- nesemo za 4 mesta na desno). Tako dobimo ploščino, izraženo v cm''. Lahko si tudi sami napravimo razpredelnico, ki nam pokaže, kolikšen je učinek za določeni premer, če potrebuje delavec za njegovo prežaganje izmerjeno število sekund. Navajam primer takšne tabele. V razpredelnico uvrstimo tiste premere v cm in čase v sekundah, ki najbolj pogosto nastopajo oziroma, ki prihajajo pri konkretnih meritvah v poštev. Seveda uvrstimo veČ premerov in več Časov kot jih je v objavljeni tabeli, ki rabi le za primer, Iz tabele lahko prečitamo za določeni premer in število sekund, kolikSen je učinek žaganja v cm^/min. Za ugotavljanje učinka žaganja potrebujemo stoparico, s katero izmerimo^ koliko sekund je trajalo žaganje za določeni prerez. Učinki žaganja (v cmVniia.) za določene premere (v cm) in določeni ča^ prežagovanja (v sekundah) Cas Premer prereza v cm prezagovanja 30 31 32 33 34 35 36 (sekund) cmVmin. 50 g4B 906 965 1026 1089 U54 1222 51 B32 S88 946 1006 1068 1132 1198 52 316 m 928 987 1048 lUO 1175 53 800 855 910 9G3 1028 1089 1152 54 786 839 S03 950 1009 1069 1131 56 771 824 877 933 991 1049 1111 56 757 809 861 916 973 1031 1091 Kdor zna uporabljati logaritmično računalo, bo lahko učmke za določene premere in čase žaganja prav hLtro izračunal brez tabele. Vplivi na učinek zaganja Učinek žaganja je odvisen: a) od kvalitete žage in njene priprave za delo (nabrušenosti); b) od sposobnosti delavcev; c) pd brzine žaganja in pritiska rok na žago; č) od vrste lesa (mehek aU trd les) in od grč. a) Z boljšo in bolje nabrušeno žago dosegamo večji učinek kot s slabo in skrhano žago. Isti delavci lahko pri premagovanju iste vrste lesa na podlagi učinka zaganja ugotovijo, ali je žaga dobro pripravljena za delo ali ne. Ta način nam praviloma rabi za ugotavljanje dobre priprave Žage za delo. Prav tako ugotavljamo, kdaj je žago potrebno ponovno nabrusiti, ko je skrhana in se njen učinek zmanjša za ok. V4. Seveda je treba pri tem žagati z enako brzino in z enakim pritiskom rok na žago, da bi bili učinki primerjalni. Ce isti delavci preizkušajo razne žage, lahko po učinku — pri enakem načinu žaganja — ugotovijo, katera žaga je boljša. b) Sposobni delavci, ki vlečejo žago pravilno in skladno, dosegajo večje učinke in se hkrati tudi manj utrujajo. Zato lahko z isto ali enako žago različni delavci dosegajo različne učinke; po tem lahko presojamo sposobnost delavcev. c) S hitrejšim žaganjem v enakem času dosegamo večji učinek Pri prenaglem ali prepočasnem žaganju se delavci nesorazmerno bolj utrujajo Zato je najboljša tista brzina žaganja, ki pri trajnem delu daje največji skupni uönek ob najmanjšem utrujanju, t. j. ob najmanjši porabi delavčeve moči. Ugotovljeno je, da je za 1,50 m dolgo žago normalna ali najprimernejša tista brzina žaganja, kadar delavci v eni minuti napravijo 50 dvojnih potez. Kot eno dvojno potezo računamo enkratno potegnitev žage v obe smeri. Na ta način se lahko učinek iiaradi različnih brzin preračuna na normalno brzino žaganja, kot bomo videji pozneje. Izkušeni delavci navadno uporabljajo ustaljeno brzino dela, pri kateri lahko vztrajajo dalj časa. Kadar torej delavci za razne primerjave ugotavljajo učinke žaganja, žagajo ves ča.s enako hitro, ker jim ne bi nič koristilo, če bi sami sebe goljufali. Tudi s pritiskanjem rok na žago, da bi globlje prodirala v les, lahko vplivamo na učinek, toda zaradi premočnega pritiskanja se preveč utrujamo; razen tega lahko zato tudi žaga zastaja ali pa skače. Pri normalnem delu delavcev je torej tudi pritisk ustaljen, č) Pri irdem lesu je učinek nekoliko manjši (za ok. y^) od učinka pri mehkem lesu. Kot je znano, je potrebno žagino zobovje prilagoditi vrsti lesa. Za razne primerjave bomo torej učinke Žaganja preizkušali na isti vrsti lesa. Grče ovirajo žaganje in zmanjšujejo učinek, zlasti če so velike in trde. Enake grče, t j, grče z enako površino močneje ovirajo žaganje pri iglavcih kot pri listavcih, ker so trše. Za medsebojno primerjavo raznih žag in delavcev uporabljamo torej les enake kakovosti ali čist les {brez grč) Pri tem pa nc upoštevamo grč, ki ne zavzemajo več kot 1% ploščine prei-eza. Za natančnejšo primerjavo itak moramo uporabiti več prerezov in upoštevati njihovo povprečje. Kadar pa ugotavljamo stvarne učinke žaganja v gozdu, merimo konkretno žaganje ne glede na grče. Tedaj je potrebno veČ meritev, da bi dognali dovolj zanesljivo povprečje. Kadar imamo opraviti z delavci, ki delajo ustaljeno, bomo torej lahko po učinku žaganja presojali njihovo sposobnost in kakovost orodja. Le pri tekmovanjih se pokaže skupek vseh vplivov in tedaj posameznih vplivov ni mogoče izločiti, saj takrat to tudi ni potrebno, 2. Ugotavljanje učinka žaganja glede na število potez Kadar želimo izločiti vpliv različno hitrega Žaganja v enakem času, moramo to hitrost reducirati na neko normalno brzino. Za normalno brzino smatramo 50 dvojnih potez žage (za 1,50 m dolgo žago) v eni minuti, kakor je bilo že omenjeno, Ce je žaga daljša ali krajäa, sorazmerno zmanjšamo ali povečamo to število normalnih potez. Za žago, ki je dolga 1,80 m bi bilo potemtakem normalno število 42 dvojnih potes na minuto, seveda s predpostavko, da se pri žaganju uporablja vsa dolžina žage. Razliko v dolžini žage do 5 cm lahko zanemarimo (enako število normalnih dvojnih potez za 1,45 do 1,55 m dolgo žago) Kot dolžino žage upoštevamo dolžino zobišča od enega do drugega konca. NiČ ne vpliva, če so delavci ponekod navajeni žagati nekoliko hitreje ali počasneje, ali pa če upoštevamo v nekem lokalnem primeru drugo .število potez kot normalno, Vendar pa moramo za primerjave uporabljati vedno enako število potez za enako dolgo žago. Kadar pa želimo primerjati v širšem merilu za razne kraje in meritve, se m.oramo odločiti za isto normalno brzino žaganja, t. j. 50 dvojnih potez za l,5üm dolgo žago Pri tem pa ne moremo izločiti vpliva pritiska rok na Žago. Paziti moramo na to, da bodo delavci žagali normalno kot so navajeni; to pa .se bo itak pokazalo, kadar bomc merili redno delo v gozdu ali kadar delavci sami za sebe ugotavljajo učinek žaganja, ker jim nič ne koristi, če sami sebe z neenakomernim žaganjem goljufajo. Število žaginih potez je samo po sebi merilo učinka. Ce nek delavec z isto žago prežaga določen prerez z manj potezami kot drugi, to pomeni, da Je dosegel večji učinek. 2aga pri žaganju z vsako potezo prodre za določeno globino v les. Cim manj potez je bilo potrebnih, tem globlje je žaga pri vsaki potegi prodrla v les, tem več je prežagala. Dovolj je torej, Če za primerjavo učinka štejemo in preštejemo le poteze (dvojne). Daljša žaga, ki ima več zob in porabi več delavčeve moči, bo prodrla globlje v les kot krajäa žaga. Zato upoštevamo tudi dolžino žage in sicer posredno s pomočjo števila normalnih potez v minuti, Na prvi pogled bi se nam zdelo, da moramo tudi tukaj meriti Čas žaganja, da bi vedeli, koliko potez je bilo napravljenih v minuti. V resnici pa nam pokaže raČun, da meritev časa v tem primeru ni potrebna ter da lahko ugotovimo učinek žaganja tudi brez stoparice. Z merjenjem, časa ugotovimo učinek žaganja po prvem obrazcu: U = P ~ Ce smo prešteli število potez «■n-< v času žaganja "t«, je bila brzina žaganja v minuti, t. j. število potez v eni minuti: Ui,i = n .-y- Primera 2a prežaganje debla s premerom 35 cm smo potrebovali 56 sekund in porabili 53 dvojnih žaginih potez. Brzina žaganja je torej bila; Um = n ■ ^ = 53 57 potez/min, (Račun- r JU sko natančno pravzaprav 56,8 potez.) Normalna brzina žaganja bi morala biti; N = 50 potez na minuto Stvarno pa je bilo 57 potez na minuto; to pomeni, da je bilo žaganje prehitro in je bi! zato učinek v istem Času nekoliko večji kot bi bil, če bi bila brzina žaganja normalna. Časovni učinek Žaganja je: U = P • j = = 1031cmVmin, in ga moramo torej za toliko zmanjšati, za kolikoi- 57 je büa brzina žaganja večja od normalne. Le-ta pa je bila za prevelika. Za toliko moramo zmanjšati izračunani časovni učinek (ali pa ga povečati, če je bila stvarna brzina žaganja mnjša od normalne). To pa dosežemo, Če časovni učinek delimo s to prekoračitvijo. Učinek, zmanjšan na normalno število potez je potem; Up = 1Ü31 ; ^ = 103] - (Računsko natančno pravzaprav Uj, = = 1031 908 cmVmin ah na splošno: U,, = . Ta obrazec du,a/ n f)in kaže, da dobimo učinek žaganja, reduciran na normalno brzino žaganja, če časovni učinek pomnožimo z ulomkom normalnega števila (K) in stvarnega števila potez na minuto (n^,). I- - 60 . J -1- T,- rr N , , „ „ 60 • Ker je n,n = n —, je dalje U^ = U ker je U = P —, "T 60 N „ 60 N t „ N je dalje Up = P-= P "T - P — 60 n = ^ ^ . (2) Pri tem je: Up = učinek žaganja v cmVniin. na podlagi normalnega žaganja, t. j. pri normalnem številu žaginih dvojnih potez; P ploščina prereza v cm": N = normalno število dvojnih žaginih potez v minuti; n = stvarno porabljeno število dvojnih potez za določeni prerez P. Primer: Pri prej navedenem prerezu s premerom 35 cm je bilo porabljenÜi N 53 53 žaginih potez. Up = P—= 962 W =908 cmVmin.; torej kot zgoraj. n DU Obrazec Št. 2 nam kaže, da je čas žaganja izločen in da lahko ugotovimo učinek žaganja že s pomočjo samega števila žaginih potez, to pa je najbolj preprosto. To je razumljivo, kajti učinek žaganja je tem večji, s čim manj potezami smo prežagali določeni prerez in obratno. Pri tem je brzina žaganja uravnovešena z normalnim številom potez v minuti. V tem primeru moramo torej izmeriti premer prereza in iz njega ugotoviti njegovo ploščino (po tablicah) ter pri žaganju prešteti število porabljenih dvojnih potez. Prej doJoČimo število normalnih potez glede na dolžino žage Kadar želimo ugotoviti, koliko potez na minuto napravi delavec pri svojem delu, moramo hkrati izmeriti čas žaganja. Število opravljenih potez na minuto je, kakor je bilo ze navedeno; n,,, = n y, JMajbolje je, če hkrati ugotavljamo časovni učinek žaganja (obrazec št. 1) in glede na število potez (obrazec št. 2), ker nam to ne povsroča težav, če imamo stoparico pri roki. V nasprotnem primeru pa ugotavljamo ta učinek le glede na Število potez. Pri učinku žaganja vpliva kakovost žage oairoma njena priprava za delo (nabrušenost) ter sposobnost delavcev. Seveda močno vpliva tudi pritisk delavčevih rok na žago; v tem primeru bolj kot pri ugotavljajnju časovnega učinka žaganja. Za močnejši pritisk na žaga je potrebna večja poraba delavčeve moČi. Zaradi tega se pri izmeri časovnega učinka zmanjšuje brzina žaganja in s tem vsaj deloma izenačuje ali zmanjšuje vpliv pritiska na žago, medtem ko se pri ugotavljajnju učinka glede na število potez zguba fizične moči sploh ne vidi. Pn rednem delu, kjer ni subjektivnih nagnjenj, pa lahko na podlagi števila žaginih potez ugotavljamo učinek žaganja. Vpliv vrste le.sa in grč je tu prav takšen, kot je bil opisan pri ugotavljanju časovnega učinka žaganja. Trdota lesa in grč zavira prodiranje žage v les in je zato za določen prerez potrebno več potez z žago, to pa zmanjšuje učinek žaganja, Izračunan v cm^/min. Ugotavljanje učinka žaganja glede na delavca Na opisani način ugotavljamo učinek žaganja glede na žago, Ce delata z žago dva delavca, kot je pri dvoročnih oziroma soročnih žagah potrebno, je učinek žage obenem učinek obeh delavcev; na posameznega delavca odpade polovica učinka. Za enorocne žage (ločna žaga, žaga lisičarka) ugotavljamo učinek zaganja na enak način kot za dvoročne žage. Učinek žage je hkrati tudi učinek delavca, ker dela z žago te en delavec, Kadar pa primerjamo učinke žaganja med eno-ročnimi in dvoročnimi žagami, moramo upoštevati učinek po delavcu. Tedaj učinek dvoročne žage, ki z njo delata dva delavca, razdelimo na polovico in ga primerjamo z učinkom enoročne žage (ali pa učinek enorocne žage podvojimo, da ga Jahko primerjamo z učinkom dvoročne žage, t, j. 2 učinkom dveh delavcev), Tako ravnamo tudi takrat, kadar primerjamo učinek dvoročne žage z učinkona enoročne motorne verižne žage. Za natančnejšo medsebojno primerjavo si moramo pa prizadevati, da bo tudi kakovost lesa, ki ga prežagujemo, v vseh zadevnih primerih enaka. as Ugotavljanje učinka žaganja v praksi Za ugotovitev povprečnega učinka žaganja, t. j. tovrstne storilnosti naših delavcev je potrebno opraviti meritve na raznih delov išči h ali pri različnih zaposlenih delavcih in ugotovljene učinke ponderirati. Za ta namen je treba poleg elementov učinka beležiti tudi tiste podatke, ki posredno vplivajo na ta učinek, da bi laže primerjali razne učinke ali po določenem času ugotavljali morebitni napredek storilnosti delavcev. Vpisati je treba: deloviSče, vrsto lesa, imena delavcev, njihovo starost, staž (trajanje zaposlitve) in izobrazbo glede poznavanja in uporabe orodja, vrsto orpdja (žage) ter orodnih pripomočkov za pripravo žage za delo, količino dela ali lesnih izdelkov, ki odpade na delavca v enenn letu, datum meritve ter izmerjene prereze s podatki za ugotavljanje učinka žaganja. V opombi je treba navesti morebitne izjemne delovne razmere, ki vplivajo na učinke žaganja. Razpredelnica naj ima podatke, ki so prikazani v primeru, Razpredelnica osnovnih podatkov zs ugotavljanje učinka žaganja 1 -n t E c- 1 DsJ.ivcl, priimek, Ime, bivaüäft, sLiTOSt, sWi, IzolirAlb,! Ž a S a P r C r e 7 ut \ n C ti Opombe Datum - 0 i-il o =- o S- IV E S o — t. E t C. r: C 1 a «a cc ia «tJ o It s > o .s — S 1 S. (Posebni vpliv! pri delu, letna Voličina JL'IS ftli iidoJkov itil.) ! In cm rm^ Sek. St. tm^/inin Če je le mogoče, izmerimo časovni učinek žaganja in učinek po potezah, V nasprotnem primeru pa na tisti način, ki nam je najbolj priročen. Meritve beležimo v razpredelnico. Splošne podatke o delavcih lahko zapisujemo tudi posebej in jih pozneje vnesemo v razpredelnico. Imena delavcev so potrebna le za spremljanje njihove storilnosti v raznih Časovnih obdobjih ali pri delu z raznimi vrstami in kvalitetami žag, Ce hočemo ugotoviti povprečje za določeno območje, je potrebno učinke posameznih delavcev aH delovnih skupin ponderirati na podlagi obsega dela ah izdelkov, ki jih letno izdelajo posamezni delavci. Tako zmnožene in seštete podatke delimo s skupno količino dela ah izdelkov. Četudi te količine dela ali izdelkov niso natančne, bomo vendar na ta način dobili pravilnejše ali uporab-nejše povprečje, kot če bi uporabili navadno aritmetično povprečje učinkov posameznih delavcev. Ce namreč delajo določeni delavci z visoko storilnostjo, je za povprečje važno, koliko takih delavcev je v skupnem številu ah kolikšen je njihov delež v skupni proizvodnji. Isto velja tudi, Če delajo nekateri delavci z zelo slabo storilnostjo. Največje in najmanjše učinke pa bomo itak spoznali, ko bomo opravili vse meritve. Pokazali nam bodo, koUkšna je razlika med posameznimi delavci. Potem lahko tudi anahziramo vzroke temu in odstranjujemo glavne ovire. To pa je v svakem primeru osnovna pot pri prizadevanju za povečanje storilnosti delavcev Pri izračunavanju povprečij moramo izkazati podatke, ki so nas vodili do povprečja (delovno območje, število delavcev, vrsta lesa, število meritev, na delavce odpadajoča količina lesa letne proizvodnje, mterval učinkov ter ponderacijski račun). Za opisano sistematičjio ugotavljanje učinkov žaganja ni potrebno posebnega daljSega časa. Opravimo ga lahko spotoma, ko smo pri delavcih po drugih opravilih. Seveda pa moramo paziti, da so meritve zanesljive in uporabne! Predno se lotimo sistematičnih meritev in zapisovanja podatkov, lahko ugotavljamo učinke žaganja tudi za vajo in za trenutno primerjavo med delavci; s tem si bomo hkrati pridobili potrebno spretnost. Merimo le pokončno prežagovanje. Lahko merimo tudi žaganje pri podiranju drevja, toda beležimo in izkazujemo ga posebej, ker je to opravilo veliko bolj zamudno. Uporabimo ga lahko za medsebojno primerjavo pa tudi za ugotavljanje, koliko je žaganje pri podiranju bolj zamudno, kot pri pokončnem prežagovanju. To nam bo koristilo pri določanju norm za izrafhjnavanje akord-nih cen in pri izračunavanju ekonomičnosti motorne verižne Žage. Med žaganjem ne upoštevamo tistega časa, ki ga delavci porabijo za druga opravila izven žaganja, n.. pr. za zabijanje klinov in pod., ker so druga opravila pri posameznih prerezih zelo različna in bi nam zabrisala primerjave o učinku. Izjemno težavne prereze, .-ti očitno ne predstavljajo povprečja, izpustimo oziroma pri vseh meritvah postopamo enako. Kadar pa ugotavljamo učinke žaganja za analizo strukture porabljenega delovnega časa, kot pri ugotavljanju delovnih norm za izračunavanje akordnih cen, pa merimo ves izgubljeni čas, vendar pa čas, porabljen za posamezna opravila ali faze dela praviloma posebej zapisujemo. Paziti moramo tudi na psihološke vplive. Najbolje je, če merimo učinek delavcev ne da bi le-ti za to vedeU. Na ta način se izognemo psihološkemu vplivu na način njihovega dela Premere prerezov lahko izmerimo, ko se delavci premaknejo k naslednjemu drevesu, Njihove osebne podatke in druga zapa-žanja tudi lahko naknadno vpišemo. Ce upoštevamo, da je potrebno meriti vsa opravila tudi po delovnih fazah, t- j. vse delovne operacije v gozdu od podiranja pa do raznih izdelkov, če hočemo ugotoviti podatke o porabljenem delovnem Času aH o skupnem učinku, ki rabi za določevanje delovnih norm (delovnega učinka v enem dnevu v zvezi z obračunavanjem zaslužka po enoti proizvoda) — za vse to pa je potrebno veliko časa in stroSkov in obsežnih razpredelnic, — potem ugotavljanje učinka žaganja vsekakor zahteva razmeroma le malo Časa in napora. Ze samo ugotavljanje učinka žaganja pa nam lahko da zelo koristne podatke bodisi za določena delovna območja, ali pa za vso Slovenijo, nadalje za primerjavo s storilnostjo v drugih državah, kakor tudi podlago za občasno ugotavljanje napredka glede storilnosti delavcev. IZKORIŠČANJE WEETATNE LESNE GMOTE IŽ KMEČKIH BOROVIH GOZDOV NA DRAVSKEM POLJU Ing. 2arko Bernetič (Maribor) Zaradi vedno večje možnosti industrijske predelave t-udi drobnih gozdnih sonmientov so dozorele razmere za intenzivnejše proučevanje pogojev izkoriščanja neetatne lesne gmote sestojev rdečega bora na Dravskem polju, Ing, Ivo 2nidaršič, ki je prvi odločneje Taoral ledino na tem področju, je problematiko obdelal predvsem z gojitvene plati. V svojem članku »Kn^ečki borovi gozdovi na Dravskem polju*, objavljenem v Gozdarskem Vestniku ät. 9-10/1959, je opozoril na vse možnosti, ki jih dajejo mladi borovi sestoji na Dravskem polju glede izkoriščanja neetatne lesne gmote. Vendar pa ugotavljamo, da kljub takemu stanju gozdni posestniki le v neznatni meri uporabljajo možnosti za izkoriščanje sestojev do približno 10 cm povprečnega prsnega premera. Da bi natančneje proučili razlog za to, smo napravili nekatere analize. Močneje oboroženi z rezultati teh analiz bomo lahko uspešneje zaceli akcijo za postopno odpravljanje vzrokov, ki ovirajo sodobno gospodarjen'je s temi sestoji. Z analizo smo želeli: 1. na tipičnem primeru ugotoviti količine lesa do 10 cm prsnega premera, ki bi lahko z redčenjem napadle, 2, dognati dimenzionalno strukturo napadle gnaote po debelinskih stopnjah. 3. ugotoviti Eti-oške proizvodnje in 4, na podlagi rezultatov določiti ukrepe, ki so potrebni, da bi začeli s temi sestoji sistematično gospodariti. Analizo smo napravili v jeseni leta 1959, Za to snio izbrali parcelo st. 1366/1 v k, o, Prepolje, ki meri 0,4232 ha in leži na dravski terasi, kjer so tla peščeno ilovnata in globoka povprečno 90 cm, matični substrat pa je prod. Cisti sestoj rdečega bora s primesjo 1,1% drugih drevesnih vrst je star 20 let, biLvx-u / r« ve to. L k fH' iMi. t' \ / d T Uäi HI / rt 1 po ft iit T \ — ■ ■ V ( J \ i 1 V M \ hi i-i L H 1. i t t| -i 1 / f J HA Ui). / •rtT P' ■pq A ft, ff^ Jit "J" 1,11 i rT 1 i 1 h S, i \ I 1 - 1 \ /1 ^ // \ / - / - i / \ / ! < 1 ■v 1 ti V J —1 Diagram 1 Diagram 2 Zarast in sklep sta 1,0, Do sedaj sestoj še ni bil redčeii pa tudi drugih gojitvenih ukrepov ni bil deležen. Lastnik je zaradi pridobivanja stelje že od 6, leta starosti naprej odstranjeval veje. Debla so povprečno 2 m od tal brez vej, Steljc grabijo vsako leto. Srednji premer je 6,4 cm, višina pa do 9 m. l^arcela le na eni strani meji na sestoj enake višine, na treh straneh pa jo obdajata široka gozdna pot in prav mlado boričje. Pred redčenjem je bilo na parceli 3,012 dreves, od tega 2977 rdečega bora, 13 brez, 13 smrek, 4 črešnje in 5 dobo v V nadaljnjem bomo obravnavali samn rdeči bor. Diagram 1 prikazuje strukturo drevja po debelinskih stopnjah v cm pred in po redčenju, preračunano na ha. Pri redčenju smo odkazali in posekali 425 dreves. Razpredelnica 1 prikazuje število drevja pred in po redčenju, preračunano na ha. Drevesa višjih debelinskih stopenj" so robna drevesa in jih zaradi tega nismo posekali. Drevnine je bilo pred redčenjem ok, 64 m", posekali smo 4,90 m', tako da je po redčenju drevnine še ok. 59 m''. S preračunom na ha dobimo podatkci ki so prikazani v razpredelnici 2, Diagram 2 prikazuje frekvenčni krivulji za drevnino po debelinskih stopnjah, Drevnino do debelinske stopnje 9 cm smo izračunali po lastnih merjenjih posekanih dreves, ostalo pa po dvovhodnih debJovnicah in tabeli 72 za bor iz knjižice: "Gozdarski in lesno indu.strijski priročnik«, 2. izdaja. Iz navedenega sledi, da smo posekali 14,3% dreves in 7,6% drevnine. Posekano drevje smo razvrstili po debelinskih stopnjah od 3 do 10 cm stvarnega prsnega premera, tako da je prišlo v 1. debelinsko stopnjo drevje od 3 do 4 cm prsnega premera, sredina te debelinske stopnje pa je 3,5 cm itd. do zadnjega razreda z drevjem prsnega premera 9 do 10 cm. Za vsako debelmsko stopnjo smo ugotovili: 1, povprečno višino, \ 2, količino celuloznega lesa od 4 do 8 cm srednjega premera brez lubja, 3 količino celuloznega lesa nad 8 cm srednjega premera brez lubja, 4, drobiž od 3 do 4 cm premera na tanj sem kraju brez lubja po odbitku lesa, ki smo ga razporedili v celulozni les, 5, drobiž od 1 do 3 cm premera z lubjem tako, da sm.o ugotovili količino materiala v kg za vsako debelmsko stopnjo, količino v m^ pa s ksilometriranjem dela materiala in preračunavanjem, 6, vejevino, debelejšo od 1 cm z lubjem na enak način kot pod točko 5, 7, vejevino in drobiž pod 1 cm in iglicami .smo ksilometnrali, na debelinske stopnje pa smo ju razdelili po deležu vejevine, debelejše od 1 cm, 8, količino liibja po debelinskih stopnjah smo ugotovili tako, da smo s ksi-lometriranjem dognali količino lubja v m' in jo nato razdelili na posamezne debelinske stopnje po čisti gmoti obeljenega lesa. Razpredelnica 3 prikazuje rezultate pravkar opisane analize. Število drevja v koloni »skupaj« se ne ujema 3 številom drevja, posekanega na parceli 1366/1 in prav tako ne drugi podatki. Razlika je nastala zaradi tega, ker smo zaradi pomanjkanja dreves od 7 do 10 cm prsnega premera na opisani parceli posekali 48 dreves na sosednji parceli in sicer 18 dreves debelinske stopnje 7 cm, 17 dreves debelinske stopnje 8 cm in 13 dreves debelinske stopnje 9 cm. Razpredelnica 1 Debelinska stopnja v cm 3 4 5 G 7 8 9 10 11 12 13 14 16 17 18 19 20 Število drevja pred redčenjem 487 1120 1310 1160 927 728 574 267 196 S3 B5 21 38 5 14 5 5 Število posekanih dreves 97 366 304 137 62 21 14 Skupa} 7034 1004 Število ' drevja po redčenju 390 763 1006 1023 865 704 S60 267 196 83 85 21 38 5 14 5 5 6030 Razpredelnica 2 plinska apnja cm Drevnina pred redčenjem m' Posekano m' Drevnina po redčenju m® 3 2,81 0.54 2,27 4 e,ai 2,86 5,95 5 14,01 3,24 10,77 6 19,15 2,26 16,89 7 20,97 1,44 18,53 3 31,61 0.7) 20,90 9 20,09 0,51 20,48 10 12,33 12,33 H 10,58 10,58 12 5,03 5,03 13 5,79 5,79 14 1,75 1,75 15 4,23 4,23 16 0,56 0,56 17 1,06 1,96 18 - — 19 0,85 0,85 20 0,89 0,89 Skupa] 152,32 11,56 140,76 Za razdelitev lesne gmote smo upošte.vali sedanjo stopnjo industrijske porabe lesa teh dimenzij in pa tako nadaljnjo razdelitev lesa po debelini, bi omogoča natančnejši vpogled v debelinsko strukturo zaradi možnosti intenzivnejše porabe tudi drobnejSega lesa. V razpredelnici 4 navajamo debelinsko strukturo. Razpredelnica 3 Debelinska stopnja (em) 3-4 4 — 5 5-6 6 — 7 7 — 8 8 — 9 9—10 Skupaj i> ca O C — Število dreves 41 155 128 5B 45 27 IS 473 425 Povprečna vläi- na (m) 6,6 7.2 7,4 9,2 3,3 3,3 8,5 — — Celulozni les pod 8 cm (m^) - 0,358 0,596 0,513 0,595 0,377 0,223 2,562 1.933 CeJulozni les nad a cm (m*"') - — - - 0,006 0,109 0,198 0,313 0,111 Deblovina nad 3 cm (m^) 0,119 0,336 0,210 0,045 0,030 0,011 0,009 0,760 0,735 Deblovina 1—3 cm (m'') 0,042 0,220 0,103 0,055 0,036 0,027 0;025 0,508 0,460 Vejevina tiad 1 cm fm®) 0,017 0,089 0,096 0,065 0,070 0,055 0,048 0,440 0.345 Vejevina z iglicami pod 1 cm (m") 0,034 0,179 0,193 0,131 0,141 0,111 0,097 0,806 0,695 Lubje {m") 0.026 D,132 0,179 0,124 0,141 O.IU 0,096 0,810 0,619 Drevnina sku- paj (m^') 0,238 1,214 1,377 0,933 1,019 0,803 0,696 6,279 4,900> D revni na enega drevesa (m'') Ö,Q05S 0,0078 0,0107 0,0166 0,0226 0,0297 0,0366 Razpredelnica 4 Za ves primer Za parcelo 1366/1 Število dreves 473 425 Celulozni les 4 do 8 cm sred. prem. 40,8% 39,5% Celulozni les nad 8 cm sred. prem. 5,0% 2,3% Drobiž 3 do 4 cm bree lubja 12,1% 15,0% Drobiž 1 do 3 cm z lubjem 8,1% 9,4% Vejevina nad 1 cm z lubjem 7,0% 7,0% Vejevina in deblcfvina z lubjem in iglicami pod I cm 14,1% 14,2% Lubje k celuloznemu lesu 12,9% 12,6% Skupaj 100,0% 100,0% Naša nadaljnja naloga je bila ugotoviti rentabilnost izkoriščanja neetatne Jesne gmote s stališča lastnika gozda. Posekali smo 473 dreves in izdelali: 0,4fi prm (= 0,23 m") borovega celuloznega lesa nad 8 cm premera, 4,74 prm (= 2,56 ni") borovega celuloznega Jesa pod G cm premera in 6,46 prm (= 3,40 m'^) lesa za kurjavo (debeline pod 3,5 cm z iglicami in vsem lubjem vred)- Celuloztii les smo izdelali popolnoma, material za kurjavo pa smo pustili kot je napadel pri izdelavi celuloznega lesa. Z beljenjem smo odstranili v glavnem lub, ličje pa smo puščali na lesu Za opisano delo smo porabili Časa v urah' Faza dela Za izdelavo ves porabljeni Eas vseh dreves čas, porabljen za cel. le.s Za izdelavo 1 prm cel. lesa Posek, spravilo, nakladanje in razkladanje z voza 29,10 14,3n 2,47 KlešCenje vej 31,20 15,40 3.00 Lupljenje 82,30 62,3« 12 00 Razžagovanje 13,40 1.3,40 2,37 Zlaganje 2,10 2,10 0.24 Skupaj 138,50 108,35 20,48 Razlika med podatki v kolonah »ves porahljeni Čas« in »cas porabljen za cel, les« je v tem, da je v drugi koloni odštet tisti del delovnega časa, ki smo ga ocenili, da je bil porabljen za proizvodnjo materiala za kurjavo, t. j. polovica časa, porabljenega za posek itd. in za kleščenje vej. Gospodamostni račun za naš primer {vključno 48 dreves izven parcele 1366/1) je naslednji: Dohodki: 1, 0,48 prtr. (=0,32 m') celuloznega lesa nad Bern premera po 5700 din/prm 2.736 din 2. 4,74 pL-m (= 2,56 m ') celuloznega lesa pod B cm pi-emera po 3400 din/firm 1G.116 dir Skupaj 18.852 din Izdatki: 1. prispevek za gozdni sklad za 1,04 m-' 3,600 din 2. prevozi: 8 ur po 210 din 1.680 din 3. delo: 108,35 ur po 134,30 din 14.572 din Skupaj 18.852 din Gospodarnost se nam v tam piimeru izraža kot zaslužek na delovno uro, dosežen pri tem delu, v razmerju do povprečnega zaslužka doseženega pri delih, ki jih posestnik drugače opravlja. Zaradi preizkusa gospodarnosti smo ugotovili vi-ednost delovne ure petčlanske družine na Dravskem polju, ki gospodari na 12 ha zemlje. Na posestvu delajo štirje odrasli Člani družine. Vrednost delovne ure je v tem primeru 125 din, to pomeni, da ustvari vsak clan te družine v eni uri svojega dela povprečno 125 din vrednosti. Menimo, da mora biti zaslužek pvi delu v gozdarstvu v našem primeru najmanj enak zaslužku v kmetijstvu, posebno če upoštevamo nekatere okoliščine, ki jih moramo poznati, ako hočemo razumeti celotno situacijo. Lastniki gozdov na tem področju so kmetje ali industrijski delavci ter imajo . le zelo majhne gozdne parcele, kjer razen tega rastejo povečini še mladi ali pa močno degradirani sestoji. Delo v gozdu je v teh razmerah manj donosno kot delo v kmetijstvu aH v industriji in se ga zato lastniki gozdov izogibajo, posebej še zato, ker je prebivalstvo popolnoma zaposleno in na tem območju dejansko praktično ni presežka delovne sile, ki bi bila voljna delati v gozdovih. V gozdu bodo delali le tedaj, Če bo zaslužek primerno višji od zaslužka pri delih, ki jih drugače opravljajo. Iz tega torej sledi, da zaslužek 134 din na delovno uro ni pretiran in je prej prenizek kakor previsok. Pri tej proizvodnji se ne pojavlja renta, saj pri tem nismo upoštevali zemljiškega davka, ki ga posestnik piačuje za svoj gozd. Ce natančneje pregledamo razpredelnico 3 in gospodarstveni račun, zasledimo naslednje: ]. Izkoristili smo le 45,8% drevnine, čeprav ni razlogov, da ne bi izkoriščali vsaj še drobiž do premera 3 cm na tanjšem kraju. Ze sedaj prevzema industrija celulozni les z najmanjšim srednjim premerom 4 cm. S tem bi pridobili nadalj-nih 12,1% lesa. Z morebitno nadaljnjo razširitvijo porabe tudi na les do 1 cm premera pa bi pridobili še 8,1%. 2. Lubje je treba po dosedanji praksi odstranjevati; zato pa se porabi 60 vsega deJa ali, izraženo v vrednosti: 2008 din za prm. Čeprav lubje za proizvodnjo celuloze praktično ni uporabno, bi tovarna sprejemala tudi celulozni les z lubjem, ker bi ga odstranjevala sočasno z izločevanjc-m ligntna in drugili akcesornih sestavin. BiJo bi smotrno proučiti, ali je mogoče ukiniti prepoved prevoza iglavcev z lubjem za določen zimski čas, kot je to ponekod že uvedeno. S takim ukrepom bi pridobili veČ takega materiala, saj je glavni vzrok, da gozdni posestniki niso zainteresirani za proizvodnjo tega sortimenta, zelo velika poraba časa, okoli 20 ur z 1 prm, od tega pa odpade 12 ur (60^ časa) na lupljenje. Vkljub morebitni spremembi cene bi se v tem primeru tudi zaslužek lahko nekoliko povečal in bi bila tako proizvodnja zares stimulirana, sestoji pa bi bili deležni potrebne nege. Ce bi bili ti predlogi sprejeti, bi s tem prav zagotovo pospešili proizvodnjo borovega celuloznega lesa, povečali odstotek tehničnega izkoristka od sedanjih 46% vsaj na 58% drevnine in — kar je najvažnejše — rešili pred propadom nešteta drevesa, ki sedaj odmirajo v pregostih sestojih ter izboljšali kakovost bodočih gozdov SODOBNA \T>RAŠANJA ANKETA O STROKOVNIH KADRIH V GOZDAESTVU Zveza inSeniriev in tehnikov je maja in junija 1S59 sklicala zastopnike društev na posvetovanje o predlogih 23 reorganizacijo univerz, visokili in vüjih šol, pozneje pa äe o problema t i It i strokovnih Šol — posebej za tehnike, DIT gozdarstva in lesne industrije je priredilo 26, VI, 1959 posvetovanje o šolstvu in vzgoji kadrov za lesno industrijo in pripravilo v ta namen izčrpen referat na 50 straneh. Na ločeni seji gozdai'skega pododbora upravnega odbora našega društva dne 29. VI. 1959 smo glede na stanje in potrebe tehničnega kadra v gozdarstvu ter njihovega šolanja in vzgoje sklenili, da analogno kot za lesno industrijo priredimo posebno posvetovanje vseh članov društva. Seveda pa je bila v ta namen neogibno potrebna anketa o stanju strokovnega kadra oziroma primanjkljaju le-tega. Dne 27, VII. 1959 je dniStvo razposlalo anketna vprašanja predvsem okrajnim gozdnim upravam, vsem gozdnogospodarskim organizacijam itd. Čeprav so bile potrebne nekatere urgenccj vendar srno zbrali anketni material in ga po naknadni izpopolnitvi priobčujemo. V podatkih je upoStevano stanje 30. VI, ,1959. Stanje in potrebe kadrov Zaposleno Potreba Primanjkljaj Višek Gozdarski inženirji 226 476 250 - Gozdarski tehniki 440 566 12S Logarji 1186 1086 - 102 Skupaj 1852 2126 .176 102 Menimo, da so podatki o stanju gozdarskih strokovnjakov, ki so zbrani z anketo, zadovoljivo natančni. Kvečjemu je mogoče, da je bil vkljub skrbnosti kak strokovnjak izpuščen. Po ankeli odpade pri 901.000 ha gozdne površine na enega gozdarskega inženirja ok, 400Ü ha, na I tehnika ok. 2000 ha in na 1 logarja ok, 760 ha gozda, Z rezultati ankete pa moremo bili le delno zadovoljni, ker je potreba inženirjev in tehnikov ugotovljena nekoliko prenizko. Po zbranih podatkih o potrebnih kadrih naj bi na 1 gozdarskega inženirja odpadlo lÖOÖha, na tehnika 16Ü0ha in na logarja 860 ha gozdov. Vprašanje Števila logarjev je rešeno, ker ni nobenega praznega logarskega mesta. Vendar pa logarji niso povsod zadostno kvalificirani. Po podatkih ankete imamo za 1109o premalo gozdarskih inženirjev in za 2d% premalo gozdarskih tehnikov. Prvih bi torej rabili Se enkrat toliko, kot jih je sedaj, drugih pa Se eno tretjino od sedanjega števila. Komisija za kadre je sporazumno določila naslednji ključ za ugotavljanje zaželenega Števila strokovnih kadrov. Za gozdove SLP naj bi bil na 1500 ha I gozdarski inženir, t. j. za 324,000 ha 316 inženirjev,- na 750 ha 1 gozdarski tehnik, t. j. za 324.000 ha 432 tehnikov. Za nedržavni sektor naj bi bil na 2500 ha 1 gozdarski inženir, t, j, za 607.417 ha 342 inženirjev; na 1250ha ! gozdarski tehnik, t, j, za 607.417 ha 4B4 tehnikov. 2a vso Slovenijo bi bilo torej potrebno 458 inženirjev in 916 tehnikov, Sedanje, anketirano in stvarno potrebno Število strokovnjakov Stanje po Potrebno Pri- anketi Število manjkljaj Gozdarski inženirji a) V ustanovaln, ki ne upravljajo z gozdovi 87 184 97 □) V ustanovah in podjetjih, ki upravljajo z gozdovi 139 458 319 Skupaj 22G 642 416 Gozdarslii tehniki ti) V ustanovah, l;i ne upravljajo z gozdovi 112 179 HI b) V ustanovah in podjetjih, ki upravljajo z gozdovi 328 916 588 Skupaj 440 1095 655 Strokovni g-ozdarski kadri Pudjetje, ustanova Gozdna gospodarstva Bled Brežice Celje KGP Kočevje Kranj Ljubljana Maribor Nazarje KGP Nov^o meslo Postojna KGP Slovenj Gradec SOG Tolmin Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana '-Silva- Ljubljana "Silvapi'odukL" Ljublj. -Dravinja'- Ptuj Semenarne.Mengeš -Snežnik^. Koč, Rfka Pomurska sekcija Sekcija za pogozdovanje krasa Koper Institut Ljubljana Fakulteta Ljubljana Uprava gojit. lov. LRS RUG Ljubljana GozrtJrskl iiižpiilrji Ooiciarski tehniki s 1 sil tj >E -x — e s > >t > g S A S s TT £ 3 a 3 4 5 e 7 8 9 10 11 st v a 1 e a 9 2 S - 2 13 34 i 1 1 3 5 5 - 1 11 27 G - I 7 1 6 - 4 11 26 1 2 3 0 1 i 15 4 24 67 4 3 2 9 3 3 - 5 11 36 3 1 3 7 1 6 -- 4 11 36 6 4 6 le 2 B - 8 18 30 4 2 - B 1 2 - - 3 as 2 1 4 7 2 6 - 3 11 40 5 - 2 7 3 6 8 6 23 S2 2 2 3 7 2 G - 4 12 30 2 2 3 7 2 13 — 2 17 53 S - — 8 1 - — — - 1 - 1 2 . - 2 — — a 4 3 - — 3 1 — _ I 8 t 1 — — 2 3 13 3 — — 3 7 9 - — 16 46 ^ — — - — 9 1 - 10 12 12 - - 12 5 - - - 5 2 11 — — n 2 1 - — 2 - ß 6 Gozdarski inženirji Gorü^r&k] tehnllii Podjetje, ustanova ■C "«3 o h 3; 0. a e> a ^ jz Jr — A r:: 'u s >s > s iO a > tJ <3 .C o Z-i > > > t > 5 Ui 1 2 s i 5 S J B 10 11 Okrajne uprave za gozdarstvo Celje 6 Celje ObLO 1 — — 1 9 — — — 9 : Koper 5 — — 5 1 — - — 1 — Kranj ü — — 5 2 — — — 2 — Kranj ObLO 2 — — 2 10 — — — 10 — Ljubljana centr. -(- z. p. 5 2 — 7 4 6 — — 10 2 Ljubljana ObLO — — — — 16 — — — IS 5 Ljubljana OLG 1 Maribor 5 — — 5 3 — — — 3 — Maribor ObLO 1 — — 1 11 — — — 11 4 Kmet. gosp. Maribor — — — — 4 — — — 4 6 Nova Gorica ObLO 1 — 1 7 — — — 7 2 Nova Gorica 3 — — 3 10 — — — 10 — Novo mesto 3 — — 3 2 — — — 2 — Novo mesto ObLO 1 — — 1 6 — -- — Ü 8 Gozdarslte poslovne zveze Dravograd 1 — — 1 3 9 — — 12 41 Celje 5 - — 5 1 e — - 7 60 Idrija - — -— — 3 1 — — 4 16 Kamnik — »Sipek« 1 — — 1 2 2 — — 4 21 Kočevje 1 - 2 3 2 4 — 2 a 32 Koper ■ — — — — 3 — — — 2 9 Kranj 4 1 2 7 2 7 — 5 14 49 Ljubljana 1 , — 2 3 5 7 2 7 21 45 Litija - — — — 2 4 — 1 7 35 Maribor 4 1 — 5 _. — 10 — 10 50 Mozirje 1 — — 1 2 6 — — 8 22 Nova Gorica 1 — 1 2 3 4 — 2 9 46 Novo mesto 1 1 - 2 — . 4 — 4 8 47 Postojna - — — -- 2 3 - — S 27 Ptuj 2 — — 2 2 3 — 5 23 Radovljica 2 -- 1 3 — 5 — 3 ^ 32 Hakck 1 — -- 1 1 2 — — 25 Sevnica 1 1 3 4 2 ■ 2 -- 2 6 40 Sežana — — — — 2 1 — — 3 16 Gozdarska srednja šola 2 — — 2 — — — — — — Zbornica, Zavod za sta- tistiko, Zavod za pla- niranje, "-Gorjana*", Nižja gozd, šola 7 7 Skupaj 155 30 41 226 162 173 36 99 440 1106 stanj« in potrebe kadrov Gozdarski mž^nrrji Cozd^jsltl te h al ki -t Značaj zaposUtve m > o " > C - , v ^ " 3 >5 w a m i >% kt A f jt — (L a Ji t/i fl U O i t C v il o Potrebno Število a) UstEinove, ki ne upravljajo z gozdovi 177 7 - 184 153 22 4 - 179 64 b) Podjetja, ki uprav- ljajo z gozdovi ne 122 52 392 61 152 97 77 387 1020 Skupaj 295 129 52 476 214 174 101 77 566 10S4 Stanje 1, Vlir, 1959: a) Ustanove, ki ne upravljajo z gozdovi 85 2 — 87 93 IS 1 — 112 46 b) Podjetja, ki uprav- ljajo z gozdovi 70 23 41 139 69 155 35 69 328 1140 Skupaj 155 30 41 22ß 162 173 36 69 440 118S Primanjkljaj ; 140 39 11 2S0 52 1 35 8 126 loa Gozdovi, obrati in delavci sploSnega ljudskega premoženja Organizacija Površina ha Obratov OkoliŽev Delavcev let, povpr. kvalif, GG Bled 25.000 4 20 439 110 GG Kranj 21.000 4 24 260 213 GG Brežice 15.571 5 2Ö 315 74 GG Celje 13.463 5 28 333 60 GG Ljubljana 17.745 5 33 310 315 GG Maribor 30.142 G 24 768 550 GG Nazarje 15.000 4 22 466 147 KG P Novo mesto 26.S44 6 35 410 J 84 GG Postojna 35.000 7 49 475 444 KGP Slovenj Gradec 21.Bil 5 27 563 422 SoGG Tolmin 33.494 7 48 820 SOS KGP Kočevje 38.000 6 55 736 185 "■Dravinja« 3.800 1 8 106 62 '^Silva-K 3.500 1 4 52 38 Semenarna 22 1 6 83 16 »•Snežnik« Koč. Reka 14.000 2 11 150 40 Hudourniki - — — 150 40 Sekcija za pogozd. krasa „ - — 155 134 Sektor drž. v Pomurju 10.0000 5 12 40 -- Skupaj 324.112 74 430 6641 3360 Število obratov, okolišev in delavcev v gozdni proizvodnji Kategoorija posesti Gozdnih obratov Gozdnih okoli äfev Gozdnih delavcev skupno od tega kvalificiranih število % Za gozdove SLP 2a gozdove izven SLP Skupaj Gozdovi, obrati in 74 34 430 636 6641 1036 3360 113 50% 11% 158 1QG6 1677 3473 delavci Izven splošnega ljudskega preutaJcnja 45% i Podjetje Površina ha Obratov Okolišev Delavcev Pomurje 34.0D0 5 25 70 2 GPZ Celje 64,000 10 73 181 - GPZ Dravograd 33.000 4 41 2.')0 36 GKP2 Idrija 14.000 1 16 30 5 Poslovna zveza za g02d. les. plan. Kamnik 20.500 3 21 50 — PZGK Kočevje 28.600 5 30 110 — PZGLG Kranj + Radov- ljica 71.1T0 12 81 66 52 Zadr, poslov, zv. Koper 7.200 — 9 S — PZKG Ljubljana 48.618 6 ' 47 3 - GP2 Litija 30.000 3 35 — — GPZ Maribor 39.000 9 50 164 11 GKPZ Mozirje 22.500 7 19 — — Zadr. GPZ Nova Gorica 37.050 4 43 24 2 GLPZ Novo mesto 52.800 4 55 10 3 KGPZ Postojna 21.679 3 26 11 - GPZ Ptuj 22.000 3 22 30 — PZGKG Rakek 25.000 3 24 4 — GPZ Sevnica 34.000 — 3 20 - KGPZ Sežana 13.300 2 17 5 2 Skupaj 607.417 84 636 1036 113 Da bi omogoSili boljäo presojo, smo v razpredelnici prikazali sedanje število strokovnjakov, ki ga je ugotovila anketa ter potrebno Število le teb. Te podatke smo razdelili v dve skupini r a) za ustanove, zavode in podjetja, ki ne upravljajo z gozdovi in b) za podjetja, ki upravljajo z gozdovi. Pri tem so ^a skupino a) upoštevani podatki ankete, za skupino b) pa predlog kon-usije. Po tem rakunu bo torej primanjkovalo v Sloveniji v sledečih 10 letih 416 gozdarskih inženirjev in 655 gozdarskih tehnikov. Potrebno ho torej letno vsaj 40 inženirjev, da bi mogli spopolniti pomanjkanje le-teh, Za nadomestitev gozdarskih tehnikov pa ne bo potreben tolik letni dotok. Doslej so delovna mesta gozdarskih tehnikov večinoma zasedena. Verjetno bo en razred z ok. 30 novincev vsako leto dovolj za spopol-nitev praznin, ki bodo sproti nastajale. Po tem računu bo torej potrebno povečati sedanje Število gozdarskih tehnikov aa 150%, gozdarskih inženirjev pa za 180%. Ing. Drago K a j f e Ž o STOPNJAH STROKOVISTE IZOBRAZBE V GOZDARSTVU Ze 3z dnevnega dogajanja povzemarao, da se sedaj mnogo razpravlja o reformah vsega Šolstva, od osnovnega pa do strokovnega vseh stopenj. Znana je reforma osnovne šole v smeri osemletke, Id zadeva tudi splošne srednje Sole vsaj do stopnje nižje gimnazije. Znano je tudi prizadevanje na univerzah predvsem v smeri skrajšanja' Študija bako glede na njegov obseg Icot tudi glede na stvarno porabo časa za diplomiran je. Hkrati smo si prizadevali odpravljati t, i. balast, Ici ni v interesu hitrega dokončanja Študija in ki ovira osredotočenje na snov, iti je dandanes praktično potrebna za vsak poklic, da bi Študij tako lahko bolj racionalizirali. Vse te reforme si prizadevanjo: a) zviSati splosno raven ljudske izobrazbe v skladu s sodobnimi potrebami, zlasti v socialistični družbi; b) vse šole čimbolj zaokrožiti zaradi praktične življenjske uporabe v vseh sektorjih družbenega dogajanja in na vseh stopnjah izobrazbe; C) omogočiti smotrn prehod v nadaljnje stopnje šolanja do najvišje stopnje strokovne in specialistične izobrazbe. Te reforme preveva zavest, da smo z dosedanjo strukturo izobraževanja in Sol preveč zaostali pri starih šablonah, ki sodijo v preteklost in niso v skladu z novimi potrebami hitrL^ga gospodarskega in družbenega razvoja, zlasti ne v socializmu, ki si že nazorsko prizadeva doseči večjo splošno razgledanost, ker jo smatra za pogoj uspešnega družbenega napredka. Pripravlja se zakon o strokovnem šolstvu, ki bo določil okvir za ureditev strokovnega šolanja in šolskih ali poklicnih stopenj v raznih strokah, Kot strokovnjaki moramo prispevati k prečiščevanjii zadevnih pojmov in k čim boljšemu izoblikovanju načel, na katerih naj v bodoče sloni naše strokovno šolstvo, da bi ustrezalo vsem strokam oziroma gospodarstvu, ki mu je namenjeno. Zavedamo se, da ima gozdarstvo določene specifičnosti, na katere moramo opozoriti, da bi se v okviru splošnih načel in ustroja strokovnih šol pravilno upoštevale in zadovoljile objelctivne potrebe v gozdarstvu. Od sposobnih kadrov pa je povsod v prvi vrsti odvisen napredek stroke, ki nam je in ki nam mora biti pri srcu, sa je to hkrati prispevek splo,s-nemu gospodarst^'^u, katerega člen je kot druge panoge tudi gozdarstvo. Ce pa hočemo glede ustroja Šolstva na ta način sodelovati, moramo najprej sami spoznati svoje potrebe in probleme ter iskati pot k njihovemu reševanju. Upravni odbor našega Društva IT GLl je zato razmotrU zadevna vprašanja in pripravil posebno posvetovanje o strokovnih kadrih tn šolah v gozdarstvu. Posvetovanje naj bi s tem seznanilo SirSi strokovni Itrog, z diskusijo prispevalo k razčiščevanju zadevnih vprašanj oziroma zavzelo do njih svoje stališče. Pri tem ni odveč omeni U, da je včasih izoblikovani strokovnjak, zlasti starejši v nevarnosti, da bi se mu, če se takoj ne oprime vsake novosti, pripisovalo, da je vklenjen v stare navade in da je nazadnjaški. Z druge strani pa se moramo zavedati, da vsaka reforma na določen način potrese obstoječi ustroj in je ni primerno slepo uvajati, če si nismo na jasnem, da bo dosegla zaželene in koristne uspehe. Živahna borba mnenj, podkovana s skušnjami, bo pri tem lahko mnogo koristila, Sedanje stopnje šolstva v gozdarstvu Dosedanje stopnje strokovnega šolstva v slovenskem gozdarstvu so znane in jasne: 2-letna nižja gozdarska ali logarska -Šola, 5-letna srednja gozdarska šola in gozdarska fakulteta. Glede tega oziroma vsaj glede vrste stopenj smo enaki 2 drugimi repubhkami, a glede srednje in visoice stopnje enaki tudi z drugimi strokami ali gospodarskimi panogami. Takšen ustroj )e bil po vojni najbolj razumljiv in je kot takšen tudi najbolj ustrezal ter prihranil razne pogoste reorganizacije in motnje, ki smo jih doživljali na drugih sektorjih dela v gozdarstvu. Delavske šole do sedaj še nismo imeli, prav tako tudi ne postdiplomskega študija za specialLzacijo na fakulteti. Po dokončanju teh šol smo dobivali logarje, tehnike in inženirje, V previranju okoli teh strokovnih šol je za preteklo obdobje značilno, da so si vse prizadevale povečati programe in dosledno temu podaljševati študijsko dobo. Značilen je tudi pretiran obseg nestrokovnih ali praktično nepomembnih predmetov. Pri fakulteti pa je zaradi pretiranega liberalizma narastla doba do diplome in povprečno presegla Se celo 7 let. Podaljševanje učne dobe logarske in srednje gozdarske šole pa je predvsem koristilo praktičnemu pouku, kar je bilo vsekakor koristno, Vendar nastaja vprašanje, ali je bilo pri gozdarski srednji šoli umestno podaljšati skupno učno dobo na 5 letj ko je bila na podobnih šolah le 4 leta. Doseženi služtieni rang strokovnjakov, ki so končali te solt;, je biJ glede srednje in visoke šole jasen in v skladu s splošnimi službenimi stopnjami, ne pa glede logarske ali nižje gozdarske šole. Tehnik je dosegel stopnjo srednje šole z maturo in s tem popolia srednji rang, inženir pa rang univerzitetne i2obrazbe_ Logar pa ni imel in nima ustreznega službenega ranga, ker vprašanje takih uslužbencev na splošno tudi v drugih strokah ni razčiščeno, a v tehničnih strokah povečini ni bilo takšnih uslužbencev, ker so tam navadno zaposleni delavci in mojstri s kvalifikacijami ustreznih stopenj. Delavske šole nismo imeli, Naši delavci so morali dosegati kvalifikacijske stopnje brez prave učne priprave, dokler jim v zadnjem času nismo priskočili na pomoč 2 raznimi občasnimi lokalnimi tečaji, ki so bili glede trajanja in globine precej različni. Strokovno izpopolnjevanje strokovnjakov iz prakse pa je liiio v določeni meri le s pomočjo tečajev, ki jih je po večini prirejalo DIT ali njegove sekcije, ki so tako vsaj nekoliko prispevale pošolskemu študiju. Pri tem je büo največ napravljenega za logarje, za njihovo pripravo na izpite, zlasli za tiste, ki niso imeli dovolj Šolske izobrazbe, Rctormc, ki so se doslej pokazale kot potrebne a) Delavci: Delavci so po številu najodločilnejši činitelj proizvodnje, vendar smo morali ugotavljati, da smo glede njihove izobrazbe najmanj napravili. To pa prav gotovo ni bilo v skladu z gospodarskimi interesi in še manj s socialističnim ustrojem naše skupnosti, posebno ee to stanje primerjamo 2 državami naprednega gozdarstva. Nastala je torej potreba po Soli za gozdne delavce, bodisi v obliki stalne šole ali pa potujočih tečajev. Od leta 1957 dalje smo napravili najnujnejše, ko smo vpeljali terenske krožne tečaje o orodju in tehniki dela ter ponekod Se ia druge snovi. Ti tečaji so bili hkrati priprava za šolo gozdnih delavcev. Sedaj pristopamo k takšni šoli v Postojni v okviru centra gozdarskega šolstva Ko smo ob pripravljanju učnega načrta in programov za to šolo primerjali tuje skušnje, se je pokazalo, da je pri nas potrebno daljše šolanje, ker naŠe gospodarske organizacije še niso tako razvite, da bi delavcem na terenu nudile zadostno dopolnilo šolskega pouka, hkrati pa je potrebno — to je splošno uveljavljena zahteva — nuditi vsem delavcem v Soli tudi nekaj splošne izobrazbe, zlasti glede družbenega ustroja in delavske samouprave. Glede slednjega seveda ne moremo uporabiti tujih izkušenj, ker kapitalizem ni zainteresiran, da bi se delavstvo razvijalo v napredni družbeno politični smeri. Zaradi splošnih predpisov o takšnih šolah, ki sedaj veljajo pri nas, smo morali sprejeti 3-letno Šolanje s po 3-mesečnim poukom vsako leto v šoli. To velja za delavski naraščaj. Za starejše delavce (z nad 5 let prakse), ki Se nimajo izpita za kvalificira- Tiega delavca, pa je dodan, poaeben. tečaj s trajanjem 3 mesecev kot priprava za Ettokovni izpit za kvalificiranega delavca. Ce upoštevamo, da trajajo tečaji v takšnih äülah v tujini Ic po 2—3 tetine, potem je šolanje s trajanjem 3 mesecev veliko veliko daljše; vprašamo se, ali je ekonomično, če upoštevamo odsotnost delavcev iz produkcije in strošek za njihovo äolanj«? Hkrati se kapaciteta šole za toliko zmanjSuje. Morali smo tako začeti, Se zlasti, da se prilagodimo obstoječim predpisom, prepričani pa smo, da se bo kmalu pokazalo, da je treba to trajanje skrajšati. K temu bo v znatni meri lahko pripomoglo tudi dejstvo, da bodo prihajali v to delavslco Soio gojenci, ki bodo imeli trdnejšo podlago iz osnovne šole, kot jo imajo sedaj. Zaradi tega je prav, da se ^a sedaj sprijaznimo s takšno šolo, da pa pri izvajanju šolanja spremljamo te okolnosti, da bi lahko pravilno ukrepali, ko bo za to čas. Mislimo, da bi tudi za novince povsem zadostovalo 3-krat po 1 do 1,5 meseca šolskega pouka. b) Logarji: Hkrati se je pokazalo, da je posebna logarska Šola odveč oziroma da je potrebno, da namesto logarjev rekrutiramo preddelavce ali delovodje iz vrst delavcev z dopolnilno šolsko izobrazbo. To ni nova zamisel, ampak je sedaj le dozorela. Nakazuje jo stvarna potreba, podobno kot v tujini. To rešitev so narekovali zlasti trije Cinitelji; 1. Postalo je nesporno, da je tudi za logarsko šolo boljši naraščaj iz delavskih, vrst, t. j, tistih, ki so bili te v praksi in so sposobni za. preddelavce, 2. Vloga in delo logarjev pri gozdnih gospodarstvih sta se spremenila, ker so le-ti postali strokovni delavci, oziroma delovodje. Strokovno vodstvo na terenu pa zahteva več znanja in novo delovno področje, ki ustreza gozdarskemu tehniku. 3. Za preddelavce ali delovodje moramo izbirati najboljše delavce, ki so že pokazali svojo sposobnost liOt delavci, ustroj Šolanja pa je treba hkrati na splošno usmeriti tako, da se lahko iz nižje stopnje, to je iz delavske žole nadaljuje. Se posebno se s takšno rešitvijo ujema potrebna ustrezna ureditev polo?.aja logarja, za katerega je .sedaj prevedba v kvalificiranega delavca najboljši izhod. Po tej poti se bo nato lahko potrudil do stopnje visokokvalificiranega delavca; pri tem mu bo seveda potrebno ustrezno pomagati. Ugotoviti moramo, da so .sposobni logarji do sedaj odigrali pomembno vlogo. Po stvarnih potrebah naiiega gozdarstva je njihova delovna vloga prerastla pojem "pomožnega tehničnega osebja«. Toda kot nižje strokovno osebje nimajo usU'eznega naziva, ki bi jim sam po .sebi zagotavljal materialne položajne pravice. "V službi nadzirajo in formalno vodijo delavce, ni pa jim priznana niti stopnja kvalificiranega delavca. To vprašanje je na splošno zapleteno tudi glede na druge stopnje. Najboljša rešitev je ta, da logarje prevedemo v kvalificirane delavce in da jim olajšamo pot do stopnje visoko kvalificiranega delavca, kar je tudi v skladu s pojmom pred-delavca. Sposobnejši logarji pa lahko z nadaljevanjem šolarja na srednji gozdarski šoli dosežejo stopnjo gozdarskega tehnika. Lahko pa to dosežejo tudi z izvenšolskim študijem tvarine te šole. Trenutno se zdi, da Je v zasebnem sektorju še ostala dosedanja vloga logarjev in da tam preddelavec ali delovodja v tistem smislu kot pri gozdnih gospodaistvih ne bi ustrezal. Ce pa to vprašanje pogledamo nekoliko perspektivno in Če upoštevamo, da je treba v zasebnem sektorju vplivati na neposrednega proizvajalca, to je na kmeta podobno kot na delavca, pötem bo tudi prav tak delovodja, ki ima seveda dopolnilno Šolo, bolj uspešen kot sedaj logav, lahko pa se Še nadalje imenuje logar aH delovodja ali kako drugače, ker mislimo, da naziv sam po sebi še ne narekuje določene vsebine dela in znanja. Seveda pa je treba pri tem hkrati upoštevati, da bo strokovno nadzorno vlogo v zasebnem sektorju obenem Z določenimi odgovornejšimi strokovnimi nalogami opravljal gozdarski tehnik, podobno kot pri gozdnih gospodarstvih, Sezonskim delavcem ali kmetom ne bomo mogli tako kmalu nuditi strokovne izobrazbe po primeru avstrijskih 'vWaldbauernschulen«, zato bi na opisani način tudi v tem smislu lahko precej prispevali. Izbranim delavcem v okviru potrebnega števila preddelavcev ali delovodij bi bila občasno na razpolago posebna dopolnilna šola, za katero učni načrt še ni izdelan. Pri tem je mogoče zasnovati enoten tip te dopolnilne Šole ali pa ga diferencirati glede na preddelavce ali delovodje za izkoriščanje gozdov in za gojitvena dela. Sola za gozdne delavce z določeno prakso bo morala sposobnejSim delavcem omogočati nadaljevanje šolanja na gozdarski srednji Soli seveda na podlagi sprejemnega izpita, če upoštevamo splošni princip, da so šolska vrata do najvišje stopnje odprta vsem, kakor se že sedaj lahko vsakdo vpiSe na fakulteto, Če ima predpisano prakso in opravi sprejemni izpit. Delavci, ki imajo osemletko in z njo tako in tako že pogoj za vstop v srednjo gozdarsko šolo, pa morajo po končani delavski šoli in praksi imeli prednost pri vstopu na srednjo gozdarsko Solo. Pravzaprav bo SGS tedaj pomenila neko vrsto višje Sole. Tako postopno izgrajevani kadri bodo boljäi in bolj proizvodnega ter manj usluž-benskega značaja, kar je zaželeno. Ce upoštevamo dejstvo, da ie pri vseb šolah koristna predpraksa, bodo takšni kandidati prav gotovo imeli najboljšo predprakso. Dopolnilna šola za preddelavce ne bi takoj avtomatično dajala visoke delavske kvalifikacije, ampak le pripravo za opravljanje tega izpita. Lahko pa bo izbrani delavec kot kandidat za preddelavca že opravljal takšna dela, dokler ne opravi dopolnilnega šolanja in izpit za visokokvaliciranega delavca. Na ta način ne bo praznine, ki se je nekateri tovariäi bojijo Pri vsem tem je treba upoštevati, da bo tako vloga preddelavca ali delovodje stvarno ustrezasla, medtem ko se je dosedanja idoga logarja preživela. Glede na osemletko pa ho s tam rešeno tudi drugo vprašanje, ki bi se sicer pojavilo. Osemletka zadošča za vpis na gozdarsko srednjo šolo, ravno tako pa tudi za logarsko šolo. Kdo bo potem talvo nespameten, da bo zaradi 2 let Šolanja zadovoljen z logarsko Šolo, ko lahko konča srednjo gozdarsko Solo? Prva pa mu ne omogoča ustreznega službenega ranga, vsaj v zvezi s .socialnimi pravicami ne. Na ta način ugotavljamo glede logarjev ali preddelaveev določene razlike v primerjavi z drugimi republikami. Toda Se sedaj je razlika v intenzivnosti gozdnega gospodarjenja, ki to narekuje. Kakor že sedaj vidimo, bn sel razvoj pri drugih republikah po isti poti. ' C) Gozdarski tehniki: Gozdarska srednja šola se mora skrčiti na -i leta, pvi Vem pa ne sme trpeti praktični del pouka. To je bilo Se pred leti sklenjeno na zvezni Iconferenci za srednje kadre, s k,! i ca ni po »Savezu Šumarskih drustava FNRJ--(v Skopju 1956. !eta). Formalno mora to spremembo odobriti Svet za šolstvo LRS. S tem se rang šole in na njej izšolanih strokovnjakov ne bti prav nič spremenil, ampak trajanje Šolanja se bo prilagodilo trajanju na takšnih šolah v drugih republikah m v drugih Strokah. Tudi študij fakultete je skrčen. Razumljivo je. da mora ■to veljati sole za nove vpisnike. Ne bomo se spuSčali v analizo učnega načrta in programa gozdarske srednje šole, ker sta le-ta odvisna od analize lika tehnika, ki ga potrebujemo. Naglasi ti pa moramoj da je potrebno na tej šoli dati dovolj poudarka usposobljenosti za praktična dela, zlasti v tistih sektorjih dela, ki so najvažnejši in najpogostejši. Pri tem moramo posnemati izkušnje iz tujine. Nastaja vprašanje^ ali nam je potreben taksen tehnik, kot ga sedaj šolamo? To vprašanje se pojavlja deloma pod vplivom takšnih Sol v sosednih gozdarsko naprednih državah, v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer imajo »Fdrstersehulen« z 2-do 3-ietnim študijem in so v rangu popolne srednje šole, deloma pa pod vplivom presoje, da bi bilo treba te strokovnjake bolj približati terenskim delom, kot to zahteva intenzivno gozdarjenje, ki bo tudi inženirje približalo nižjim odgovornim mestom. Hkrati je potreba za novimi gozdarskimi tehniki po anketi le tolikäna, da zanjo zadoSCa že število gojencev, ki so sedaj \'pisani. Ce pri tem upoštevamo, da smo- iz bivSe i- in 2-letne gozdarske Šole v Mariboru dobili razmeroma zelo dobre strokovnjake, ki jih je pozneje življenjska, praksa prisilila, da so se strokovno dogradili, potem zasluži to vpražanje precej pozornosti. Vendar mejiimo, da vsaj za enkrat ne bi posegali v to reformo, da se ne bi preveč oddaljili od ranga takšnega kadra v drugih strokah in od takšnega kadra v gozdarstvu drugih republik, vsaj dokler ne bi bila dovolj jasno nakazana takžna reforma in nova kategorija strokovnjakov po novem zakonu o strokovnih Šolah. Ze nekaj let vodi srednja gozdarska äola Ludi poseben dvoletni pripravljalni tečaj za osposobitev aktivistov, ki so z delom v raznih iunkeijah dosegli življenjsko razgledanost in splošno zrelost za gozdarske tehnike, ki gotovo odtehta nekaj časa Študija, Se zlasti, ker gojenci zaradi svoje zrelosti strokovno tvarino dojemajo bolj resno in življenjsko kot neizkušeni dijaki. Ta tečaj je bil nekaj časa upravičen, zlasti dokler je bilo dovolj primernih kandidatov in dokler je v precejžnji meri primanjkovalo gozdarskih tehnikov. Ce pa sedaj računamo z rednim dotokom tehnikov iz redne srednje gozdarske šole, ne bo več pomanjkanja tehnikov in tudi ne posebne potrebe za takšen skrajšani tefaj, ki bo zato odveč in bi le škodoval sistematični izobrazbi. č) Gozdarski inženirji: Fakultetni ätudij je trajal prej pri nas 9 semestrov, v nekaterih drugih republikah pa tudi 10 semestrov, toda stvarni študij do diplome Se mnogo dalje, povprečno ok. 7 let. Z novim Zakonom o univerzi je trajanje študija na vseh gozdarskih fakultetah reducirano na i leta, hkrati pa je režim Študija tako zaostren, da mora študent praviloma dokončati študij v 4 letih Koristen vpliv teh reform je že sedaj jasno občuten v prid hitrejšemu in temeljitejšemu študiju, kajti postavljene obveznosti silijo študente, da delajo bolj marljivo in sproti. Tudi učni načrt in programi so bolj praktično in sodobno prikrojeni, Ta reforma je bila torej selo koristna in uspešiia ter brez Škode za kvaliteto'diplomirancev. Posebna korist pa je tudi v tem, ker se študenti kot mJadi ljudje pravočasno navadijo delati kot to zahteva tudi življenje v praksi. Toda zavedati bi se morali, da je že s stvarno redukcijo Študija od 7 na 4 leta dosežena ali postavljena ogromna naloga, in da moramo biti previdni pri nadaljnjih reformah, ki nam ne obetajo dovolj zanesljivo želenih rezultatov. S tem pa še ni rečeno, da je že vse rešeno. Moramo nadaljevali s prizadevanji, da z izpopolnjevanjem študijskih načrtov in programov čim uspešne.je dosežemo postavljene cilje. Ce primerjamo to stopnjo študija z nekaterimi inozemskimi, se pojavlja predvsem vprašanje predprakse, ki je vedno koristna, tem bolj, čim je stopnja šole nižja. Poskus naäe fakultete, da uvede pcedprakso, se je izjalovil ob stališču drugih sorodnih fakultet, kjer je ob sedanjem stanju gospodarskih organizacij težko izvedljiva in glede koristi problematična. To vprašanje moramo za nekaj ^a.w še odložiti, še zlasti, dokler nimamo objekta, kjer bi kandidaU pod ustreznim vodstvom lahko bolj sistematično opravljal) to prakso. Pač pa bodo tisti študenti imeti najboljšo predprakso, ki bodo priSli iz prakse, v kolikor bodo ustrezali drugim pogojem. Ne bi pa bilo prav, če bi bila srednja gozdarska šola nekakšna odskočna deska za lakulteto, ker bi sicer zgrešila svoj osnovni namen. Ta prehod bi bil upravičen izjemoma le tedaj, kadar tehnik opravi nekaj let prakse in na delu pokaže svoje posebne sposobnosti. Drugi problem se tiče ustrezne pripravniške prakse, ki bi pravzaprav morala biti nadaljevanje fakultetnega Študija v smislu aplikacije in utrditve pridobljenega študijskega znanja v praksi. Jasno je namreč, da ne daje nobena strokovna šola, zlasti pa ne fakulteta zgrajenega strokovnjaka, ki se pač mora dokončno izgraditi šele pri konkretnem delu. Vaje in praktično delo na fakulteti so le prispevek k temu namenu in pa bolj razumljiva ponazoritev predavane snovi, ZavedajoE se tega problema se je nsSe DIT že nekajkrat zavzelo za ureditev te prakse, toda s slabim uspehom, ker zadeva na razne ovire. Nujnu potrebno pa je najti rešitev, ki bi pripravnikom omogoeila v pripravniški dobi spoznati vse sektorje dela. To je še zlasti važno v gozdarstvu, ki je po svojem značaju kompleksno in mora pravi strokovnjak v glavnih obrisih spoznati vse selUorje dela, tudi Če hoče biti pozneje uspešen specialist. Mimo tega pa je odvisno od podjetij, kako v lastnem interesu omogočajo pripravniku prakso, ki se s prizadevanjewi da doseči; odvisno pa je tudi od samih pripravnikov, če so dovolj vztrajni, da to dosežejo na način, ki jim je najlažje dosegljiv. Seveda je uspeh odvisen od zavesti in splošne zrelosti pripravnika. V zvezi s tem menimo, da je pravilno staliSče tistih, ki predlagajo, naj bi se novinci prvih 5 ali 10 let sploh načrtno usmerjali v službo, upoštevajoč seveda tudi njihove želje in težnje. Na ta način bi se kader tudi ustrezneje usmerjal na potrebna pripravniška in delovna mesta. Znano pa je, da nek Itraj povsem drugače cenimo, potem ko smo se nanj navadili, zlasti Se, Če smo se pri delu uveljavili. Tako bomo hitreje in bolj sistematično prišli do zgrajenega ali samostojnega kadra, ki nam ga kljub sicer zadostnemu Žtevilu zelo primanjkuje, predvsem kadar je treba popoln iti nclto odgovornejše mesto. Postdiplomski študij, ki je za operativo interesanten zlasti kolikor se tiče specializacije, se na fakulteti sicer pripravlja, vendar pa še ni uveden, Postdiplomskl študij naj bi bil hkrati neka vrsta nadomestila za skrčite v rednega fakultetnega Študija, usmerjen naj bi bil na stvarne potrebe operative. Skrbi nas le, da bodo; odsotnost kandidatov z delovnega mesta, prekinitev delovnega razmerja in vprašanje stroäkov za njihovo vzdrževanje velika ovira za prizadete, kadar bo šlo aa daljšo, 1- do 2-letno specializacijo na naäi ali pa na drugih fakultetah, V izogib tem oviram bj bilo menda boij uspešno, Če bi bil postdiplomskl študij za specializacijo razdeljen na več etap ali obrokov. Z krajšimi tečaji za strokovno izpopolnjevanje je treba nadaljevati po sedanjih izkušnjah v okviru DlT, podjetij in tudi s pomočjo fakultete ter srednje strokovne šole. Uporabljati moramo najlaže izvedljive načine, ki so tudi do sedaj za vse stopnje strokovnih kadrov dali zelo dobre uspehe. Vprašanje šole za obratne inženirje Zdi se nam skoraj odveč po nepotrebnem obravnavati to vprašanje. Vendai" pa bi podali nekaj informacij. Že nekajkrat smo v našem društvu ohravinavali vprašanje šole za obratne inženirje in smo vedno prišli do enotnega stališča, da takšna šola ni potrebna. Ce pa je nekaj odveč, je škodljivo. Tudi Zveza gozdarskih društev Jugoslavije je dne 26 3. 195Ö po poročilih vseh društev razmotrila to vprašanje in prišla do enakega stališča, ki ga je sporočila centralni zvezi DIT. Poglejmo, kakšno je to stališče! a) Gozdarski obrat zahteva popolnega in izkušenega strokovnjaka, ki ga ne more (Sati šola, ampak na podlagi šolskega znanja šele praksa, b) Glede na skrčitev fakultetnega študija je zmanjšana razdalja med srednjo in visoko šolo. Vprašanje vmesne stopnje Šolanja bi brez potrebe kompliciralo prila-gojevanje šolanja stvarnim potrebam na kadrih. C) Ce uporabimo za primerjavo inozemske i^Forsterschulen«, je že naäa srednja strokovna Šola z rangom popolne srednje šole nekaka vrsta višje gole. Nastaja zato vprašanje, ali je takšna višina šole glede na potrebe prakse umestna? č) Kadar nam za nekatera sodobno razvita dela primanjkuje kvalitetnih ali izurjenih strokovnjakov - to velja zlasti za tehnične panoge - prehitro začnemo misliti na snovanje nove šole - poleg obstoječih; pozabljamo pa, da nam obstoječe šole pogostorna zato ne dajejo zadovoljivih rezultatov, ker niso dovolj opremljene in prilagojene sodobnim potrebam ali pa, ker pripravniško delo ni dovolj smotrno urejeno. Za opremo Šol pa navadno nimamo dovolj sredstev in tudi ne učnih moči, zlasti če le-te niso dovolj stimulirane. 2 novimi solarni pa še bolj drobimo razpoložljiva sredstva in učne moči, Ce nimamo v šoli dovolj sodobnih učil, ta del pouka najlaže in najbolje nadomestimo z ustreznim pripravniškim delom v praksi, ki mu pa posvečamo premalo pozornosti d) Za določene vodstvene posle v obratih, kot si jih predstavljamo s t. i. ■obratnim inženirjem^ je potrebno zgraditi strokovnjake skozi prakso, s selekcijo iz vrst strokovnjakov, ki kažejo sposobnost za to. Vsak tak vodja pa mora poznati delovni proces in se ne more neposredno šolati le za določenega vodjo, še zlasti ne v stroki, kot je gozdarstvo, ki zahteva kompleksno znanje, ker se na istem prostoru opravljajo vsa raznovrstna dela. V vseh strokah srečujemo na raznih vodilnih obratovalnih mestih ljudi, ki so se ob pomanjkanju äolanega kadra raevili tnkorekoč brez šol, samo skoei prakso in prekašajo marši kakšnega novopečenega strokovnjaka, e] Ce bomo ustvarili novo stopnjo strokovnjakov z določenimi pravicami, bi bita poznejša vrnitev na sedanje stanje težka, A ko bi z vmesno šolo, med srednjo in visoko, vpeljali nov naziv in pravice, kaj bi rekli tisti tehniki, ki so si po šoli v praksi pridobili znanje in izkušnje in stvarno s svojo uporabnostjo pomenijo več kot eno ali dve leti šolanja? Drugačna pa je stvar, če za nekatere posebne in bolj odgovorne delovne položaje z morebitnim pošolskim študijem in tečaji razvijemo specialiste in praktično bolj usposobljene strokovnjake iz tehnikov, ki kažejo posebne sposobnosti, Ce jim dajemo večje materialne pravice aU posebne nazive, je to upravičeno, ker bodo z delom pokazali, da to zaslužijo in je tako nagrajevanje povsem v skladu z delovnim uspehom, ne upošteva pa zgolj šolskega izpričevala. Govori se tudi, naj ^bi se srednja strokovna Šola razdelila na dve stopnji in da bi bila sedanja srednja šoIe^ nekakšna višja šola, morda podaljšana na' 5 let. Ce bi tu izvedli pri sedanji gozdarski Soli, bi dobili zopet neke vrste logarsko Šolo. Tudi glede lesne industrije, za katero se je zdelo, da ji je bolj potrebna Šola za "Obratne inženirje«, je pokazala razprava na posvetovanju DIT 2G. 6. 1959, da ni potrebna in bi vnašala le zmedo. Več lahko kori.stl izboljšana vsebina študija na TSS in pošolsko spopolnjevanje dobrih tehnikov v praksi, prav tako pa tudi smotrno urejena pripravniSka praksa. Lahko pa se zgodi, da bodo nekatere stroke, ne glede na dejstva, ki so za in proti, vpeljale šolo za obratne inženirje in z njo zvezane pi-avice ter nazive, V tem primeru se bomo morali naknadno boriti za enake pravice kadrov v naši stroki, četudi smo^sicer proti taki Soli To pa dejstev in našega prepričanja ne more spremeniti. Nekatera vprašanja nadaljnje reforme univerzitetnega študija Priporoča se; a) inverzija študija in b) etapni študij. Res je, da razne reforme niso enako prikladne za vse stroke in jih tudi enako ne priporočajo oziroma se misli, češ da bi se reforma naj izvajala najprej v tistih strokah, kjer je najbolj upravičena in kjer je pričakovati od nje koristi. V tej razpravi se bomo dotaknili le gozdarske fakultete. Pod inverzijo študija je mišljen ukrep, s katerim bi se nakteri strokovni predmeti ali snov pomaknili na prva leta študija, nekaj teorije in splošni osnovni predmeti pa bi se predavali po strokovnih predmetih S tem se hoče doseči, da bi se Študenti hitreje spoznavali s stroko in bi bili v praksi uporabni, četudi ne bi končali celotnega študija, Z druge strani se skuša preprečiti, da Študent prvi dve leti ne bi blodil po raznih splošnih osnovnih predmetih in bi šele na to prišel do strokovnih predmetov ill äele iz njih zvede), kaj vsebuje poklic, ki se zanj pripravlja. Na ta način bi z večjim veseljem prijel za delo in bi tudi sploäne predmete ali osnovno teorijo laže in bolje dojemal, ker bi vedel, zakaj so stroki potrebni. Hkrati bi se s takšno razvrstitvijo učne snovi omogočil etapni Študij, da bi prej prišli do strokovnjakov, medtem Ko bi vigjo, bolj teoretično ali prefinjeno izobrazbo dosegli tisti, ki bi končali vso fakulteto. Ta zamisel je načelno dobra in vredna pozornosti. Stvarna možnost za njeno izvedbo pa Je v gozdarskem žtudiju precej dvomljiva. SploŠ/ii osnovni predmeti (matematika, botanika, kemi.ia itd.) so namreč le podlaga za strokovne predmete. Njihove vloge ne moremo spremeniti in toka obrniti. Morda bi bila umestna razprava, ali so ti predmeti potrebni v taksnem obsegu in globini, kot se sedaj predavajo, ^elo pozitivno težnjo, da bi se Študentje čimprej seznanili s strokovnimi predmeti, smo uresničili deloma s tem, ko smo že v drugo Šolsko leto infiltrirali strokovne predmete, v kolikor je bilo lo mogoče glede razporeda ur in potrebnih osnov iz splošnih pi-edmetov. Več bo težko doseči. Raztrgati matematiko na več delov, bi pomenilo zopet odmakniti tiste strokovne predmete, ki jo potrebujejo, prihajajo pa na vrsto že v 2. in 3. letniku. Potem bi morali tudi strokovne predmete deliti, kar vse 'še bolj komplicira, Matematika pa ni potrebna le kot vsebina, ampak tudi za razvijanje mišljenja. Pač pa bi hitrejSe spoznavanje stroke pri ^tistih študentih, ki nimajo prakse, dosegli lahko s poljudnimi strokovnimi ekskurzijami (uvod v gozdarstvo) v prvih dveh letih. Ta ukrep je najlaže izvedljiv in zelo priporočljiv. Potrebna pa so le materialna sredstva za to. Etapni študij pomeni takšno prikrojitev učnega načrta in programa, da bi imeli tudi tisti Študentje, ki bi zapustili fakulteto po dveh ali treh letih, zaokroženo in praktično uporabno izobrazbo. S tem sc skuSa bitreje priti do potrebnega kadra in popolniti nekatera delovna mesta z manj podkovanimi uslužbenci, ki niso mogli dokončati celotnega ä tudi ja. Le-ti bi mogli pozneje po opravljeni praksi študij Še nadaljevati če bi jih to veseblo. Takšna reforma Študija sloni na mnenju, da v široki praksi ni potreben popoln, zlasti ne teoretsko poglobljen univerzitetni študij. Tudi ta način študija je za našo stroko težko izvedljiv in v praksi slabo uporaben. Ce se vpraSamo, ali potrebujemo takšne kadre, bo odgovor negativen. Boljši je namreč tehnik s popolno in zaokroženo izobrazbo, četudi ima le nižjo splošno izobrazbo. Ob skrajšanem fakultetnem Študiju pridobi študent koma] v 4 letih tisto znanje, ki ga v praksi usposablja, da se na praktičnem del« zgradi v ustreznega strokovnjaka. Premostili smo začetne potrebe na kadrjh, tako da nam sedaj primanjkuje predvsem že zgrajenih, samostojnih in dobro razgledanih strokovnjakov, ki zato seveda poleg šole potrebujejo precej prakse. Kakovost nostaja odločilnejSa od števila. Ne smemo torej sedaj brez potrebe in v gospodarsko škodo kvaliteto kadra podrejati njegovemu Številu, Težko bi bilo ostvariti v naši stroki takšen etapni študij. Za gozdarsko službo je potrebno kompleksno znanje, ker je gozd živo bitje z vsemi funkcijami na istem prostoru, povezanimi s celotnim rastiščem. Praktičen gozdar se ne more ukvarjati n. pr. le z bukvijo, drugi pa samo s smreko, ali drugimi podrobnimi sestavnimi deli. Vso glavno Ivarino bi morali pravzaprav predavati v manjših obrokih in po vsebini bolj zaokroženo. Ce pa hi hoteli to doseči, bi morali zraven normalnega fakultetnega Študija, ki traja 4 leta, vzporedno vpeljati še etapni študij. To pa bi po nepotrebnem še povečalo težave glede prostorov, sredstev in učnega kadra. Ako želimo, da bo študentom predavana tista splošna osnovna snov, ki je potrebna za razumevanje strolcovnib predmetov, ni mogoče prirediti normalnega študija fakultete tako, da bi dajal študentom n. pr. po 2 letih zaokroženo celotno znanje. Osnovna splošna snov pa mora biti podana študentom pred strokovnimi predmeti in je za njo potrebno najmajij poldrugo leto. Predavanje strokovno teoretičnih osnov pa mora potekati tudi vzporedno s strokovnimi predmeti. Ce bi izpustili sploSne in teoretične osnove, bi znižali fakultetni študij na praktično šolo, ki poleg obstoječe srednje Sole ni potrebna. Potrebujemo tip gozdarskega inzemrja, Iti bo v praksi skladno z značajem stroke hkrati gospodarstvenik, biolog in tehnik, seveda v najpotrebnejšem obsegu. Ravno zato je Študij skrajsan, da se tistim, ki potrebujejo večjo poglobitev za znanstveno delo ali za specializacijo omogoči dopolnitev s postdiplomskim študijem, torej za tisto snov, ki v rednem študiju ni vsem potrebna. Res je, kot nekateri pripominjajo, da tudi inženirji, ki končajo vso fakulteto, niso vsi enako sposobni, in da to zmanjSuje razliko med vrednostjo celotnega in etapnega študija. Toda ravno zaradi tega menimo, da je etapni študij, tudi Če bi se dal primerno izve.sti, neumesten, ker bomo tudi ob celotnem Študiju tako in tako dobivali manj sposobnih strokovnjakov. Nekatere nemške fakultete imajo takšen etapni študij, da diplomiranci fakultete dobijo diplome za diplomirane gozdarje in nato z dodatnim Študijem šeie diplome diplomiranega inženirja. Toda tudi v tem primeru je potrebna za p)*vo diplomo popolna fakulteta (4 leta). Nadaljevanje njihovega študija pa bi mogli primerjati z našim postdiplomskim Študijem. VeČina fakultet pa ima enoten študij, podobno kot sedaj pri nas. Tako je tudi v Avstriji, S tem še ni rečeno, da nam naj te inozemske fakultete služijo za vzor, pa tudi glede etapnega študija se ni mogoče na njih sklicevati, Pač pa pripisujejo veliko važnost in pomen predpraksi. Tega se tudi mi zavedamo, Čeravno predpraJtse za sedaj še ne moremo uvesti v takšni meri razen posredno pri tistih kandidatih za fakulteto, ki prihajajo iz prakse ali nižjih strokovnih šol. Zaključek — predlbg za stopnje ,strokovnih šol v gozdarstvu Na osnovi prednjih izvajanj predlagamo, da obdržimo naslednje strokovne šole, dokler jih zaradi bistvenih potreb ne bomo morali spremeniti^ 1. Sola za gozdne delavce ter k njej priključeni tečaj za izobraževanje starejših delavcev in tečaj za preddelavce ali delovodje, Na tej Šoli se bodo lahko prirejali Še razni posebni tečaji, kot n, pr. za uporabo motoraih žag in podobno. Trajanje šole za gozdne delavce pa bo treba sčasoma smotrno uravnavati in določiti, koliko takšnih šol nam je za Slovenijo potrebno, 2. Srednja gozdarska šola s trajanjem 4 šolskih let in z vmesno prakso. Pri sprejemanju novincev je dajati prednost tistim, ki imajo predprakso oziroma pred-delavcem in delavcem iz prakse. Letni vpis naj bi ne presegal Števila 30. Dvoletni tečaj, ki zajema snov srednje gozdarske šole, naj se opusti, še zlasti, ker ni posebne potrebe po kadrih, 3. Gozdarski oddelek fakultete s 4-letnim trajanjem študija in z letnim vpisom največ novincev. Pri vpisu naj imajo prednost kandidati s predprakso oziroma nadarjeni retlektanti z nekaj let prakse, ki jim zadostna Šolska podlaga ali izobrazba omogoCata študij na fakulteti, Uvedejo naj se strokovne ekskurzije poljudno-strokovnega ali enciklopedičnega značaja (uvod v gozdarstvo), da bi se tisti novinci, ki Se niso bill v praksi, že prva leta praktično spoznali z vsebino stroke. 4. Za strokovno dopolnjevanje in poglabljanje kadra v praksi naj se s pomočjo strokovnih Sol prirejajo občasni strokovni tečaji v okviru DIT in gospodarskih organizacij, podobno kot do sedaj, in sicer za vse vrste strokovnjakov. Fakulteta naj prireja tečaje in postdiplomski Študij za specializacijo po stvarnih potrebah prakse, za znanstveno raziskovalno delo pa po potrebah takšnih institucij. —_ Prof. ing, Zdravko Turk ZAKAJ JE POTREBNA UKINITEV NAZIVA IN DELOVNEGA PODROČJA LOGARJA? Živimo v obdobju naglega naraščanja proizvodnih s^il kot tudi same proizvodnje. Da se zahtevajo za dosego teh eLljcv moderna, številnejša in raznotera proizvodna sredstvBj lahko opazimo v vsaki gospo da rs Iii panogi, pri čemer tudi gozdarstva ne sme zaostajati. Z uvajanjem sodobnejäih načinov proizvodnje in novih delovnih metod se postavljajo pred proizvajalce tudi težje in strokovno zahtevnejše naloge. Razumljivo je, da takšen razvoj povzroča nešteto problemov, ki zahtevajo primerne in Često tudi hitre ukrepe. Eden takih problemov, ki izstopa v sodobni gozdni proizvodnji, je vsekakor vprašanje kadrov, predvsem glede njihove strokovne usposobljenosti. Nanj pa se veže smotrna razdelitev dela raKlično usposobljenih ljudi v proisTVodnji, Glavni cilj gozdne proizvodnje je vsekakor želja, doseči čim večji hektarski donos, proizvodnjo čim večjega količinskega in kakovostnega prirastka ter proizveden stoječi les in druge gozdne produkte čim racionalneje izkoristiti in jih nuditi predelovalni industriji in drugim potrošnikom. Iz tega izhaja potreba po enotni obravnavi gozdne proizvodnje pod eno panogo, na pa pod dvema (311 in 3131 kot se je do sedaj obravnavala. Vsi gozdarski kadri od delavcev do inženirjev praktično Se ne čutijo več potrebe po ločitvi teh d Veh delovnih področij, ker oba skupaj vodita k istemu prej omenjenemu cilju. Sodobna gozdna proizvodnja zahteva za izvajanje del, ki jih je do sedaj opravljal logar, strokovno krepkejšo moč, v tem primeru gozdarskega tehnika, zlasti v državnem sektorju. V zasebnem sektorju bo do teh sprememb prišlo nekoliko kasneje. V ustreznem procesu proizvodnje se že sedaj občuti nujna potreba po ukinitvi delovnega mesta logarja v državnih gozdovih in po uvedbi delovnega mesta terenskega strokovnjaka ali revirnega vodje. Hkrati pa je za sodobni delovni proces potrebno uvesti delovno mesto delovodje ali preddelavca. Kako odgovorno in za gozdno proizvodnjo pomembno delo bo opravljal gozdarski delovodja, je razvidno ia naslednjega opisa njegovega delovnega področja. Vsekakor bo on delovodja glede organizacije dela in glede prevzema različnih izvršenih del in podobno, vse to v neposredni povezavi s terenskim, strokovnim ali revirnim vodjem. Najvažnejšo vlogo pa bo delovodja odigral pri negi, obnovi in varstvu gozdov s tem, da se bo. strokovno od drugih delavcev močnejši, direktno vključil v delovno skupino ter tako stvarno vodil in nadziral dela, potrebna v gozdni proizvodnji, predvidevamo, da bo delovodja s tem zaposlen ok, do 10%, pač v odvisnosti od stanja gozdov v prizadetem območju. Intenzivno gospodarjenje bo zahtevalo, da bo delovodja zaposlen na razmeroma majhnem teritoriju, ki ga ni mogoče izraziti s površinsko mero, ker je odvisen od značaja dela in Števila delavcev. Ta okoliš bo morda orientacijsko v povprečju znašal ok. 300 ha. Le na tako majhnem območju bo delovodja res lahko odigral vlogo pravega mojstra v gozdni proizvodji. Glede na velikost revirja od ok. 50Ü do 1000 ha bodo revirnemu vodji v pomoč 2-4 delovodje, S tem se v sodobni gozdni proizvodnji, oblikujeta ustreznejši delovni mestij in sicer revirni ah teren.ski strokovni vodja in delovodja v gozdni proizvodnji. Na ta način logar ne bo neke vrste inšpektor nad delavcem Icot osnovnim proizvajalcem, temveč se bo kot delovodja, strokovno močnejši, povezal in postopoma vključil v deiovne skupine in pri drugih delavcih omogočil hitrejše razumevanje in sprejemanje sodobnejših metod dela. Da bo to delovno mesto zahtevalo posebne sposobnosti v različnih vrstah dela, je razumljivo. Logar, preveden v naziv delovodje in primerno usposobljen, si bo z neposredno ali posredno vključitvijo v delovno skupino zaradi svoje višje strokovnosti ustvaril tudi pri delavcih potrebno avtoriteto, česar do sedaj v mnogih primerih ni bilo opaZ)tj, predvseiB ne pri mlajSih logarjih. Delovodje naj bi predstavljali v gozdrit proizvodnji to, kar porneni v tovarni mojster, ki je v tovarniški proizvodnji duša. proizvodnega procesa. Dejstvo, da se je že pojavila potreba po ukinitvi logarskega delovnega mesta v sodobni gozdni proizvodnji, vidimo tudi iz naslednjega. Logar sedanjega tipa Je pravzaprav nižji gozdarski uslužbenec in se kot strokovno najnižje usposobljen pogostoma vključuje v strokovno usmerjevalno in plansko delo, za kar so pravzaprav poklicani srednji in vigji strokovni kadri. Skratka, številnim gozdarskim referentom, vodilnim gozdarskim strokovnjakom v operativi se priključuje .Še logar, bi njihove direktive izvaja deloma uspeSno, v sami proizvodnji pa razen v manjših izjemah direHtfio ne sodeluje. Cilje gozdne proizvodnje, ki terjajo dolgotrajnejši proizvodni proces — od zasnove sestoja, nege mladja, pozitivne in negati^me selekcije v gošči in sestojih do prebiralnih in oplodnih skupinskih sečenj in nadalje uvedbe sodobne delovne tehnike pri sečnji, izdelavi in transportu lesa — pa lahko dosežemo le s kvalitetnim in strokovnim delom s pomočjo osnovnih proizvajalcev, t j. kvalificiranih delavcev in njihovih preddelavcev aU delovodij. Pri tem se vprašujemo, alt že razpolagamo s tako deiovno silo, Id bi te naloEG, predvsem v negi gozdov, lahko •z uspehoro opravljala? Priznati motamo, da smo pri izvajanju teh del za zdaj primo-rani zaposlovati delavce, kakršne pač imamo in ki jim le občasno skušamo na demonstrativen način prikazati pravilno opravljanje navedenih del. Manjkajo pa nam preddelavci ali delovodje, ki bi bili, kot smo Že prej omenili, strokovno močnejši od povprečnega gozdnega delavca, za razne instrukcije bolj dojemljivi, in kar je najvažnejše, da bi bili sposobni sami skupno z drugimi delavci opravljati vsa dela v procesu gozdne proizvodnje. Poudariti je treba, da ti delovodje — preddelavci ne smejo nastopati v delovnih skupinah kot neke vrste nadzorniki, kot bi lahko imenovati po funkciji našega sedanjega logarja, temveč naj se postopoma vključijo v delovni proces pri eni ali več delovnih skupinah. Menim, da bo le tak preddelavec po."ital osnovni člen v gozdni proizvodnji v borbi za dosego prej navedenih proizvodnih ciljev gozdarstva. Izobrazba tovrstnega kadra v gozdarstvu naj bi potekala tako, da bi se iz vrst strokovno boljših kvaUficiranih gozdnih delavcev rekrutirali kandidati za delovodje. Perspektivno bo moral delovodja doseči naziv visokokvalificiranega delavca. Do dosege te kvalifikacije pa bo opravljal dela delovnega mesta delovodje. Za zdaj bi kvalificirani delavci, ki po strokovnosti, disciplini in drugih vrlinah prekašajo povprečne, občasno obiskovali posebne tečaje, kjer bi se jim nudil praktični pouk o sodobnih metodah gozdne proizvodnje in moderne delavne tehnike. Pouk naj bi bil takšen, da bi omogočal direktno prenašanje pridobljenega znanja in izkušenj stečajev na samo delovišče v gozdu. Menimo, da bi morah delovodje rekrutiraü predvsem iz vrst osnovnih gozdnih delavcev, ki pa bi pozneje za potrebe gozdne proizvodnje dosegli razne specialnosti, kot so običajno v praksi potrebne, Nivo-strokovnega znanja delovodje — preddalavca bi ustrezal ravni visokokvalificiranega delavca v gozdarstvu z znanjem, ki je določeno v svoječasno izdanem programu za strokovne izpite kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev gozdarske stroke. Da je Se dozorel Čas za ukinitev logarske službe v gozdni proizvodnji in za uvedbo določenega števila delovodij, potrjujejo Še naslednja dejstva: Dosedanje delovno področje logarja je obsegalo v glavnem naslednje naloge oziroma opravila: 1, gozdno čuvajsko službo; 2, nadzor pri operativnih delih gozdne proizvodnje; 3. organizacijo dela v logarskem okolišu po direktivah upravitelja {v državnem sektorju); 4. kontrolo izvajanja goEdarskih predpisov glede sečnje, prometa z lesom itd.; S. sodelovanje pri sestavlanju letnih proizvodnih planov vključno odkazovanje drevja po smernicah višjih strokovnih uslužbencev; 6. materialno odgovornost z3 les, posekan. v logarskem okolišu, dokler je v območju logarije (velja samo za SLP); 7. sestavljanje osnovne evidence za izračun zaslužka delavcev v okoliäu. Navedena so le glavna opravila, ker bi bilo podrobnejSe naStevanje odveč. Sicer pa sta podrofji oziroma vrsti opravil logarjev v državnem sektorju in logarjev privatnega sektorja dokaj različni. Dosedanji način dela v gozdni proizvodnji je logarskemu kadru le deloma dopuščal oziroma omogoSal opravljanje naštetih del. Logarje je pri opravljanju panovnih nalog predvsem ovirala prevelika administracija, kar še danes velja za privatni sektor. Logarjem smo često poverjall naloge, ki jim strokovno niso bili doraslt. Pri tem mislimo v prvi vrsti na odkazovanje drevja ter sestavo sečnih in gojitvenih predlogov, ki sodijo predvsem v delovno področje strokovno močnejšega kadra. Predpostavljamo, d£i bo z zaposlitvijo gozdarskega tehnika na delovnem mestu revirnega vodje, prevzel le-ta v glavnem vse naStete naloge in jim bo strokovno vsekakor bolj ustrezal. Glede gozdne čuvajske službe prevladuje mišljenje, da je za naše razmere nepotrebna. V praksi že skoraj ne pride do izraza, razen morda v bližini večjih naselij; v teh primerih pa je potrebna specifična čuvajska služba. Krivično bi bilo zanikati dejstvo, da so mnogi od dosedanjitx logarjev navedenim nalogam precej dorasli in da zaradi pomanjkanja višjih strokovnih kadrov, t. j, tehnikov, äe sedaj nimamo povsod nadomestila zanje. Zaradi tega bo proces pcehoda logarjev na nova delovna mesta delovodij dolgotrajne j 5), iz navedenih razlogov pa vsekakor krajši v državnem kot v zasebnem sektorju Razumljivo je, da bo nakazani prehod iz sedanjega stanja zahteval ostvaritev nekaterih bistvenih sprememb in reSitev problemov, ki bodo s tem v zvezi nastopili. Kakor se zdi, bo treba reäiti naslednje: 1. lotiti se po potrebi snovanja gozdnih revirjev ter po teh določiti prostorna delovna obmoCja delovodij; 2. organizirati učinkovito izobrazbo primernega Števila delovodij za gozdno proizvodnjo; 3. v plačilnem sistemu nakazati stimulacijo za tovrsten poklic; 4. dosedanjim logarjem, ki po svoji sposobnosti in službenih letih to zaslužijo, omogočiti nadaljnjo strokovno izobrazbo za opravljanje funkcije revirnih gozdarjev; 5. dosedanjim logarjem, ki jim ne bodo zaupani revirji, s pravilnimi prijemi omogočili prevedbo v naziv delovodij in preddelavcev; 6. izbranim kvalificiranim gozdnim delavcem omogočiti, da si na šoli za gozdne delavce ali tia primernih tečajih poglobijo znanje iz sodobne tehnike v gozdni proizvodnji in tako usposobijo za naziv delovodje v gozdni proizvodnji. Popolna izvedba obravnavane kadrovske reorganizacije bo v državnem sektorju gozdne proizvodnje verjetno mogoča najdalje v petletni dobi, V zasebnem sektorju bo glede na specifične razmere nadzorne in kontrolne službe teze ukiniti logarsko službo v tako kratki dobi* delno tudi zato, ker v tako kratkem času ne bo mogoče namestiti zadostnega Števila gozdarskih tehnikov. Gozdarska operativa zasebnega sektorja tudi nima povsod zaposlenih stalnih gozdnih delavcev, s katerimi bi lahko obravnavani delovodje sodelovali-v prej omenjenih fazah gozdne proizvodnje. Verjetno bo tudi določeno število sedanjih logarjev državnega sektorja iskalo zaposlitve i' zasebnem sektorju, kjer bo potreba po logarjih obstojala dalj Časa. S tem pa ni rečeno, naj bi se z uvedbo delovodij v zasebnem sektorju gozdne proizvodnje odlašalo, ampak naj se začne z uvajanjem tega naziva istočasno kot v državnem sektorju, kjer so za to dani pogoji. Kjer pa v gozdovih zasebnega sektorja ni opravil, ki bi jih vršil delovodja, naj logar se nadalje opi-avlja gozdno pospeševalno službo in druge naloge. Ing. Ivan J u v a n DELOVNO PODROCIE GOZDARSKEGA TEHNIKA Pri istočasnem obstoju gozdarske fakultete in gozdarske srednje Šole ter pri intenziviranju gozdne proizvodnje posiaja delovno področje gozdarskega tehnika za to proizvodnjo vse bolj aktualno in pomembno. Gozdna proizvodnja ima bistvene posebnosti, ki jo ločijo od drugih panog proizvodnje. Pri uporabi pojma »gozdna proizvodnja« mislimo na obnovo, nego, varstvo in izkoriščanje gozdov. Gojenje in izkoriščanje gozdov sta dejansko samo dve fazi istega proizvodnega procesa. V čem je bistvena posebnost gozdne proizvodnje? Od drugih vrst proizvodenj se razlikuje predvsem po tern, ker traja proizvodni proces zelo dolgo in na velikih površinah ob zelo različnih naravnih razmerah. Pri tem gozdna proizvodnja izkorišča naravne proizvodne sile, Ici jih pa ne obvlada tako popolno kot proizvodni procesi drugih proizvodnih panog, Osnovni cilj gozdne proizvodnje je čim večji in čim vrednejäi hektarski donos. Ker se borijo za povečanje proizvodnje vse panoge, tudi gozdarstvo ne sme v tem pogledu zaostajati. Proizvesti Čim več in Čim vrednejäega lesa je osnovna naloga primarne gozdne proizvodnje. Izkoriščanje pa ima za nalogo proizvedeni stoječi les čim racionalneje s čim manjšimi proizvodnimi stroSki izkoristiti. Iz te posebnosti gozdne proizvodnje izhaja tudi svojevrstnost gozdarske stroke, ki je zelo obiirna in zajema več vej znanosti. Gozdarstvo mora planirati proizvodnjo za dolga obdobja. Sestava ureditvenih načrtov je torej važen del načrtne gozdne proizvodnje, ker lahko le s takimi načrti vsklajamo odnose med gozdnim in lesnim gospodarstvom in zagotovimo razvoj in rentabilnost mehanične in kemijske lesne industrije ter preskrbo gospodarstva z lesnimi proizvodi. Sam potek primarne proizvodnje zahteva od gozdarja, da obvlada tisto znanje, ki je potrebno za obnovo, nego in varstvo gozdov, V ta namen pa je potrebno temeljito poznavanje pedologije, ekologije, biologije, fi to cen o logi je itd. Proces primarne gozdne proizvodnje ne poteka vedno nemoteno, ampak veliko raznih živalskih in rastlmsivih škodljivcev ter elementarnih nesreč ovira, včasih pa ludi prekinja ali celo onemogoča to proizvodnjo. Primarni gozdni proizvodnji, ki iina nalogo proizvajati čim več in čim vrednejšega lesa, postavlja sodobno življenje velike zahteve. Iz te proizvodnje, ki trosi znatna družbena sredstva, mora zato izginiti laicizem in prakticizem. Ves proces te proizvodnje mora sloneti na znanstveni osnovi, ker bo sicer predrag, uspeh pa ne bo popoln. Proizvod primarne gozdne proizvodnje je stoječi les, ki ima le uporabno, ne pa tudi prometne vrednosti in predstavlja neko vrsto nedovräene proizvodnje. Zato je potrebno stoječi les posekati, izdelati, .proizvedene gozdne Sortimente pa oddati na trg. Primarni gozdni proizvodnji sledi nadaljnji proizvodni proces, to je izkoriščanje gozdov. Izkoriščanje gozdov ima nalogo čim bolj racionalno izkoristiti lesno surovino Primarna gozdna proizvodnja zaman proizvaja visokovredne .Sortimente, ako jih z izkoriščanjem ustrezno ne izdelamo in ne ovrednotimo. Izkoriščanje nalaga gozdarju velike naloge. Obvladati mora krojenje lesa in s krojenjem izločiti ali ublažiti čim več lesnih napak iz primarne gozdne proizvodnje. Obvladati mora proces spravila in prevoza gozdnih sortimentov, Dosedaj se je vršil transport v glavnem s pomočjo človeškega dela (ročno spravilo) ali pa s pomočjo vprežne živine (vlaka). Sodobni napredek tehnike pa postavlja gozdarstvo pred novo nalogo, da transport lesa Čim bolj poenostavi, pospeši in poceni. To pa je mogoče doseči le z eitonomično mehanizacijo. Za transport lesa so gozdarstvu potrebne razne vrste gozdnih komu- nikacij zato mora gozdar obvladati projektiranje in gradnjo vseh vrst gozdnih komunikacij in transportnih naprav. GozdarsU'0 ne more biti izvzeto iz splošnega načela naäe ekonomike, t. j, rentabilnosti proizvodnje. Zalo mora gozdar obvladati tudi ekonomske zakone in predpise o rentabilnosti proizvodnje. Gozdarstvo tudi ne sme zanemarjati psihologije dela, pravilnih stikov in odnosov strokovnega gozdarskega kadra do gozdnih delavcev in njihove vzgoje, ki je zaradi raztresen os t i delovnih mest Se posebno važna, Delovno področje gozdarstva je torej izredno Široko in obsežno. Glede na to se mora prej ali slej pojaviti vprašanje- ali naj to področje obvlada le inženir, tehnik pa le doloCene faze proizvodnega procesa, ali pa naj to podroöje dela obvladata oba, in to inženir temeljito, tehnik pa manj temeljito? Ali naj bo gozdarska srednja šola le majhna fakulteta, gozdarski tehnik pa nepopolni inženir? Menimo, da mora gozdarski inženir obvladati celotno delovno področje, gozdarski tehnik pa le tiste dale, ki jih lahko pri svojem študiju dejansko obvlada. To pa morajo biti hkrati tiste delovne faze, od katerih je predvsem odvisen uspeh proizvodnje. Zato menimo, da je potrebno delovno področje gozdarskega tehnika zožiti in ga usmeriti le na določene proizvodne faze in temu prilagoditi študijski program srednje gozdarske sole. Konkretno predlagamo: 1. Pouk iz urejanja gozdov naj bi usposobil gozdai'skega tehnika za pomožna dela pri izdelavi ureditvenih načrtov ter za ustrezno sodelovanje pri njihove nt izvajanju. Dolgoročno planiranje gozdne proizvodnje in sestavlanje gospo-dai^skih načrtov naj bi torej v celoti sodila v delovno področje gozdarskega inženirja in ne tehnika. a. Izobrazba gozdarskega tehnika v dendrometriji naj bi se še bolj zožila in poenostavila. Obvladal naj bi le praktične metode za meritev ležečega in stoječega lesa. Ni potrebno, da tehnik Študira celotno dendrometrijo, ker je pri svojem študiju itak ne more obvladati. 3, V procesu primarne gozdne proizvodnje na] bi se tehnik temeljito seznanil z osnovami biologije, pedologije, ekologije in fitocenologije. Popolnoma pa bi moral obvladati praktično gojenje gozdov in vse njegove faze: pogozdovanje, podsetev, pod-saditev, nego, čiščenje, selekcijo, odkazovanje v pi-ebiralnih, enodobnih in skupinsko raznodobnih gozdovih ter proizvodnjo saditvenega blaga. Ravno v teh dejavnostih, ki so osnova moderne gozdne proizvodnje, je gozdarski tehnik večkrat najboj Šibak in ne obvlada v zadostni meri nobene od navedenih dejavnosti. Le s praktično, t, j. dejansko uporabo vseh navedenih ved se bomo otresli t. i. klasičnega gojenja gozdov, dosegli na naSih gozdnih tleh maksimalno proizvodnjo in istočasno ohranili ter povečali proizvodno zmogljivost gozdnih zemljišč. Gozdarski tehnik mora obvladati tudi praktično varstvo gozdov. Primarna gozdna proizvodnja je podvržena napadom številnih živalskih in rastlinskih Škodljivcev, elementarnim katastrofam in biotičnim vplivom, tako da je praktično poznavanje varstva osnovni pogoj za čuvanje gozdov in za uspeh primarne gozdne proizvodnje. 4. Gozdarski tehnik mora nadalje biti kos vsem fazam izkoriščanja gozdov. Poznati mora krojenje lesa, obvladati mehanizacijo spravila in prevoza. Dobro mora poznati transportne priprave in stroje. V procesu izkoriščanja gozdov mora biti določevalec norm in iniciator za povečanje proizvodnosti dela. Obvladati mora sistem tarifnih pravilnikov in nagrajevanj, proučevati storilnost in produktivnost dela, postavljati norme in biti učitelj, ki bo gozdnega delavca usposobil in uvedel v moderno gozdno proizvodnjo. Gozdarski tehnik mora zato spoznati osnove psihologije dela, odnos do delavcev, uspešno reševati odnose med podjetjem in delavci in med gozd- nimi delavci opravljati vzgojno delo, ki je z&lo potrebno zaradi raz tre sen osti delovnih mest. Med oddaljeno direkcijo in gozdnim obratom bi raoral postati gozdarski tehnik na proizvodnem območju, l, j, v gozdu, izvräevalec proizvodnih naiog in strokovni izvajalec prejetih navodil. 5. Projektiranje in gradnja večjih gozdnih komunikacij naj bi ostala delovno področje gozdarskega inženirja. Gozdarski tehnik naj bi se usposobil samo za izvajanje manj pomembnih gradbenih objektov ter za vzdrževanje gozdnih komunikacij in stavb. 6. Projektiranje in izvajanje večjih hudourniških ureditvenih del naj ostane praviloma delovno področje gozdarskega inženirja, tehnik pa naj bi se usposobil za izvajanje hudourniških del po izdelanih projektih pod nadzorstvom inženirja. 7. Študij in analiza obračuna proizvodnje naj bi ostala delovno področje gozdarskega inženirja in ekonomista. Pri tej analizi naj sodeluje gozdarski tehnik kot vodja proizvodnje na terenu; obračun proizvodnje naj mu bo opozorilo ali spodbuda za ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, da se poveča storilnost dela, proizvodnja poceni, kakovost proizvodov pa poveča. Zato je potrebno gozdarskemu, tehniku dati izobrazbo, ki ga bo usposobila za razumevanje in izvajanje takih ukrepov. a. Od geodezije mora gozdarski tehnik obvladati najbolj preproste meritvCj ki so potrebne za izmero in ugotavljanje povräin sestojev, za gradnjo gozdnih vlak in poti ter za vzdrževanje in manjše rekonstr ulici je obstoječih gozdnih cest. Glede na nakazane naloge ni potrebno vzgajati gozdarskega tehnika s široko eneildopedično izobrazbo na škodo njegove primarne vloge v gozdni proizvodnji, kot je nakazana pvedvsem v toč. 3 in 4. Bolje je vzgajati vodje in organizatorje gozdne proizvodnje v cilju njenega povečanja in pocenitve, da ne bi Študij obremenjevali z vsemi tistimi predmeti, ki bi tehnika odtegnili primarnim nalogam gozdne proizvodnje. Pat pa je potrebno omogočili tudi gozdarskemu tehniku, da se s pomočjo dodatnega, postdiplomskega Študija specializira za določene proizvodne procese gozdne proizvodnje Tako se bo lahko usposobil za večjo ali viSjo stopnjo vodstva in izvajanja opravil v določenih sektorjih, Po tem predlogu se izobrazba in delovno področje gozdarskega tehnika bistveno spreminjata. Kajti oblikuje naj se v sposobnega, praktičnega strokovnega vodjo in oganizatorja pi-oizvodnje v gozdu, kjer opravlja vsa dela pri obnovi, negi in varstvu gozdov. Pri tem uporablja Čim cenejše toda strokovno čim boljše dejovne inetode. Osebno odkazuje drevje za posek in vodi eksploatacijo. Istočasno vključuje v proizvodni proces gozdne delavce, jih strokovno usposablja, seznanja s principi nagrajevanja, % načini določanja norm, .s sklepi in intencijami delavskih svetov itd.; kratlto rečeno: novi lik gozdarskega tehnika prevzema tisto področje dela, ki je sedaj preslabo zasedeno, zaradi česar gozdna proizvodnja še ne dosega svojih ciljev. Da bi bil gozdarski tehnik usposobljen za navedeno delovno področje, mora učni program vsebovati tudi praktičen p o u k. Pogozdovati, žeti, čistiti, odkazovati, krojiti, meriti itd. bi se moral naučiti gozdai-ski tehnik že v Soli, ne pa da se s temi opravili srečuje šele v praksi. Vaje in praktični terenski pouk bi morale zavzemati v zadnjih dveh letih vsaj 50% učnega programa. Da bi mogel gozdarski tehnik obvladati opisano delovno področje, je potrebno takemu področju prilagoditi učni program srednje gozdarske šole. Ravno tako je važnoj da se ta šola opremi z vsemi tistimi tehničnimi pripomočki, ki bodo gozdarskega tehnika usposobili za njegovo področje dela. Oprema mora postati bistveni in sestavni del šole. Ing. Anton Knez VLOGA IN DELOVNO PODROČJE GOZDARSKEGA INŽENIRJA V GOZDNI PROIZVODNJI Naglo narašganje potreb prebivalstva, t. .i. zvišanje življenjskega standarda povzroča povečanje potreb po surovinah, ki tudi od gozdarstva zahtevajo naglo povečanje hektarskih donosov, t. j. prirastka in boljše jzkoriSCanie lesne mase pri seCnji t«r čim cenejše dobavljanje te surovine ria trg. Nagli razvoj mehanizacije na svetu sploh in Se posebno pri nas po osvobodita zahteva tudi v gozdarstvu tovrstne sodobne prijeme, SacialistiSno gospodarstvo postavlja pred tehnično osebje v proizvodnji nasproti kapitalističnemu gospodarstvu se posebne naloge, t. j. nalogo aktivnega sodelovanja v upravljanju podjetja, kar je v kapitalističnem gospodarstvu opravljal sam lastnik, medtem ko je bila vloga strokovno tehničnega osebja tedaj reducirana le na pasivno izvajanje kapi t al is to vi h zamisli in interesov, Nasprotno pa mora biti v socialistični tlružbi gozdarski inženir kot najviSe kvalificiran strokovni delavec glavni usmerjevalec progresa svoje stroke, I2 te glavne in osnovne naloge izhaja njegova vloga in delovno področje na vseh delovnih mestih, ki jih mora zasesti gozdarski inženir pri intenzivni gozdni proizvodnji. Za razliko od niže kvalificiranega strokovnega osebja nastopa gozdarski inženir predvsem kot projektanti ekonomist in planer gozdne proizvodnje ter strokovni svetovalec in vzgojitelj niže kvalificiranih kadrov. Katera od naštetih komponent njegovega delovnega podroSja naj v določenem primeru prevladuje, je odvisno od konkretne zasedbe delovnega mesta od osnovne operativne enote do najodgovornejšega vodilnega mesta v gozdnogospodarski organizaciji ali ustanovi. Gozdarski inženir kot vodja osnovne proizvodne enote, t, j, kot upravitelj gozdnega obrata neposredno usmerja izvajanje vseh gozdnogospodarskih uki-epov na tem območju. Osnovo za to delo mu dajejo ureditveni elaborati in letni proizvodni plan, Ker pa ureditveni elaborati določajo glavne smeri gospodarjenja, mora gozdarski inženir kot vodja obrata poznati vso pestrost tega dela. On planira gozdnogojitvena in varstvena dela, in sicer tehniCno in finančno. Neogibno je, da vodja obrala — veliko bolj intenzivno kot je bila praksa do sedaj - sodeluje pri sestavi ureditvenih elaboratov in pri sestavi kratko in dolgoročnih planov za svoj obrat. Gozdarski inženir neposredno vodi opravljanje le tistih tehnično bolj kompliciranih del, ki jih ne more poveriti revirnemu gozdarju, tehniku, katerega delo mora neprestano nadzirati, ga pri tem poučevati in vzgajati. Gozdarski inženir kot vodja gozdnega obrata prihaja v neposreden stik z ljudmi, t. j. z dodeljenim mu tehničnim osebjem, delavci in vozniki ter mora za uspešno delo dobro poznati tovrstno delo. Gozdarski inženir bi moral veliko bolj kot doslej poznati teoretično in praktično delo z ljudmi, delo vodenja. Prav tako mora sodoben gozdarski inženir poznati tekoča gospodarska vprašanja, mora poznati gospodarsko politiko in ožjo ekonomiko kot rdečo nit v celotnem gozdnem gospodarjenju. Na terenu, na obratu opravlja poleg organizacije gozdne proizvodnje tudi nalogo stalnega učitelja, vzgojitelja in nosilca napredka v svojem delovnem kolektivu ter v vsej svoji okolici. Sam pa se mor.-i posvečati globljemu strokovnemu delu in delu pri gospodarjenju z gozdovi v najširšem smislu, 2 razvojem v praksi in z nagnjenjem k poedinim specialnostim gozdarstva se gozdarski inženir z nadaljnjim študijem lahko razvije v specialista za določene dejavnosti ali sektorje dda, kot so: vzgoja, nega, varstvo, izkoriščanje, urejanje gozdov, gozdne gradnje, urejanje hudournikov, ekonomika itd. Praviloma pa naj bi bil vsak gozdarski inženir določeno dobo na praksi pri osnovnem gozdnem obratu, Gozdarski inženirji, specializirani za določene dejavnosti in tisti 7, daljšo in vsestransko prakso pa naj bi na viäjih organizacijskih enotah — vodstvih podjetij, v gozdarski upravni službi, na znanstvenih zavodih In strokovnih SoIah vodili proizvodnjo s širšega gledišča, na osnovi svoje prakse in SirSega znanja usklajevali proizvodnjo, razvijali napredno, strokovno in ekonomsko pravilno gozdarsko politiko, opravljali inšpekcijsko službo in vzgojo kadrov, delali na planiranju in projektiranju v gozdarstvu Jtd. Ves nadaljnji razvoj gozdarskih in ženirjev in njihovo postavljanje na viSja in najvišja mesta naj bi potekalo glede na sposobnosti in razgledanost v zvezi z zahteva določenega delovnega mesta. Kar tiče opredelitve Žtudija na bioloSko in tehnično smer gozdarstva menimo, da je to vprašanje že razčišeno, tako da je ta diferenciacija ne le odveč, ampak bi bila celo škodljiva. Za lesno Industrijo je pa tako in tako potreben poseben študij. Vsekakor pa je potrebno že pri študiju dati dovolj poudarka tistim sektorjem dela, kj v praksi prihajajo najbolj do izraza, pri tem pa je treba upoštevati, da se z uvajanjem mehanizacije spreminjajo načini in metode dela. Na splošno se opaža, da se mladi gozdarski inženirji po končanem Študiju ne zanimajo za nadaljnji študij in izpopolnjevanje, kar je zelo negativen pojav, še posebno pa v gozdarstvu glede na večstranske možnosti razvoja in specialnosti, ki jih sam študij na fakulteti zmore komaj nakazati. Zato je potrebno postdiplomski študij za izpopolnjevanje in specializacijo primerno stimulirati, da bi se tako povečalo zanimanje gozdarskih .inženirjev za neprestano spopoinjevanje in lastni strokovni napredek- [ng, Tugomir Cajnko in ing. Milan Kuder PREDLOG ZA UVEDBO PRIPRAVNIŠKE PRAKSE V GOZDARSTVU Obvezna pripravniška praksa za gozdarske inženirje in tehnike naj bi trajala 2 leti. V tej dobi oziroma do opravljenega strokovnega izpita naj bi se gozdarski inženirji in tehniki razvrSčali na delovna mesta pripravnikov, in naj bi v interesu splošne strokovne izobrazbe službovali naslednjo dobo v glavnih dejavnostih gozdarske stroke; A Gozdarski inženirji; a) Zaposlitev pri gozdni upravi — obratu 12 mesecev b) Zaposlitev pri urejanju gozdov S mesecev c) Zaposlitev pri gozdnem gradbeništvu 2 meseca d) Praksa na žagarskem obratu 1 mesec B Gozdarski tehniki; a) Zaposlitev pri gozdni upravi — obratu 15 mesecev b) Zaposlitev pri urejanju gozdov S mesecev c) Zaposlitev pri gozdnem gradbeništvu 2 meseca d) Praksa na žagarskem obratu 1 mesec Pri zaposlitvi pod a) naj bi se gozdarski inženirji in tehniki — pripravniki seznanili tudi a gozdarska upravno službo (ObLO — referat za gozdarstvo in OLO — uprava za gozdarstvo), zato bo potrebno določiti trajanje prakse pri teh organih. Podroben opis opravil, ki jih mora pripravnik spoznati na praksi v določenih dejavnostih stroke, naj bi se Se odredil in predpisal ob uvedbi obvezne prakse. Predlogi glede načina uvedbe obvezne praltsc Po obstoječih predpisih je pripravniška doba oziroma strokovni izpit obvezen samo za upravne uslužbence (Pravilnik o strokovjni izobrazbi upravnih uslužbencev Ur. list FLEJ 25/59), medtem ko glede uslužbencev pri gospodarskih organizacijali Zakon o delovnih razmerjih predpisuje obvezno opravljanje strokovnega izpita le za vodilna mesta. Sedaj torej še ni zakonskih določil, ki bi predpisovala strokovni izpit za vse strokovne uslužbcnce, vendar je v lastnem interesu le-teh, kakor tudi v interesu gozdarske stroke, da se ta obveznost razSiri na vse gozdarske strokovne iislužbence, torej tudi na tiste, ki službujejo pri gozdnogospodarskih organizacijah. S formalno pravne pJati je torej uvedba obvezne prakse v gozdarstvu mogoča le na podlagi soglasja vseii. gospodarskih organizacij, včlanjenih v Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, ki labko kol priporočilo zaprosi Upravo za gozdarstvo LRS za uvedbo obvezne pripravniške prakse; le-ta Je namreč upravni organ Republiške izpitne komisije za gozdarsko stroko. Obvezno pripravniško prakso je torej mogoče uvesti na ta način, da Uprava 23 gozdarstvo LRS predpiše pogoje, na podlagi katerih v bodoče ne bodo več pripuščeni k strokovnemu izpitu kandidati, ki ne bodo prej absolvirali obvezne pripravniške prakse. Nadaljnje vprašanje, ki nastaja po formalni uvedbi obvezne prakse, je ureditev delovnega razmerja in nagrajevanje inženirjev in tehnikov v pripravniški dobi Izvrševanje predpisanega programa prakse bo namreč v večini primerov med pripravniško dobo zahtevalo večkratno menjanje gozdnogospodarske organizacije — delodajalca. V zvezi s tem predlagamo, da pripravnik sklene stalno in neprekinjeno delovno razmerje s tisto gozdnogospodarsko organizacijo, kjer namerava po opravljenem stroKovnem izpitu službovati. Z njo naj bi ostal v delovnem razmerju tudi med tem, ko bo prakticiral pri drugi organizaciji (upravna služba, urejanje gozdov, gradnje itd.). Seveda pa bo v tem primeru potrebno urediti v^prašanje refundiranja pripravnikovih prejemkov za dobo, ko prakticira izven svoje matične organizacije, s katero je v delovnem razmerju. Predlagamo, naj bi ustrezne prejemke refundirale organizacije, kjer pripravnik začasno prakticira, in sicer v celoti ali delno, kar je pač odvisno od njegove storilnosti glede na dolžino predpisane prakse. (Predvsem nastaja vprašanje umestnosti refundirajija za i-mesečno prakso v lesni industriji.) V zvezi s prakso v določenih strokovnih dejavnostih bo potrebno prouciü tudi umestnost določit^re najprimernejših objektov (obratov aH podjetij), ki so glede na kadrovske in splošne pogoje najprimernejši za opravljanje prakse iz določenih dejavnosti. Takšna rešitev bi bila vsekakor priporočljiva, v kolikor preveliko Število prak-tikantov ne bi oviralo oziroma preveč obremenjevalo redno delo prizadetih obrato\^ oziroma podjetij. Glede prejemkov inženirjev in tehnikov v pripravniški dobi predlagamo, naj bi bili na vsak način enotno urejeni za vse ozemlje LRS ne glede na to, ali gre za zaposlitev v upravni službi ali pri gozdnogospodarski organizaciji. Enotnost prejemkov je nannrec nujen pogoj za izvedbo programa skladno z gornjimi načeli. Glede viSine prejemkov predlagamo plačo javnih uslužbencev (pripravnikov XII. odnosno XIV. plačilnega razreda) z enotno dopolnilno plačo. Pripravniška praksa naj bi bila obvezna za vse inženirje in tehnike, ki bodo končali študij in nastopili službo po 1. I. 1960. Obvezni praksi pa naj bi ne bili podvrženi diplomanti, ki so bili že pred študijem zaposleni v gozdarski službi. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS Strokovni odsek za gozdarstvo DRUŠTVENE VESTI POSVETOVANJE O STROKOVNIH KADRIH IN ŠOLAH V GOZDARSTVO DIT gozdarstva in lesne industrije Sloveiuje je priredilo dne 18, decembra I9a9 v Postojni enodnevno posvetovanje o strokovnih kadrih in Šolah v gozdarstvu. Za posvetovanje so bili izbrani prostori novega Gozdarsitega šolskega centra, ki so bili naslednji dan svečano odprti. Razen številnih zastopnikov društvenih sekcij, gozdnogospodarskih organizacij, matičnega odbora in ZIT LRS so se posvetovanja udeležili tudi predstavnilri Sveta aa äoistvo IjRS, Zavoda za šolstvo. Sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev in uslužbencev, Agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete v Ljubljani, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LHS, Študentske organizacije \fseh strokovnih Sol itd. Dnevni red, ki je bil predložen že ob sklicanju, je bil z dopolnitvijo sprejet v naslednji obliki: 1. Otvoritev. 3. Referat o stopnjah strokovne izobrazbe o gozdarstvu. 3. Poročilo o anketi o stanju In potrebah strokovnih gozdaralüh kadrov, 4. HeCerat o potrebi utdnUve naziva in delovnega področja logarja, 3, Referat o delovnem področju gozdarskega tehnika, 6. Referat o vlogi in delovnem področju gozdarskega inženirja v gozdni proizvodnji, 7, Šolski uCni objekti, a. Problem pripravniške prakse in 9. Razno, Potem ko je bilo izbrano predsedništvo posvetovanja in di-ugi delovni organi, so sestavljalci referatov oziroma njihovi namestniki prečitaJi svoje sestavke. (V tej številki objavljamo v rubriki »Sodobna vprašanja« vse prispevke z obravanega posvetovanja, in sicer; Prof. ing. Z, Turk: O stopnjah strokovne izobrazbe v gozdarstvu, ing, D. Kajfež; Anketa o strokovnih kadrih v gozdarstvUj ing. I, Juvan: Zakaj je potrebna ukinitev naziva in delovnega področja logarja?, ing. A. Knez; Delovno področje gozdarskega tehnika, ing, T. Cajnko in ing. M, Kuder: Vloga in delovno področje gozdarskega inž&nirja v gozdni proizvodnji, Zbornica za kmeUjstvo in gozdarstvo LRS; Predlog za uvedbo pripravniške prakse v gozdarstvu). Razen tega je še prof. ing, F. Sevnik podal svoj koreferat o vprašanju učnih objektov in posestev. V živahni diskusiji, ki je sledila, so nato številni udeleženci razpravljali o obravnavanih vprašanjih in drugih, ki so z njimi v zvezi. Štirideset diskutantov je s svojimi predlogi obilo pripomoglo, da so se obravnavana vprašanja čim temeljiteje osvetlila, vsestransko pretehtala in o njih zavzela staliSča, ki so povzeta v sklepih tega posvetovanja. Tudi ta prireditev je potrdila prejšnje ugotovitve, da je razprava aktualnih vprašanj na tovrstnih tovariSkih srečanjih eden od najbolj uspešnih načinov za reševanje strokovne problematike iz programskega okvira naSega društva. Zlasti pa to velja še za postojnsko posvetovanje, ki je tako glede na pripravo kot tudi glede na izvedbo zelo uspelo. , A Sklepi 1. Glede na to, da smo v izobrazbi gozdnih delavcev najbolj zaostali, je delavski šoli v Postojni in sploh izobraževanju delavcev posvetiti največjo pozornost. 2. Delavska šola naj za starejše delavce za pripravo na izpite priredi posebne tečaje pri gospodarskih organizacijah, zlasti še ker je kapaciteta delavske Šole pre- majhna in je treba pri sLarih delavcih posebej upoštevati bolj praktično stran, ker "niso po svoji krivdi ostali bres temeljite izobrazbe. 3. V okviru delavske Sole je potrebno prirejati po tekočih potrebah posebne tečaje za posebne potrebe. 4. Delavsko solo in. gozdarski šolski center v Postojni je potrebno primerno opi'emiti z vsemi uCili ir pripomočki, ki so potrebni za nazoren in praktično ustrezen pouk, da bi ntogla jia sploh zadovoljevati tekoče potrebe pri vzgoji kadrov. Potrebno je posebno prizadevanje, da bo Sola dobila ustrezen pedagoSki kader, od katerega je v največji men odvisen uspeh šolanja. To prav tako tudi velja za gozdarsko fakulteto oziroma za vse strokovne Sole. Društvo naj pristojnim organizacijam da pobudo, da bi čim prej zadovoljili te potrebe. 5. Za izvajanje terenskega učnega programa je šoli potreben avtobus. Dokler pa ga ne bo dobila; je potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva za opravljanje uspešnega terenskega pouka. 6. Podrobneje bo treba proučiti i» pravilno ukrepati glede nadaljnje izobrazbe tistih logarjev, ki so sposobni za napredovanje, toda ne bi mogli opraviti redne srednje gozdarske šole, Po potrebi je omogočiti posebno pripravo za opravljanje izpitov kot privatiziranje na tej Soli. Sem sodi tudi vprašanje skrajšanega tečaja na SGS "za tiste logarje, ki so pokazali dovolj praJdičnega uspeha pri dosedanjem delu. 7 TJačelno je treba omogočiti smotrn prehod v vse vigje stopnje Sol ali izobraževanja od delavske .šole dalje. Ce interesenti nimajo zadostne formalne osnovne izobrazbe, naj se jim s sprejemnimi izpiti omogoči vstop v viSjo stopnjo Šolanja. Prav tako si je treba prizadevati, da tisti interesenti, ki formalno nimajo dovolj osnovne izobrazbe, paC pa toliko več strokovne izobrazbe in prakse, dosežejo možnost vpisa v višje letnike šol oziroma da s psebnimi pripravami in izpiti po skrajšanem postopku izpolnijo obveznosti, ki se zahtevajo za 1. in morda za 2. letnik šole. 3, SGS naj čimprej preide na 4-letno Šolanje. "Predmetnik pouka je treba korigirati po smernicah referata tega posvetovanja Društvo naj poskrbi, da bo pri zbornici KG formirana v ta namen komisija za sestavo novega predmetnika, ki ga i« treba predložiti do 1. aprila. 9. V z v 67.1 z vprašanjem nagrajevanja strokovnih kadrov si je treba prizadevati, da bodo strokovnjaki smotrno razporejeni po delovnih mestih in da bi se pojačaja stvarna terenska služba, a zmanjšalo število .kadrov v administrativnih centrih. Pri tem je treba upoštevati, da in.stitucije v republiškem centru nimajo dovolj strokovnjakov, kar je celotni stroki in gospodarstvu v Škodo. 10. Društvo naj pripravi ali pa raj da pobudo, da se pripravijo posvetovanja še o drugih perečih vprašanjili, ki se tičejo: izobraževanja, življenjskih -razmer in nagrajevanja gozdnih delavcev, finansiranja strokovnega izpopolnjevanja, pašolskega izobraževanja, razvijanja pedagoških kadrov in organizacijskih vprašanj gozdarske službe. 11. V zvezi z vsemi vpraSanji iz referatov današnjega posvetovanja, ki se tičejo službe v zasebnem sektorju gozdarstva, bi bilo potrebno proučiti nekatera pereča vprašanja, zlasti kar tiče kadrov in ta vprašanja obdelati na posebnem posvetovanju, upoštevajoč, da je služba v zasebnem sektorju še bolj zaostala, da po svoji naravi zahteva še večjo pozornost kot služba v gozdovih SLP in da moramo glede na cilje obravnavati gozdarstvo kot celoto. 12. Glede pripravniške prakse gozdarskih inženirjev in tehnikov posvetovanje sprejema predlog referata, upoštevajoč da za sedaj ni mogoče doseči boljäe ureditve. Treba pa si je prizadevati, da se le-ta sčasonia ge izpopolni in ob izvajanju presodi, kaj je potrebno izboljšati tudi glede razmerja trajanja pripravniškega dela v raznih sektorjih go^arstva in lesne industrije. Morda bo umestna tudi daljša pripravniška praksa. 13, Glede fakultetnih posestev kot študijskih objektov naj ostane sedanje stanje, ker bi bistvene sprenieinbe lahko le škodovale. Te objekte je treba organizacijsko, strokovno in zlasti glede opreme razvijati, da bi lahko uspešno služili tako pedagoškim kot znanstveno-rasMskovalnim in operativno strokovnim potrebam.. Glflde šolskega centra v Postojni, za katerega je praktično terensko delo predvideno predvsem v bližnjih gozdovih GG Postojna, naj se dogovorno uredijo pravice in potrebe šole; možna je tudi povezava s lakultetnimi posestvi 'i-Silva-^ in "■Dravinja*', 14. Glede vseh drugih vprašanj, vsebovanih v referatih tega posvetovanja, ki v teh sklepih niso posebej navedena, posvetovanje sprejema stališča in predloge kot so navedeni v referatih. Tičejo se predvsem: stopenj strokovnega izobraževanja, 2-let-nega teCaja na SGS, Števila vpisanih novincev v SGS in fakulteto (upoštevajoč tudi nove perspektive), strokovnega izpopolnjevanja in pošolskega študija, šole 2a obratne inženirje, inverznega in. etapnega Študija na fakulteti, ukinitve naziva in delovnega področja logarja ter uvedbe delovnega mesta pred delavca in delovodje, lika in delovnega področja gozdarskega tehnika in inženirja ter pripravniške prakse. 15, Referati naj se skupaj s sklepi posvetovanja objavijo v strokovnem časopisu, da bi se mogel z njihovo tvai'ino seznaniti širši strokovni krog. V ta namen naj prizadete gospodarske organizacije pregledajo podatke ankete in sporočijo morebitne popravke, 16. Posvetovanje izraža priznanje društvu in posebej njegovi komisiji, )ci je za to posvetovanje pripravila ustrezne referate. IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA SLOVENSKEM V PKETEKI.OSTI (Nadaljevanje) MAVRICIJ SCHEYER Seheyer je bil rojen dne 14. februarja 1837 v Kulni gori na Češkem. Tam je dovršil osnovno šolo in dva razreda realke. Gozdarske šole ni obiskoval. SlužIl je kot gozdarski pripravnik tri leta pri rentnem uradu kneza Windisch-Graetza v Vintifovu na Češkem in tri leta kot gozdarski pristav v JemniŠtu na posestvu omenjenega graščaka. S 1, oktobrom 1358 je postal revirni gozdar na graščinskem posestvu kneza Windisch-Graetza v Hasberku na Notranjskem, Leta 1B59 je Seheyer naredil pri takratnem namestništvu v Ljubljani izpit za gozdno varstvo in tehnično pomožno službo. Istega leta je bil prenaeSčen v Slatno pri Litiji na posestvo omenjenega lastnika. Leta 1863 je napravil še izpit za samostojno gozdno gospodarslT^o pri namestništvu v Gradcu, potem ko mu je Trgovinsko ministrstvo na Dunaju spregledalo pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Leta 1868 je bil Seheyer nad gozd ar v Idriji pri upravi državnih gozdov. Leta ^1871 pa je prestopil zopet v zasebno službo kot nadupravitelj takratnega gozdnega veleposestva v Radečah pri Zidanem mostu. Lastnik tega veleposestva je bil Moric Löwenfeld na Dunaju. Seheyer je umrl v Radečah dne 29. novembra 1804 in je tam tudi pofcopan. Scheyer je bil ukaželjen Človek in dober gospodarstvenik. V gozdnem predelu "Jatna* je umetno pogozdil 400 ha goličav. Kot odbornik krSkega okrajnega cestnega odbora je dosegel, da so zgradili cesto iz Radeč na Brunik, Gradbena dela na cesti je vodil sara. Scheyer je napisal v nemščini brošuro; '>Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom«. To delo je preložil v slovenščino Ivan Tomšič, izdal Deželni odbor kranjski, natisnila pa tiskarna Jozeia Blasnika v Ljubljani leta 1869, (Predgovor je bil napisan v Idriji leta 1868.) Leta 1072 je izdal Scheyer «Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta«. Kmetijska družba za Kranjsko je izdala od Scheyerja napisani letak: 'kKako se seje seme boršlnih dreves« (1883), V Kmetijskih Novicah je leta 1871 objavil članek: »Posestnikom gozda« in spis: »-Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne*". Uporabljeni so zlasti naslednji viri; «Umrl je 29. novembra 1894 v Radečah g. Moric Scheyer, oskrbnik ondotne graščine,« (Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 1394; ^Mauritius Scheyer t" (l.aibacher Zeitung, 1894) Si v i C PREDPISI ODLOK O PRENOSU IZDAJANJA DOVOLJENJ ZA SEČNJO IN UPORABO POSAMEZNIH VRST LESA IZ PRISTOJNOSTI REPUBLIŠKIH V PRISTOJNOST OKRAJNIH ZA GOZDARSTVO PRISTOJNIH UPRAVNIH ORGANOV (Uradni hst PLRJ gt. 8 z dne 24, 2, 1960) 1. Iz pri.stojijosti repubUäkih za gozdarstvo pristojnih upravnih organov, na katere je bila po odloku o preno.^u izdajanja dovoljenj za sečnjo in uporabo posameznih vrst lesa iz pristojnosti Zveznega državnega sekretariata za narodno gospodarstvo v pristojnost republiških organov za gozdarstvo ('>Uradni list FLRJ-' št. 19/56) prenesena pristojnost zu izdajanje sečnih dovoljenj za macesen, za brestova debla na območju Livade v Tstri ter za črni gaber in taninskj les, se prenesejo v pristojnost okrajnih za gozdarstvo pristojnih upravnih organov naslednje zadeve; 1) izdajanje dovoljenj za sečnjo in uporabo macesna po odredbi o prepovedi sečnje in uporabe macesna (»Uradni list FLRJ« št. 47M3), 21 izdajanje dovoljenj za sečnjo brestovih debel na območju Livade v Istri po odredbi o prepovedi sečnje bresta na območju Livade v Istri (-fUradni list FLRJ« Št. 7/40); 3) izdajanje sečnih dovoljenj za črni gaber po odredbi o varstvu in omejitvi sekanja črnega gabra (Ostrya carpinifolia) — (»Uradni list FLRJ« št. 17/49); 4) izdajajnje dovoljenj za sečnjo in uporabo taninskega lesa za kurjavo po odredbi o prepovedi sekanja in uporabe taninskega lesa za kurjavo (>*Uradni list FLRJ« Št. 17/50), 2. Republiški izvršni svet lahko prenese izdajanje dovoljenj iz prejšnje točke v pristojnost za gozdarstvo pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora. 3. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLBJ*, Beograd, 16. februarja 1960, R. p. £t. 19. Sekretar: Zvezni izvrSni svet Podpredsednik: Veljko Zekovič s. r, Mijalko Todorovič s. r. ODLOK O PRENEHANJI) VELJAVNOSTI NAJVIŠJI« PRODAJNIH CEN ZA 2AGAN JELOV IN SMREKOV LES (Uradni list FLRJ žt. B z dne 2i. 2. 19601 1. Veljati nehajo odlotbe 1. to^ke pod a) odloka o najvišjih prodajnih cenah aa nekatere proizvode («-Uradni list FLEJ-f St. lS/55). 2. Cene za žagan jelov in smrekov les se bodo v prihodnje oblikovale po tržnih razmerah, in sicer v smislu določb odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (»Uradni list FLRJ« St. 7/50, 28/58 in 39/58). 3. Zvezni državni sekretariat za blagovni promet poskrbi za izvajanje tega odloka in izda po potrebi za to natančnejše predpise, ■1, Ta odlok velja od dneva objave v »>Uradnem listu FLRJ Beograd, IG februarja 1960, Podpredsednik: Zvezni izvršni svet Sekretar: Mi j al ko Todorovič s. v, Veljko Ze kovic s. r, ODREDBA O POGOJIH. OB KATERIH JE DOVOLJEN PROMET Z 2AGANIM LESOM NA DEBELO (Uradni list FLRJ st. 9 z dne 2. 3. 1960) 1. S prometom žaganega lesa na debelo ,se smejo ukvarjati samo trgovska podjetja, ki jim je poslovni predmet edlnole promet z žaganim lesom ali promet ^ gradbenim materialom. 2. Trgovska podjetja iz prejEnje točke ne smejo prodajati žaganega lesa drugim trgovskim podjetjem na debelo, 3. Trgovska podjetja, ki se po 1, točki te odredbe ne smejo več ukvarjati s prometom žaganega lesa, smejo prodajati po uveljavitvi te odredbe samo zaloge žaganega ksa, ki ao jih imele na dan, ko je začela veljati ta odredba. Zaloge žaganega lesa v smislu prejšnjega odstavka smejo prodajati samo še tri mesece od dneva, ko jačne veljati ta odredba. 4. Zoper trgovsko podjetje, ki ravna v nasprotju s to odredbo, se uporabijo določbe o kaznih iz 1. točke prvega odstavka 107 Člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, zoper odgovorno osebo takega podjetja pa določbe o kaznih iz četrtega odstavka 107, Člena omenjene uredbe. 3. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, Beograd. 20, februarja 1960. za blagovni promet: Marjan Brecelj s. r. ODREDBA O MARZf ZA PROMET Z ŽAGANIM JELGVIM IN SMREKOVIM LESOM (Uradni list FLRJ št. 8 z dne 24, 2. 19S0) I. Za žagan jelov in smrekov les v prometu na debelo bodo zaračunavale trgovske gospodarske organizacije maržo za poslovne stroäke, osebne dohodke delavcev in za obveznosti do družbene skupnnosti v vis ni, ki jo določi republiäki državni sekretariat za blagovni promet, 3. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«. Beograd, 18. februarja 1960. Državni sekretar za blagovni promet: Marjan Brecelj s. r, GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevanje) cif (c. J- f.) kratica iia cost, insurance, fieiglit cena, ki obsega prodajno ceno, zaDaroDSliiino Zi blago med preoazotn in prepozne sirošice do namembne lulce ciklon -ai m 1. zračni ortinec; 2. napraoa za irarifiportiranjc materiala 2 zrakom cilindričen -cjia. -o: ^a. iag'a na otorfw nalja nazobljena iaga zu doge, gl. žaga/ cipresa -e ž: ™ zimzelena = cipr^sovcc -vca m Cupressus sempervirens L. cirkular -rja m = cirltiilajka ž irr»/- )ia ža^a, gl. žag&l cistid -a m, mno-ž.; ciKÜtli 5fen7ne celice med bav.idiji ciza -t ž s^motežni 00'ziček na doeh fco-lesih. cokla -e ž t. sesiattrii del zaoore 2. leseno obuvalo, nao. o mnoi.: cokle cokel 5. cokle za piloie: želc^ue ~ cöta ž sfara dolžinska merai palec colarica -e i deska, en palec debela coUki -a -0: r~o raeriJoi cret -a la = cretje -a s gl. Tusjel crete;t -tna -o; ^o rušje močvirsko ruš- je Pimis miiglius Scopoii cveten, -lua -o: ~i prali, pel«d; ~ rastlina. = cvetuica. i cviifJa -e i razsoha ■Čebela -e ž: lesna ~ Xylocopa vidacea L. čeber -bra m orsta lesene posode čedra -e ž krafka lesena pipa za iabak čelek -Ika m odrezek pri celjenju hlodon Čcliloik -a m žaga za Seljenje gl. žaga! č^liti -im: ^ le5 1. !es gladko prisekati aii priiagati: les praookoino odlagali; 2. les prizagaii na predpisano dolžino Čelen -Ina -u: -i spah temo spajanje lesnih elementoo na čelih; -.g rezkalo orodje za rezkanje čelnih ploskev; ploskev č&lo -a m: 1. čelna ploskeo okroglega le-ra in lesnih izdelkoD; 2. terenska u^bo-klina na pobočju ■Čelovnik -a m del posekanega debla, ki ga odsekajo ali odžagajo, ko Čelijo deblo Čep čepa m: 1, lesen zamašek; 2. del, ki jfg Dtakne d drug lesni element čepinka -e ž rfo^a o dnu soda,-'ki ima luknjo za čep ali za pipo Čepiti -im; 1, mašiii z lesom.; 2. sestavljati lesne elemente cesHun gl češmin! češnun -a m Berberis vulg-aj-is L. Čftšminje -a. s Češnunovke; -ovk ž niiiož. Berberidaceae dru?.in&, h kateri spada čeSmin češnja -e ž: divja ~ = drobnica Prunus avium var. silvesirisi Dierb,, gl. drobnice! čeSnjev -a -o; ~ les; = Češiijevina -e ž Češpa -e ž = cešplja -e ž Prunus dome-stica L, češuljek -Ijka m. gl. bezeg planinski (SoJnbiiciis racemosa L.) čefrtak -ČedrtaJia m skupno ime za žaga» les koadratičnega prereza (morali) cevelj'-vlja m stara mera čistina -d; ~ v go-zdu jasa Čistiti -im: ~ mladje, dievje odsiranje-oaii, izsekaoaii (trebiti) slabše ali nezaželeno drenje; ~ seaie ČiŠČeiije -a ~ drevja čok čoka m. 1. grčao fros debla 2. tos le- Sä za ilakooanje čokat čokata -ft: ~a sadika ^ tršata sadika s(opni^asifl raaia sadika čremsa -e ž = črensa -e ž Prunus padaš. L. črepinjak -a m hrast, graden čreslenka -et ž iz čresla izlužena raztopina C res/o DJ ne Čreslo -a S zmleto, zdrobljeno smrekooo lubje creslovina -e ž nirojilo čret -a ra = Čreta -e ž močuirje, preraslo ali obdana s pritUkaoim rušeDjcm čretje -a s rws/e i^rn. -a -or: —a bukev poseben ekotip buk' ne; gaber = gabrovec -vca m Os-irya cötpinifolia Scop.; jelka poseben ekotip jelke: gozdi gozdi iglart-CCD; Irfi = Irnoljica -e Ž Prunus spi-ttosa L. cmica -e 1. boroonica 2. zemlja = črna prsi, "^SrnozeTn čmfcje -a S- = borovničja Vaccinium myitühis L, črnfka -e Ž Quemis ilex L. črnilovka -e x Phytophtoracambivora de Buism'. gliptčnn bolezen domačega kostanja črnina -e ž: pujčevinasta ~ Ilerpotricbia uigra Ha.rtig (povzroča jo rdeča gniloba) črniti -im: - kopo oblagaii og/arsfco topo ^ črno (ogljenoj zemljo, pršijo črnjava -e z: 1. fiz,-mor/.: omrtoeli no-i ran J t del debla 2, /emwejsi jedrni Zes nekateri/l dreoesnik vrsi = jedrovina -e ž 5. neprava ~ (nepraoo srce) čmolica -e ž Črna grcica o lesu črtalnik -a m' orodje za začriarianjs lesa pri obdelavi cffifi -im; ^ drevo spodbeliii, obseiali drevo, da se posuši Črviv Črviva -o: les, desta Črvivost -i ž: _ lesa črvina -e S = Črvojedina -e ž; 1. žu-želčji rooi D lesu 2. mokimii oetanki čroioega lesa fumovje -a s nizko, zoeriieno, krUjavn grmovje, grm&st gozd čvrsf -a -Oi; Tastnč krepko, zdravo r.t-sioc čvrstost -i ž: ~ lesa čvrž -a m = fvrža -e ž grča o lesu D d označba za premer drevesnega debla d, 3 premer drePesn^gü debla 1,"} m od tal dan, dneva: rastlina dolgega, kratkega dneva stopnja fotoperiodiČnosti kake rastline debel debela -cv; ~ les; les (zrel %a. sečnjo, nad 3? cm) debelina -e ž; ~ drevesa debelinski -a -o; ~a stoptija mersfca eno-ia, navadno J—5 cm, s kaiero merimo siojsee drevje; prirastek drevja iid.; -i razred dae aH oeČ debelinskih sio-penj, n. pr. JO, 20 cm debcliti im se = dzevoi se debeli (lebeljak -a m končna razvojna stopnja sesioja, ko je drevje preneglo debelino droga. Sledi stopnji drogovnjaka debeljava -© ž = debel jäd -i ž nad 7 cm debel les debeljeaje -a s: ~ drevja deblo -a s: drevesno ~ deblat -ata -o; drevje drevje z močno razmiim debiom deblast -a -o dlefjl;x podoben deblomer -a m. = dendrometer deblomerstvo -a s = dend rometri ja; ('aatU- a merjenju. lesaj ddblovina -e I les od debla deblovje -a s množica debet deblövnica -e ž nav. v mwož,. deblovnicc tablice za iigoiaoljanje volumena dre-oesa; enonierne dvomerne lokalne ~ deden -dna -t>; ^e^ lastnosti drevja dedjQOst -i 2 zmožnost organizma, da v določenih razmerah, razptje iasinosd" prednikov deduktiven -vna -oc ~o doloEanje etata izračuna se po obrazcih (nasprotje: in-dukdvno) defekten -tna -o: ^o drevje zakrnelo dreoje defibralor -rja nu = cefrälnilt -a m siroj za cefranje fde Vibrira nje lesa) degenerirati -atn; rastlina deg^eneriia degradacija -e ž: ~ gozdnih tal. sestoja poslabšanje gozdnih tal, sestoja degradiran -a -o; _a goadna tlai degradirati -am delaii -am; les dela spreminja obliko, mere in lasinosti zaradi vlage deligniJikacija -c z izločanje Ugnina iz lesa denudadja -e ž ogoljenje ial denudadjski -a -o>: ~o ozemlje denndiran -a -o: ~a tla deondirati -aro: ~ tla dendrografija -e Ž opis dreoja in grmovja (letidrologija -e 2 nauk o drsoju (lendroBieter -tra m; gl.deblomei-f flonitrificirati -em; ~ es po določenem sistemu drča -e S riie; lesena suha votina zemeljska ~ (sluzi za spraoilo lesa s hriboD) dren -drena, m; navadni, mtne.ni ~ Görnas mas. L,; pasji ali rdeči — = svih, Cornus sanguinea L. drcKBŽa -e z. ~ tal «aprana za oduejd-nje oode drenirati -am; ~ vodo odoajati ooda drevaČa -e ž, gl.mkim! drevak -a m ateaan ir, debh drevo -esa. s lesnata rastlina s koreninoj debJom. m krošnja; kontrolno lavno rj (za ßo^dni mrčes, zatubnike) drevesen -,yna -or nieja meja. do kaier še raste dreoje (zu r&zloček- od gozdne meje)' žaga, g/, žfl^tt/: -e klešče, gl klupal; sveder, gl. Press-lerjeo ioederi; ^e vrste: 1, sponttiiie. ki rastejo same od sebe iri sestavljajo >ia-raone go^dooe; 2, nespontane — iivnei-no vzgojene; 3. rastisč.ii neustvcKue vrste, ki umetno mgojene slabo itspe-Düjo; 4. svetlobne, ki potrebujejo za rasi Dec svetlobe in posebno p mladosti ne prenesejo sence; 5- senčne, ki ttspe-oajo D močnejšem sklepu in p mladosti potrebujejo senco: polsenčne. ki na slabih ileh in. v hla.dnejiem podnebju kažejo lasinosii soetlobnih wst, ti« [joU-sife ileh in o ioptejšem podnebju pe. lastnosti senčnih vrst; 7. obctitljive za pozebo, ki jim o Času brslenja (rasti) mraz Škoduje, 8. neobčutljive zt\ po-zebo, ki jim D ^am brstenja (rasii) mraz ne škoduje drevesnjctt -e ž: gozdna ~ ort za gojenje gozdnih sadik: 1. stalna 2. začasnn drevesnin« -e ž = dr&vnina -fc lesna masa nadialnegä dela dreoese drgalnik -a m = drgalo' -a. m = strgalo -a DV = drgiilja -e 7. oradje za površinsko obdelano lesa dfkelj -kija m = krepelo, mež&lj dmoselj -sfja m «rs^a slive, gl. trnoselj! droben -biia -o-; - les proije. Šibe, palice, prekle, kolje, leine, drogooi itd. droMlnica -ß ž gl. sekira! drobilnik -a m = drobiler. -Icq m sfroj za drobljenje lei^a, Itibja di'obnitn -e ž Pirus ]>yraster (L) Borkli- dioja hruška (Irobnjad -i ž = drobajava -e ž, izpod 7 cm debel les orhačeo in vej drobnomer -a m = mikrctmetef di'Og -a m, nav. u mnoŽ.: drogovi: liinelj-iii ^ ZÜ odre, ~ za električne rode drogovnjak -a. m tretja razoojna siopnja sestoja, ko je drevje doseglo debelino drogov, se pričelo Čistili in redčiti. Sledi stopnji gošče drseti -im: drva dise ]>t) zemeljskill ftli lesenih dröah, rižab drsnik -a m sesiaoni del verižnega pre- no-inika za hlode dfttg -u -o: ^L ii'üU, iTtiiževnost di-va drv les za ktirjiioo; ~ tvda, ~ mehka, soriirnenii: cepljenice, cepanice, okroglice, butare, klade, panji itd. drvnca -e ž ^ klaxlnica, gl. sekira' drvar -rju n\ gozdni delane, ki dela droa drva riti -iin^ drva delati, iinpraoljaii drvärski -a -o: žaga, gl. žaga! koia drvišže -a s prostor o gozdu za zlaganje in ioriiranje drv drvtiik -!i m gozd za drou drvojedka -e ž gl. goba! drzainik -a m= drzalo' -a s drzait -a -o: ~ les, lubje dfzaiije -a s drsati -am odsiranjeoati lubje ?. lesa, ko »e ne maji dr/,äj -a ru: lesen (za orodje) drinitt -a s: lessen o ~ (za pere&a: pri orodju} du^lazija -e ~ modra. t>la.va Pseudotsuga inen^iesii (Mirb.) Franco, (Pseit-dotsiij(a ta\ifolia [Poitrj Britij vor. slaiioa (Mavc), ~ zelena Pseudotsuga fnenziesii (Mirb.) Fratico, (Psttudffisuga laxifolia [Poir] Briti.) va.r, viridis Seln^'.; ~ siva Pseudotsuga menziesii (Vlirb.) Tranco (Pseudotsuga taxifolia ]f'oir| Britt.) var, caesia Sclnv, dnplo -a s = žlambor -rja m votlina v starem drevju durgelj -fljft m sveder za les, gl-svederl diišiti -im: mocnejäe drevje duši slabotne] ša (Ivistälo -a s: ~ za les dvodomen -na -ft: ~a rastlina rasi/iita oi (Dipterd) hwlhs, ki imajo samcr s samo moškimi äli samo ženskimi coe-iooi dvojnik -a m = dvojnica -e ž ürex>o z diyo]nim deblom dvokrilec -Ica m, nao, o mnoi.; dvokiil- sprednji krili dvomerfta -rua. -o; ~e deblavnice dvospolen -Laaj -oi: ~i cvet = mono-kUai cvet coet z moškimi in ženskimi organi' dvovhoden -dna -o; ^'e deb]o^'niee E oziiAČba ^a eiat (letni posek) ebenovma -e i orsfa fes« (Diospynis cbenuro Ktinig) ccidij -a ni čaSasto plodixSe, o katerem se raioij&jo ecidiaspore, meSickasio ah peharasin odolbljene ecidiospora -e i pomlädtifiskä spora ij (Ur edin ales) cdaI6n -a i>si iioi organizmi o ileh edafski -a -o ekolo^'ja -e ž nauk o apUtm okolja na žiDljenje rmilin in žioali ekološki -a -o; ^i pOfwji žip/j^rijifri pogoji ektmčm -a ekoaomičeiv -£iia -o ekonomija -e i ekonomika -e 5 veda o gospodarttou: ^ gozdarstva, lesae industrije ekonomiki -a ckotip -a m, nao. d množ.: ekoüpt ra- siisčne rase 7 dednimi spremembami ckscčntričeu -6na -o: izven središča: -.a obrša nesomerna obrša, katere težišče pada izr>en dreoeine osi; deblo deblo. Ifaierega stržen ni sredi debla; ~a rast nesom^rna rast ekshavstor -rja m napraoa xa pneDma-Učni prenos; ~ za žaganje, ~ za lesni prah eksota -e x («ja drcoesna orsia eksotičen -črna -o: -a rastlina eksptoatacija -e ž: -- ffWKdoiV, gl. izkoriščanje! okspozicija -e ž: ~ tal, smer naklona taJ ekspresen -s.Jia -o: g-ozdovi ^ozdoDi z umetno pospešeoano rasijo ekspropnacija 2; gozda rmlaslUev gozda ckspiopriirftti -ani razlasiHi ekstenziven -vna -01: -o gospodarjenje Ü gozdom negospodarno izkoriščanje goida (nasprotje: inlemtono gospodarjenje) ekstrakcija -e ž izločcoanje (kake snooi), n. pr. izluleoanje ianina eksti-akt -a. ne izoleček, i?.Iu2in.a, n, pr- ianin (iz lesa} ekvivalent -žnta m: — gozda edstoore- den delei gozda ekvivalenten -tna -o makooreden elaborat -a in; gozda izdelek, uredi- toeni načrt elastičen -čna -o: ~ les. prožen les elastičnost -i ž: ~ lesa prožnost tesa elementaren -rna -01: ~a Škotla Škoda zaradi ujm eliten -tna -0: -o drevo dreoo, ti se odlikuje po preskušenih dednih ladno-stih in. je zato posebno primerno k nt semenjak: seme seme elitnega dre-oesA eluviälen -Ina -o,- ~i horizo'iit. lwri'.ioni ixpiran ja embalaža -e iš: ~ iz lesa, lepenke, papirja, vrečevinc, h kovin embaJažen -Žna -o; sadi sodi iz mehkega lesa embrio -ei m zarodek* organizma o semenu erabriologija -e ž oeda o embrijih empiričen -ena -o izkustven, po izkušnji encim -a mj snoo, ki d rastlini uraonaoa presTioDO endenuja -e ž okužba, omejena ns doh- čeno področje endemižen -čna -o; ~a bolezen endeniit -a m osamljenka, t. j. orsta. A:/' žipi Je na jnajhni poorŠini endoparoEit -a nii, nao. o miioz.: eitdopa- raziti, gl. zajeda od/ eiiriosperm -a m del semena, ki siuii emhriii y.ü hrano enlitöcijs -c '' eddemtčna boJezeti, i, j. bolezen, ki je omejena ne. en kraj ii> se nt širi eiiklävö -e K = osredek; ^oetdna — del goxda, obdäiL okrog in okrog z gozdom flrugegä lastnika: polenklava -c ž = polosredek enodebeln -Ina -o: iglavci ig]aoci 7, mim deblom etiodohcn. -Iihei, -o; sestoj sestoj 7. drez>jem približno enake niaroMi, enegu siaroiinega razreda feiiodomen -jiiTta -o: rastlina rastlina 7, moškimi in ienakimi cof'tooi enomercn -roa -cv: ~i sestoj sestoj jni-bliino enake debeline, si'oraj .samo enega debelinskega razreda enospolen -In« -o: —ij cvet = deklin cvet coet s samimi prabüki ali samimi pe-stiči fcnoten -tua -o; lablicfj (oišin, obli- koonih niSin in oolumttoo drevja) cntomolo^^ -a. m = pfaučeaatec iuxelh c-ntomologija -e i oeda o iuielkah entomološki -a o epi fit -a m, v množ.r epi liti ras/ime, ki rastejo fin drngih orgnmzmik (na-oadno no ta manj vaiotie raiilinej, pa imajo samosioji^o presnoao eplfitčcija -e ž epidemična bolezen eräi' -rja, m,: göswlni ~ državno premo' zenje et^dirati -ata: voda, led, veter erodira jiemelj^ko povtSijio, jo odnaša in izpira ei-ozija -e ž: ~ tal eroziven -vaa -o cskulm -a m. = saponin, -a. m snooi t> sa- dezu dix>]ega kostarija esieiika -e ž: ^ozdar^ka. ~ etat -a m: letni dobni ~ dovoljeni po->;efc lesa pteričen -tua -o: olja iz tglic (pridobljena z desiilaciio) etiketa -e ž napisna deščica z imeni dreuja m grmovja ptioliran -a -o: rastlina ^rasifina brez klorofila} ctioliranje -a s eholiranost -i. ž eHolirati -ajn: ~ raatlino gojiti rasflino a temi evaporacija -e ž = Liparjajije" evapori meter -tra m- = i^fjaromer -a ov evkaliphis -o m drevesni rod Eucalyptus evolucija -c ž: ~ orgajuzmov razooj organizm.ov evfotoceutrieen -caa -o: ~ list pravokotno na svetlobo obrnjen U.\i (Ustna dlan) F: označba za rndooe križuncev fUialnih generacij f: označba za oblikoono Število (za dre- aemino, deblooino, debeljavo) faeies -a m namiija enota fttosociolo- skegü sistema Fagehim -a m ohnočje bitkooih gozdov faseiacija -e it, gl. vaslek! tažfiia -e Ž butara protja, iib ^li ve jen ja (navadno z vhienim kamen jem) favna -e ž = J.ivftl&tvo faza -e ž; va/.vojna ~ razoojnii stopnja belogen -a m platni rneznik (mužnik) 5enöl -a m 1. sesiamna katrana; 2, sttro- oina 7.a izdelovanje umelnih lepil Feiitilen -Itta -o. ^o lepilo lepita, izdelano iz ienoJa in formaldehida feHolcgtja -e ž veda o odoimosii rar.voja raxtUnhtoa in ^iualatoa od podnebja fcnopldst -a m> plastična masa iz lesne moke t« umetne smole feaafip -a m tip (oblika) rastlinske ali žioalske ar ste, odoisen od zunanjih vplivno ferment -enta m ^i. encim,' tertileu -Ina -o: -- o-rg-auir.ein. organizem, '£mozm spolnega razmnoževanja fertilnost -i Ž fiber -bra m. = vlakno fibril -am, naD.vmnoz.: tibrili = vlakna po dolžini nanizani miceliji fidejkomisen -sna -o: ^o fevdalno posestvo (oezana na razne predpise in nmejitve); naspröije.- prosia fevdalno posestvo fiksacija -e ž lastnost lesa, da zadržuje o sebi impregnacijsko sredstvo proti izpiranju OSAMITEV V[RUSA POLIEDRIJE IZ GOSENIC GOBARJA (LYMA1VTRIA DISPAR) V SLOVENIJI Marjan Mozetič (Ljubljana) Poznamo škodo, ki jo pogosto povzroča gobar v naših gozdovih, zato se nam vsiljuje misel, da bi napovedali temu velikemu škodljivcu biološko vojno. Neprestano iščemo sredstva za iispežno uničevanje škodljivcev, vendar pa nam v na§em primeru manjka še prenekateri poizkus, da bi mogli zadovoljiti pričakovanja gozdarskih strokovnjakov. Virusne bolezni ali viroze insektov spremljajo v večini primerov vključki, katerih oblike so za določeno obolenje vedno karakteristične. Najpogostnejši virus pri insektih je polieder, živ s poševnimi robovi, ki zajeda v celičnih jedrih (jedrni polieder, membranski tip) obolelega tkiva žuželk. Poleg virusa poli-edrije sta Smith in Wyckoff (1951) opisala še okrogli citoplazmatski (plazmat-ski tip) polieder, ki sta ga odkrila v dtoplaztni prebavil metuljevih ličink. Navzočnost obeh oblik opisanih telesc vedno spremlja pri insektih obolenje, ki ga imenujemo poliedroza. Poznamo še kapsularno obliko virusnih vključkov, t. i. kapsularne viruse (rod Bergoldia). Ta telesca imajo kavinofižolasto obliko, merijo v vzdolžni osi 200—400 milimikronov in so ali v jedrih ali pa v citoplazmi, cesto pa tudi. kar v obeh sestavnih delih celice. Bolezen, ki jo povzročajo virusi rodu Bergoldia, imenujemo granulosa. Poleg omenjenih oboljenj oziroma povzročiteljev poznamo še vključke (elementarna virusna telesca) različnih oblik, kakor tudi viroze, pri katerih se raziskovalcem ni posrečilo odkriti virusnih delcev (rod Morator). Bolezen poUedrija ali poliedroza je znana že od leta 1917 med Številnimi insekti, pa tudi med hrošči in metulji. Viruse poliedrije delimo na rod Borrelina, ki vključuje viruse, pripadajoče značilni paličasti jedrni obliki poliedra. Po Schrammu. obsega ta rod 14 vrst. Sem prištevamo tudi vii-us gobarja, ki ga imenujemo Borrelina reprimens, Rod Smithia obsega viruse sferičnih oblik in so predstavniki citoplazmatski h poH-edrov. Rod Bergoldia obsega kapsularne oblike. Rod PailloteUa ima polimorfne virusne vključke. Rod iVlorator označujejo kot -^viruse brez vključkov-*. Naš poskus Na pobudo prof. inž, J. Slandra s Fakultete za AGV v Ljubljani je bilu leta 1958 dostavljeno Mikrobiološkemu inštitutu pri fakulteti za splošno medicino m stomatologijo nekaj desetin poginulih gosenic gobarja. Nekaj podatkov o gobarjevem vinisu Borrelina reprimens: Številni insekti v larvalnem stadiju obole z znaki poUedroze. V jedrih okužene celice so vidni od 1 do 15 mikronov veliki poliedrični' beljakovinski kristali. Pri gobarju in pri večini metuljev se poliedri razvijejo v vseh tkivih razen v gonadah, črevju in Malphighijevih cevkah. Pri kožokrilcih so Jih opazili tudi v srednjem črevesu, Polieder je zgrajen iz nekužnega protein a, ki predstavlja ovojnico virusnega partikla. Material ni mogel biti takoj obdelan, zato je bil shranjen na hladnem pri —30" C. Ker so gosenice poginile za poliedrozoj so pošiljatelji želeli^ naj se poizkusi osamiti povzročitelja pogina. Osamitev Podrobnih navodil o osamitvi v razpoložljivi literaturi nismo zasledili. V knjigi G. Schramraa je omenjena avtoliza tkiva in obdelava poUedrov s pi-krinsko kislino ter nekaterimi barvami, S temi skopimi pojasnili smo izolirali virus Borrelina reprimens. Gosenice smo zmleli v terilnici in po kapljicah dodajali destilirano vodo. Dovolj natrti material smo prelili v epiuvete in ga prepustili oseminštiredesetumi avtolizi, nakar se je na dnu pojavila bela usedlina polled rov. Temnorjavo tekočino smo previdno od lili, usedlini pa smo pri-lili 0,85% fiziološko raztopino in s pipetiranjem skalili usedlino. Nato smo postavili epruvete v stojalo, da so se delci ponovno usedli in tekočina sama od sebe zbistrila. To smo večkrat ponovili. Iz previdnosti, da ne bi izgubili preveč virusnega materiala smo nadaljevali čiščenje s centrifugi ran jem, dokler nismo dobili bistri supernatant. Priprava mikroskopskih preparatov Kapljici suspenzije poUedrov smo na objektnem steklu dodali kapljico 1% pikrinske kisline^ prekrili s krovnim steklom in si pripravili imerzijo (sliki 1 in 2). Robovi poliedrov so več ali manj vidni kot rombododekaedri, pri ra-zvojnih oblikah cesto okrogli. Ovojnica je svetlejša, v notranjosti pa se vidita dva temnejša kroga. Na slikah 1 in 2 vidimo poliedre v kupčku, ker se je preparat med slikanjem posušil. Preparat pa si lahko pripravimo še na preprostejši način. Kapljico suspenzije virusov izsušimo počasi na objektnem steklu. Poliedvi se lepo vidijo pod manjšimi povečavami. Imerzijskega olja tu ne moremo uporabljati, ker nam izsušeni preparat razmoči, razen tega pa v tem primeru virus (beljakovinski kristal) svetlobo različno lomi. Poliedrov tudi v kapljici suspenzije nismo mogli mikroskopsko opazovati. Diskusija Predstavniki rodu Borrelina so paličastih oblik. Vsiljuje se nam vprašanje, kako se spreminjajo te paličaste oblike v poliedre? Pogostokrat se omenjajo opazovanja Smitha in Xerosa, ki sta zasledila virusne partikle znotraj in zunaj poliedra, Mikroskopske in elektronsko mikroskopske preiskave celičnih prerezov gostiteljev že pravzaprav pričajo o oblikovanju poliedrov (n, pr. pri vrstah Lymantria monacha in L, dispar) kakor tudi o tem, da proteinski polieder izhaja iz hromatinske substance. Pri tem se celično jedro poveča, nato pa sledita centralna in periferna brezstruktuma hromatinska masa. Periferna masa tesno obdaja notranjo steno celičnega jedra. Med obema novo nastalima hromatin-skima tvorbama nastane ahromatinska obročasta zona. Sledi nastanek mrežaste tvorbe v hromatinu, kar je značilno za obolele (okužene) celice. Mrežnica je sestavljena iz fibril, ki se istočasno krajšajo in debele ter prehajajo v paličaste oblike virusov. Nekateri raziskovalci govore nä tem mestu o previrus- nem materialu. Proste paličaste oblike se pojavijo na robu periferne in hroma-tinske mase in lahko vdro v obročasto zono. Virusne palčice, nastale iz hromatina, dosežejo včasih tudi dolžino, ki je dvakrat daljša od normalne. V tej periodi nastopi kopičenje protcinskih poliedrovj ki izvira iz vdirajočega hromatina v obročasti zoni, kjer se dogaja zaključna faza nastanka virusnega partikla z značilno obliko nuklearnega poliedra. Razvoj ppliedrov pa ni vedno enak. Zgodi se, da se v obročasti zoni virusni delci ne sprostijo in napolnijo celično jedro. Drugo obliko nastanka poliedra sta opazovala Bird in Whalen. Hromatin razpade v grudice, ki imajo obliko poliedrov, ali pa se enotno porazdeli in so poliedri vidni kot male odebelitve v notranjosti hromatina. Toliko le za razumevanje razvoja virusa in njegovega prehoda iz paličaste v poli-edrično obliko. Gosenice, iz katerih smo izolirali virus Borrelina reprimens, so bile nabrane leta 1958 v Prekmurju. Znano nam je, da je virus pri gobarju navzoč v vseh njegovih razvojnih oblikah. Latenca virusa prehaja v patogeni učinek, če gose- Slika 1, (Levo) Virus (polieder) Borreliria reprimens, izoliran iz grobarjevih gosenic (Prekmurje). Povečano 1200 X, preparat izsušen, obdelan z 1% pikrinsko kislino Slika 2. {Desno) Isti virus kot na sliki 1; povečano IGOO X (Originalni preparat; fotografija; Ribnikar) Slika 3. Svež preparat virusa Borrelina reprimens; povečano 1200 X; obdelano s pikrinsko kislino. (Originalni preparat; fotografija: Ribnikar) S o.'. - O » e , : » • ■ nite niso zadostno hranjene. Trditve nekaterih raziskovalcev pa nasprotujejo tej ugotovitvi, češ, da so gosenice bolj dovzetne za bolezen, kadar je hrana bolj bogata na dušikovih spojinah in ogljikovih hidratih itd. LD-rfi virusa gobarja, povzročena per os, bi se po Bergoldu dosegla s koncentracijo 2,5X10 -'' do 5X10-^'g virusov, kar bi ustrozalo 50 do 100 mg posuSenih poliedrskih telesc. Virusi insektov so zelo kužni agens in niso le specifični, ampak so sposobni okužiti tudi druge insektne vrste, V ličinkah, bubah in hroščih kronipirjevca so odkrili verjetno virozo in so ugotovili, da je ta bolezen v nekaterih predelih uničila do 92% škodljivcev. Na Tirolskem je leta 1948 propadlo množično razširjanje sivega macesnovega zavijača zaradi poliedroze. Spočetka so mislili, da je to povzročila granuloza, šele elektronske mikroskopske slike so pokazale virusom podobne vključke poliedroze. Pri nas sta "Vago in Vasiljevič (1953) odkrila virozo pri ličinkah škodljivca Hyphantria cunea; povzročitelj pa prav tako sodi v rod Borrelina. Viri Else Jahn; Insektenvtren; Akademische Verlagsgesellschaft, Leipzig 1953. Geihatd Schramm; Die Biochemie der Viren; Springer Verlag 1934. J, SinkovicsT Die Grundlagen der Virusforschung; Verlag der Ungarischen Akademie der Wissenschaften ISSG. " DIE ISOLIERUNG DES POLYEDRIE-VIRUS BEI RAUPEN DES SCHWAMMSPINNERS 330 0,236 126 330 / laa = 2,62 47 XO = 69 X .-i = D 345 0,290 IlG 3« / lie = 2,97 31 X 0 = 65 X5 = 96 0 325 325 / 96 -- 3,39 0,332 11 X 0 = 53 X 3 - U 265 0,370 07 265 / 67 - 3,96 11X0 = 32 X 5 - 0 160 43 160 / « ^ 3,72 0,405 4X0 = lö X s = 0 90 22 so / 22 = 4,tu S,PO 5,00 0,469 0,496 nažin zvezan z določeno negativno napako; ta pa je vsekakor znatno manjSa od pozitivne napake, ki izvira iz uporabe tarife za najnižjo debelinsko stopnjo pri izračunavanju vrasti. Venc^ar pa je takšen naSin izračunavanja vrasti zvezan s težavo, ker nam volumen drevesa ob meritvenem pragu ni znan in ga moramo posebej ugotoviti. Praktični razlogi govorijo torej za običajen način izračunavanja lesne mase vraslih dreves. Zavedali pa se moramo, da nam daje ta način po navadi previsoke rezultate. 3. Izračunavanje uravnovešenega poseka Analiza uravnovešenosti prebiralnega sestoja nam pokaže, v katerih debelinskih stopnjah so viški dreves in kje smemo sekati, v katerih pa teh viškov ni ali pa so celo primanjkljaji, kjer hi z morebitnimi sečnjami ravnovesje sestoja še bolj porušili Na temelju te analize pa lahko doženemo tudi količino in struktuj-o poseka, ki bi jo sestoj. Če je uravnovešen, mogel trajno dajati, ne da bi se v svoji strukturi spremenil; lahko torej ugotovimo, kako bi morali sekati, če hočemo sestoj ohraniti v sedanji obliki. Izračunavanje takšnega poseka (po Mitscherlichovi metodi) bomo skušali podati na primeru v tabeli 1 (v nadaljevanju), Po tem primeru je v sestoju, kakor je pokazal račun uravnovešenosti 255 odvečnih dreves, ki niso potrebna za nadomeščanje odvečnih dreves v višjih debelinskih stopnjah, ko ta drevesa posekamo. Ta odvečna drevesa pa ne smemo naenkrat posekati, temveč vsako leto ali vsakih nekaj let le toliko, kolikor bi jih vsako leto ali vsakih nekaj let sicer preraslo v višjo stopnjo V 3. debelinski stopnji po tem primeru sploh primanjkuje dreves za ui-avn ovešen ost sestoja in nimamo kaj sekati. Drevesa 4. debelinske stopnje, ki prirastejo letno v debelino za 0,25 cm, rabijo 5 : 0,25 = 20 let, da preidejo vsa v višjo, 5, (5"centimetrsko) debelinsko stopnjo. Od 37 odvečnih dreves 4, debelinske stopnje preide v naslednjo višjo, 5, debelmsko stopnjo letno torej 37 : 20 = 1,8 dreves, v 10 letih pa bi jih prešlo L8 X 10 ^ 18 dreves z lesno maso 3 m®. Teh 18 dreves moramo torej v 10 letih posekati, da ne prerastejo v 5. debelinsko stopnjo In se s tem (vsaj teoretsko) ne spremeni struktura sestoja. V 5. debelinski stopnji je 77 odvečnih dreves, ki priraščajo letno za 0,32 cm. Da preidejo vsa ta drevesa v naslednjo viSjo, 6. debelinsko stopnjo, je potrebno 5 : 0,32 = 15,6 let. Letno bi prešlo v to stopnjo 77 : 15,6 = 5,1 drevo, v 10 letih pa 5,1 X 10 = 51 dreves. Ker pa v naslednji, 6. debelinski stopnji primanjkuje 12 dreves in se mora ta stopnja spopolniti le z drevesi iz nižje stopnje, bomo v 5. debelin.ski stopnji pustili v ta namen 12 X 0,38/0,32 = 14 dreves in nam tako ostane za posek samo 51 - 14 = 37 dreves z lesno maso 12 m^ Ce na enak način nadaljujemo z računom, pridemo do tabeV I (nadaljevanje). Po tej tabeli bomo v 10 letih od 256 odvečnih dreves posekali )e 18? dreves z lesno maso 224 m''. Ob poseku teh dreves v celoti in po debelinskih stopnjah se struktura sestoja v 10 letih vsaj teoretsko ne bo spremenila oziroma se bo spremenila le v toliko, da se bo z najpotrebnejšim številom dreves napolnila 6. debelinska stopnja in se bo primanjkljaj v 3. debeliiiski stopnji pomaknil v 4. debelinsko stopnjo; bodoče stanje 3, debelinske stopnje pa zavisi od vrasti. Na tako preprost način lahko doženemo uravnovešeni posek pri kolikor toliko uravnovešenih prebivalnih sestojih. Pri neuravnovešenih sestojih pa je treba, kakor je tudi v obravnavanem primeru, upoštevati še potrebo, da se debelinske stopnje, ki jim primanjkuje dreves, napolnijo s potrebnim Številom dreves. Zaradi tega ne smemo posekati vsega morebitnega viška dreves nižjih debelinskih stopenj; del tega viška naj bi prešel v višje debelinske stopnje, ki jim primanjkuje dreves in bi tako pripomogel k večji uravnoveaenosti sestoja. Ce primanjkljaj ni prevelik, bo uravnovešenost mogoče kmalu doseči; pri velikih primanjkljajih dreves v posameznih stopnjah in pri primanjkljajih v ve^ zaporednih debelinskih stopnjah pa je treba računati z zelo dolgo dobo uravnovešanja. Sredstvo, s katerim skušamo prebiralni sestoj po analizi njegove uravnove-šenosti uravnovesiti, je, kakor vidimo, v prvi vrsti močnejše ali slabše poseganje v posamezne debelinske stopnje pri sečnjah. Pri prebiralnih sestojih z velikim primanjkljajem podrasti pa bodo potrebni tudi drugi ukrepi, ki naj bi sprožili živahnejše podražčanje sestojev. Tako bo potrebno preiti od individualnega prebiranja k skupinskemu, tam postopno zniževati preveliko lesno zalogo, v skrajnih primerih pa poseči tudi po podsejanju oziroma podsajanju prcbiralnih sestojev, Uravnovešenje prebiralnih sestojev se bo pri njihovem prevajanju v idealno prebiralno obliko po navadi pojavilo kot prva nalaga na tej poti. Korektna medsebojna primerjava dveh prebiralnih sestojev ali dveh oblik sicer istega sestoja, ki je podlaga za iskanje idealne prebiralne oblike, je namreč mogoča le, če gre za vsaj približno uravnovešene oblike. Neuravnovešen prebiralni gozd namreč neprestano spreminja svojo obliko (vključno sestavo po drevesnih vrstah), z njo pa se spreminja tudi njegov donos. Vsakokratni donos taksnega gozda je zaradi tega bolj podoba takratne njegove razvojne faze kakor pa oblike kot takšne. Do njegovega povprečnega donosa pridemo šele skozi dolgo dobo, ko se zvrstijo vse njegove razvojne faze in se razvojni ciklus znova prične (ko se n. pr. grba v frekvenčni krivulji izteče na njenem koncu in se zopet pojavi na njenem začetku) 4. Kontrolna metoda in oblikovanje prcbiialnih sestojev Prvi pogoj in glavni pripomoček za uspešno oblikovanje prebiralnih sestojev je pravilno in vestno izvajana kontrolna metoda. Res je, da moremo tako za ugotovitev vsakokratnega prirastka lesa kakor tudi za analizo uravnovešen os ti prebiralnega gozda in za izračunavanje vrasti uspešno uporabiti tudi neposredno izmerjeni debelinski prirastek, vendar pa predočuje v tem primeru meritev prirastka posebno delo, ki se mu z vestno izvajano kontrolno metodo lahko izognemo in ki po zanesljivosti svojih podatkov zaostaja za kontrolno metodo. Ta metoda je bila tudi postavljena kot načelo našega urejanja gozdov, se vedno bolj spopolnjuje in si lahko od nje obetamo vedno zanesljivejših podatkov. Splošni pogoji za uspešno izvajanje kontrolne metode, kakor zadostna površina sestoja, zadosten Časovni presledek med meritvami, vestno izvajanje meritev, prav takšno vodenje evidence o sečnjah, uporaba vselej enih in istih deblovnic itd., so bolj ali manj znani vsem in jih ni potrebno še posebej poudarjati. V zvezi z ugotavljanjem uravnovešenosti bi bOo omeniti le, da je ene in iste deblovnice uporabljati ne le za izračunavanje vsakokratne lesne zaloge in poseka, temveč tudi za izračunavanje uravnovešenega poseka in lesne mase vrasti. Tudi pri tem ni toliko važna natančnost teh deblovnic kolikor uporaba istih deblovnic. Posebne natančnosti zlasti pri neuravnovešenih prebiralnih gozdovih tudi nc- moremo doseči, ker se z nihanjem strukture sestoja kolikor toliko spreminja tudi višinska in z njo volmnna krivulja. Prirejene tarife s svojimi 10 razredi torej tudi v tem pogledu povsem ustrezajo svojemu namenu, Nepotrebnost ožjih tarifnih razredov prirejenih tarif za sploäne potrebe urejanja gozdov je bila nakazana že v enem prejšnjih člankov (Tarife za sestoje prehodnih oblik, Gozdarski vestnik št. 7/8-1959), vendar n;i manj jasen način; tako ne bo odveč, Če račun srednje napake na tem mestu ponovno podamo. Ce računamo, da je zaradi volumnih razlik med drevesi istega premera in iste višine možna srednja napaka v lesni masi sestoja 2% (maksimalna po Prodanu je 5%), da se pri majhnih višinskih razlikah, kakräne predočuiejo napake pri mentvl višin, oblikovno števila drevesa le malo spremeni in da je zaradi tega odstotna napaka v višini drevesa pribhžno enaka odstotni napaki v njegovem volumnu, dalje da daje višinomer srednjo napako 3%, da izhaja iz meritev 15 drevesnih viSin v srednji debelinski stopnji — pri 15%-nem srednjem odstopanju posameznih drevesnih viSin od srednje drevesne višine v tej stopnji — reprezentančna napaka v srednji drevesni vtMni te stopnje 4% (m^ = 15Vl5 m ^ ± 4%), ter da znaša povprečna napakat izvirajoča iz širine tarifnih razredov, pri 10 razredih 2.^% (polovica od 5%; mi) pri 20 razredih pa 1,25% (polovica od 2,5%; ma), dobimo tole srednjo skupno napako pri uporabi 10 oziroma 20 razredov: mr = 2- + 2- -I- 4- + 2,5■^ mj = ± 5,5% inr = + 2- -t- 4=* + 1,25^ m^ = ± b,l% Z uporabo 20 namesto 10 razredov bi se torej napaka v lesni masi sestoja zmanjšala komaj za 0,4% ali niti za K % lesne mase sestoja, kakor je bilo to tudi v omenjenem članku ugotovljeno. Na tem mest« bi bilo treba omeniti tudi uporabnost kontrolne metode za določanje etata. Običajna kontrolna metoda nam prikaže prirastek prebiralnega sestoja v pretekli ureditveni dobi. Ne smemo pa brez nadaljnjega predpostaviti, da bo enak prirastek dosežen tudi v naslednji ureditveni dobi in da smemo ugotovljeni prirastek za nazaj vzeti kot etat za naprej. Ta prirastek je preveč za Visen od vremenskih razmer, predvsem od padavin, drugič pa tudi od strukture sestoja, če ta ni uravnovešen (po Mitscherlicbu je v obeh primerih računati z ok, 10%-nimi odstopanji od povprečja). Poleg tega nam običajna kon-tiolna metoda brez analize uravnovešen o s ti prebiraJnega sestoja oziroma analize priL-astka po debelinskih razredih ne nudi vpogleda v strukturo etata po debelinskih razredih, ki ]e važen pripomoček v raznih kalkulacijah. Etat, dognan ali kontrohran s pomočjo računa uravnovešenosti oziroma uravnovešenega poseka, ima zaradi tega znatne prednosti pred etatom, določenim po običajni kontrolni metodi. Sklep VeČino gozdov v Sloveniji Štejemo v prebiralne gozdove. Večji del teh gozdov pa nima prave prebiralne oblike in jih bo potrebno v to obliko šele prevesti. Dragocen pripomoček pri tem prevajanju so analiza njihove uravnovešenosti in iz nje izvirajoče smernice za izvajanje sečen j, s katerimi naj bt se postopoma dosegla najboljša uravnovešena prebiralna oblika teh gozdov. Takšna analiza naj bi se napravila vsaj za najbolj potrebno število značilnih gozdov, po katerih bi bilo mogoče presojati tudi stanje in razvojne težnje drugih sestojev ter predvideti ukrepe, potrebne za njihovo pravilno oblikovanje. V članku so podane teoretske osnove za takšno analizo in načrtovanje sečenj. Ta analiza naj bi nas predvsem opozorila, v katero smer se bodo gozdovi razvijali, če v njihov razvoj ne bomo sami dejavno posegli, pa tudi, kakšne posledice move imeti za prebiralnt; gozdove nepravilno poseganje vanje. Nadalje naj nam bo kažipot prt odkaaovanju dreves za sečnjo, ki se ga bomo držali, v kolikor to dopuščajo drugi gojitveni in gospodarski vidiki, in ki naj nadomesti odkazovanje zgolj po občutku, katero nas marsikdaj lahko zavede tudi v grobs napake. Popolno uravnoveSenost prebiralnih gozdov je težko doseči, Še teže jo je trajno vzdrževati, ne glede na to, da se S spreminjanjem gospodarskih poiveb idealna oblika prebiral nega gozda spreminja. To pa ne sme biti razlog, da se k idealni uravnovešeni prebiralni obliki ne bomo skušali čimbolj približati, zlasti če za to niso potrebne posebne Žrtve. Viri: 1. Ammon, W.: Das Plenterprinzip in eter Waldwirtschaft, Bern-Stuttgart 1951. 2. Cokt, M.: Ali nam naši prebiralni gozdovi zagotavljajo trajnost v gozdni proizvodnji. Gozdarski vestnlk št. 8/9-1953. 3. Cokl, M.; Prehodna doba in njena uporaba v izmeri prirastka. Gozdarski vestnik st. 1/2-1954. i. Cokl, M,: Kritični pregled metod za urejanje snežniikiti gozdov Prebiralnt gozdovi na Snežniku, Ljubljana 1857, 5. Hufnagl-VVeseli-Miletič: Praktično uvedjivanje Suma, Zagreb 192G. 6. Knuchel, H.: Planung und Kontrolle im Forstbetrieb. Aarau V950, 7. Mjletič, 2.: Osnovi ut'edjivanja prebirne šume. Beograd 1950-51. 8. Miletič, 2.: Struktura in prinos teoretske normalne prebirne šume, Zagreb 1931!. 9. Miletič, 2.. Daljaja istraživanja prinosne snage teoriske normalne prebivne sa-smjine. Beograd 1953. 10, Miletič, 2,- Analiza nekih metoda odredjivanja broja i zapremine uraslih sta-bala. Sumarstvo 5/6 1959, It, IWitscherlich, G.; Der Tannen-Fjchten-(Buchen)-Plenterwald, Freiburg/B. 1952. 12. Prodan, M,: Messung der Waldbestände, Frankturt/M. 1951, 13. Prodan, M : Die theoretische Bestimmung des cieichgewichtszüstandes itn Plenterwald. Schw. Z. f. Fw. 1949 14. Sa far, J.: Preborna šuma i preborno gospodarenje. Zagreb 1948. 15. Safar, J.: Uzgoini oblici sastojina u prebornim sumama. Narodni Šumar 1/2 195G 16 Tregubov, V : Prebiraltlo gospodarstvo v manjših gozdnih enotah. Izvestja ät. 1, Ljubljana iS.-iO. DRUŠTVENE VESTI OBČNI ZBOK DRUŠTVA INZENIR.IEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Dne č, marca t. 1. je bil v dvorani Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani redni občni zbor DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije, Udeležilo se ga je 121 delegatov, ki so zastopali 950 članov, t. j. 99Ve vsega članstva. Razen tegi so bili kot gostje navzoči Jože Ingolič, sekretar Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Izvršnega sveta LS LRS, dalje ing, Rajica Djekič, sekretar Sekretariata za gozdarstvo IS LR Srbije. Franc Martine, predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev, Franc Urh, predsednik Republiškega odbora sindikata lesnih delavcev, dr. ing. Milan Androic, predsednik DIT gozdarstva in lesne industrije LR Hrvatske, ing. N. Stojanovič, predsednik DIT GLl Srbije, ing, Fazlija AlikaJfič, član predsedstva Zveze IT FLRJ in kot predstavnik DIT GLI Bosne in Hercegovine, dr. ing. Ljubo Petrovičj tajnik Zveze IT GLI FLRJ in Bogo Sramel kot predstavnik Trgovinske zbornice LRS. Občni zbor je otvoril predsednik ing. Pavel Olip. Sprejet je bil dnevni ted kot ga je bil predložil druStveni odbor ob sklicanju obßnega zbora s tem, da je bil dopolnjen še s poročilom o poteku in sklepih V. kongresa Zveze IT FLRJ. Poroči 1(1 upravnega odbora Društveni predsednik, tajnik in blagajnik so podali poročila o društveni dejavnosti v preteklem poslovnem letu. Uspeh je bil predvsem ocenjen glede na to, v koliki meri je bil uresničen delovni program, ki ga Je določil prejšnji občni zbor; Vsestransko in nenehno prizadevanje za povečanje proizvodnosti je bilo preneseno od načelnih stališč in obravnav na dejansko Keposredno ukrepanje gospodarskih organizacij, Članstvo pa je pri tern prevzemalo iniciativo in nudilo svojo pomoč. DruStvo se je udeležilo posvetovanja o proizvodnosti v lesni industriji v Zagrebu in v zveznem merilu uspeSno izvedlo tečaje o žičnicah, Z ustanovitvijo samostojnega druStva varnostnih inženirjev in tehnikov se je varnostna služba utrdita, vendar pa v gozdarstvu in lesni industriji ne deluje še kot bi morala. Zato bo potrebno v bodoče tovrstna dejavnost poživiti ob povezavi z združenjem in sindikati. Sodelovanje s kmetijci je šele v zadnjem Času dobilo konkretnejše oblike. Tak primer je bil skupni sestanek odborov Društva kmetijskih IT in našega društva, kjer so bila obravnavana ra.ina pereča vprašanja, ki nadevajo obe stroki, kot n. pr. pašništvo, plantažiranjfij odnos kmetijskih posestev do gospodarjenja z gozdovi itd. Upravna odbora obeh društev sta se strinjala, da je takšna izmenjava mnenj koristna, da je potrebno tudi v bodoče uporabljati podobne oblike za kontakt obeh društev in da gospodarskih in strokovnih vprašanj, ki zadevajo obe stroki, ne gre reševati brez .sodelovanja obeh društev. Sodelovanju z Druätvom logarjev je bila posvečena primerna pozornost. Imenovana je bila celo posebna komisija društva, ki naj ponovno prouči možnosti za tesnejše sodelovanje, zlasti za čim smotrnejšo reSitev izdajanja periodičnih publikacij. V zveji z akcijo za ureditev ekonomskih cen lesa je društvo preko zbornice, združenja in Strokovnega sveta ponovno opozarjalo na nenormalnosti, ki so nastale na tržišču zaradi nesorazmerja cen. Vendar pa naloga zaradi splošnih zahtev in prizadevanj za stabilizacijo cen ni bila izpolnjena. K redu in disciplini na tržišču bo bistveno pripomoglo izvajanje sprejetega perspektivnega plana lesne industrije, zlasti v zvezi z ureditvijo žagarskih obratov, upravljanja in odnosov bazenskih, industrijskih in krajevnih uslužnostnih žag. Spričo dejstva, da so komisije na terenu zahtevale äirSo razlago ureditvenih elaboratov, so se strokovnajki prizadetih območij oziroma gospodarskih organizacij mogli seznaniti z elaborati. Inštitut pripravlja elaborat o ga zd no gospodarski h območjih LRS in bo le-ta v kratkem dan v razpravo. Vkljub prizadevanju društva in Zveze društev GLI FLRJ osnutek zakona o gozdovih Se ni bil predložen zvezni ljudski skupščini. .Upravni odbor je zadevna vprašanja ponovno obravnaval, zlasti organizacijo upravne shižbe. Zakon o krasu pa bo donešen v odvisnosti od določil zakona o gozdovih. V zvezi z novimi kapacitetami za proizvodnjo luščenega furnirja, furnirske embalaže in vezanega lesa ter zato tudi večjo potrošnjo bukove hlodovine so nastala na terenu nesoglasja glede uporabnosti bukovega okroglega lesa različne kakovosti in glede cen za razlifne sottiinente. Društvu se ni posrečilo pridobiti zbornice in združenja za izdelavo standardov luščene embalaže. Glede na vedno veS.jo in razno-vrstnejSo uporabo buJtovine. se na splošno postavlja vprašanje izdelave internih standardov. Društvo je obravnavalo tovrstna vprašanja, vendar pa je moralo spričo drugih posvetovanj razpravljanje o bukovini odložiti na marce in pričakuje, da bo dalo osnovo za konkretno reševanje navedenih vprašanj. Z vsestranskim proučevanjem prehoda od lika logarja k liku v is o ko k valil i ei-ranega in kvalificiranega strokovnega delavca^ z opredelitvi.!o delovnega področja in mesta gozdarskega tehnika ter s postopnim uvajanjem gospodarjenja z gozdovi pri gozdarskih poslovnih zvezah po vzgledu gozdnih gospodarstev so bile postavljene osnovne smernice za prehod in razmestitev strokovnega kadra na terenu, bodisi pri zadrugah, bodisi pri skupnosti več zadrug. Posvetovanje o gozdarskih kadrih v Postojni je te osnove razčistilo, vendar pa sklepi tega posvetovanja še niso podrobneje obdelani. Terminološko gradivo lesne stroke je bilo objavljeno v itLesu« v letnikih 1056 do 1957, vendar se spričo novih tehnoloSkih postopkov še dopolnjuje, s tem da se bo nato dokončno razčistilo. Zbiranje in obdelava strokovnih izrazov gozdarske široke se v prvi fazi dokončuje ter bo gradivo objavljeno v Gozdarskem vestniku letos in prihodnje leto. V preteklem letu je društvo ponovno obravnavalo vprašanje visokošolskega kadra v lesni industriji. Na lesnem odseku zagrebške fakultete študira le 20 štipendistov iz Slovenije. Na podlagi analiz, skupne obravnave s sinidkatom in združenjem ter posvetovanja O šolstvu in kadrih v lesni indu.striji se je društvo odločilo za Stališče, da naj se ustanovi posebni lesni odsek pri AVG fakulteti v Ljubljani. S tem v zvezi je bila predložena Izvršnemu svetu LRS utemeljena vloga, hkrati pa je druStvo pozvalo vse prizadete institucije, naj ta prizadevanja podprejo. Problematiki Centra za izobrazbo delavcev v lesni industriji je društvo ponovno posvečalo svojo pozornost. Posvetovanje o šolstvu in kadrih v lesni industriji je podalo tudi tovrstne smernice. S prizadevnostjo vodstva centra je tudi ta naš vzgojni zavod dobil trdne osnove za obstoj in napredek. Ob sodelovanju s sindikatom in združenjem so bile opredeljene osnovne smernice za razvoj centra in njegovo povezavo ter sodelovanje s TSS. Sklep plenums lesnih podjetij o odvajanju SO"/« prostega sklada za kadre v centralni sklad je ustvaril materialno osnovo za razvoj vseh naših vzgojnih zavodov. Gozdarski Šolski center v Postojni je pričel z rednim poukom. Njegova širša programska osnova je bila obravnavana in naznačena na posvetovanju o gozdarskem žolstvu in kadrih v Postojni, Društ-venj odbor je proučeval vprašanje postdiplomskega študija in po svojih predstavnikih skupno z zastopniki fakultete sodeloval na zveznem posvetovanju o postdiplomskem študiju v Beogradu. Namen in sistem tega študija sta praktično rešena in s te strani ni ovire za njegovo izvajanje. Društvo je bilo po svojem predstavniku zastopano tudi na konlerenci rektorata ljubljanske univerze o tem vprašanju, Vprašanji pripravniške pralcse in strokovnih izpitov sta neposredno poi'ezani, zato ju je društvo obravnavala skupno. Predlog za prakso gozdarskih inženirjev in tehnikov - pripravnikov - je bil obravnavan na postojnskem posvetovanju. Izdelan je bil tudi elaborat o strokovnih izpitih v gozdarstvu, ki uveljavlja sodobna načela, narekovana od naše stvarnosti. Za izvršitev podobnih nalog v lesni industriji je imenovana posebna komisija. Ko bodo tovrstna vprašanja dokončno razčiščena in urejena, se bo moralo društvo zavzemati, da se bodo pripravniška praksa in strokovni izpiti izvajali dosledno po programu. Društvena dejavnost je bila premalo popularizirana. Čeprav so bila na društvenih posvetovanjih in plenumih obravnavana važna in aktuaina vprašanja, vendsr dnevno Časopisje ni bilo vabljeno, da o njih piäe. Društveni strokovni reviji sta izhajali brez vefjih zastojev. Se vredno je odprto vprašanje izdajanja priročnikov in drugih specifičnih strokovnih publikacij. Dne 18, aprila 1959 je društvo v Kočevju priredillo svečani plenum, posvečen 40-letnici KPJ. Njegov podrobnejši potek je bil opisan v Gozdarskem vestniku, prav tako tudi osnovni reterat plenuma. Akcija za zbiranje podatkov o sodelovanju gozdarjev in lesarjev v revolucionarnem pokretu in osvobodilni borbi, ki je bila ob tem jubileju začeta, se ie nadaljuje. Društvo je po svojih delegatih sodelovalg na podobnih proslavah sorodnih o»-ganlzacij- Tako se je društvo vsestransko vključilo v proslavo 40-letnice KPJ. Za tesnejšo povezavo društvenega odbora s sekcijami naj bi se izvršili naslednji ukrepi: Sejni zapisniki upravnega odbota naj se redno dostavljajo sekcijam; za vsako sekcijo se določi po en ilan upravnega odbora društva, ki bo od sekcij sprejemal zapisnike njihovih sej in se jih občasno udeleževal ter vzdrževal nep05redni> zvezo s sekcijami. Nadalje naj bi se izvajanje nekaterih sklepov po bodočem delovnem programu preneslo na nekatere sekcije- V obravnavarvem poslovnem letu so bila prirejena 4 posvetovanja in 2 plenarna sestanka. To je v primerjavi s prejšnjim letom dober napredek. Za poŽiviLev dejavnosti sekcij bi biLo morda umestno, da v bodoče določena posvetovanja prirejajo sekcije, zlasti za tista, ki imajo sicer splošen znaöaj, vendar pa so posebno aktualna za določeno sekcijo. Po sklepu plenuma v Brežicah, naj bi ,se v okviru nekaterÜL sekcij formirali delovni aktivi lesnih pododborov, ki bi se ukvarjali predvsem s problematiko proizvodnje in proizvodnosti v praksi Ponekod že obsto.iajo takšni aktivi po podjetjih, drugod pa bi jih bilo potrebno ,še ustanoviti, Clanslvo po sekci.jah Oozdar.'itTO 1 Lesna indusiriia Izredni Skupaj Sekcija Tehn. - -- Inž. Inž. . Tehn, Celjska 32 50 i 1 13 _ 9fi GotiSka 12 44 — 13 1 4 75 Kamniška ' 3 , 16 2 27 5 53 Kočevska 13 49 1 11 9 83 Kranjska 21 31 2 14 3 76 Kraška 16 i — 1 J : 1 23 Ljubljanska 76 54 6 ' 12 2 ' 15Ü Mariborska 31 til 3 21 ! 7 112 Novomeška H 34 1 5 1 55 Pomurska 5 17 — 1 1 _ , 23 Postojnska 6 26 1 7 14 1 55 S'ovenjegraska i 10 37 — ll> ► _ 57 Triglavska j !6 25 7 IS f>9 Zasavska ' 11 19 1 1 — 4 — 34 Skupaj ! 244 1 1- -ITS 20 1 149 ; «9 I S61 1 Društvena zastopnika sla se udeležila občnega zbora gozdarjev Sta.ierske in Avstrije, en üan pa je sodeloval na konferenci alpskih dežel o gojenju gozdov v Jjrencah. Izvedena je bila zamenjalna ekskurzija z avslTijskimi lesnimi strokovnjaki. V društvu je vkljuCeno lOE gospodarskih članov, to so — razen redkih izjem — vse pomembnejše lesne in gozdarske gospodarske oiganizacije v Sloveniji, Upravni odbor se je v obravnavani poslovni dobi sestajal na 17 rednih sejah, Jesni pododbor na 3, gozdarski pa na 2. Udeležba odbornikov na sejah je bila povprečno ^IVi. To pomeni poslabSanje v primerjavi z letom 195ß. Število Članstva jc po podatkih sekcij prikazano v prejSnji razpredelnici, ločeno za gozdarsko in lesnoindustrijsko stroko, posebno za redne in posebno za izredne i-lane našega društva. Število Žlanstva se je torej v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 14R članov. Delovanje tako močne organizacije mora torej občutno prispevati k uspeš-riemu razvoju gozdarske ter lesnoindustrijske stroke in napredku našega narodnega gospodarstva kot celote. Iz poročila društvenega blagajnika je bilo razvidno, da so znaäfüi prejemki clrvištva v obravnavanem poslovnem letu 2,274.518 diOj izdatki pa 2,321.764 din. Saldo, •JŽtevši presežek iz leta 1958 in dobroimetje, je znašal 1,506,461 din. Podrobnejši prikaz dohodkov in izdatkov je bj] podan v tiskanem poročilu, ki je bilo ob sklicanju občnega zbora razposlano vsem sekcijam in gospodarskim članom. Tam je bil priobčen ludi predlog proračuna za leto I960, ki predvideva 2,050,000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Nadalje je blagajnik v imenu upravnega odbora predložil za leto I960 naslednjo razdelitev prispeviiov sekcij matičnemu društvu, izvirajoči h iz gospodarske članarine v tekočem letu: S e h C i i a Ljubljanska Triglavska Kranjska ' Celjska Mariborska Slovenj egrašk a Kamniška Kočevska Postojnska Goriška Kraška Novomeška Zasavska Pomurska Skupaj , Število Število öo,«tej gospodarskih j vključenih članov gospodarskih po 30.Ü00 članov din IS 3 S 21 H 13 4 7 A 5 2 3 8 107 n gaspodarskih ^^^ J^Sm flanov matičnemu —dmStvu 1,000 din) po 10,000 din DO 20.000 din 13 4 13 5 11 2 1 60 20 160 65 ?8 160 102 R5 J4 55 60 82 17 44 &Ö b7 l.OM Poročilo urednikov PublicisLißna dejavnost lesne stroke je zabeležila v preteklem letu uspeli 3 (uzijo revije »Les«' in biltena »Lesna industrija«. Naklada Usta »Les« se je povečala na ]200 izvodov, prav tako je povečano tudi Število dopisnikov. Tudi finančno stanje revije se je izboljšalo. Vendar pa se äe ni posrečilo v zadostni meri povečati kroga naročnikov, pač zato, ker v revijo še niso bila v zadostnem obsegu uvrščena poročila s terena in poljudni članki kot jih je prinašala »Lesna industrija«. Glasilo je dalo primerni poudarek 40-letnici KP J. Po lanskoletnem proračunu je bilo predvideno 2,368,600 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Zaključna bilanca pa izkazuje 2,546.757 din dohodkov in 2,460.919 din izdatkov. 2a ta ugodni finančni uspeh gre zahvala podjetjem, ki so podprla revijo z oglasni nami, in ustanovann, ki so prispevale izdatne dotacije. Vendar pa bi morali naročniki z rednim plačevanjem naročnine vestnaje opravljali svojo dolžnost, kajti vkljub ponovnim vabilom je le W/o naročnikov poravnalo naročnino. Predlog proračuna za leto 1960 predvideva 2,480.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Glasilo "Gozdarski vestnik" je z 103,8% izpolnilo svoj program. Ob prizadevanju, pritegniti čim veČ aodelavcevi in objavljati čim raznovrstnejše aktualno gradivo, se je .število prispevkov povečalo v primerjavi s prejSnjim letnikom za 2,4'/6. Posamezne panoge so bile v glasilu precej enkomerno zastopane izvzemSi varstvo gozdov in rubriko strokovne književnosti. Tudi že ponovno ugotavljano pomanjkljivo dopisništvo o društveni dejavnosti sekcij se ni prav nič iztioljšalo, Gozdarski vestni k se jc vključil v splošno proslavo 40-letnice KP.I in SKOJ na ta način, da je posvetil temu jubileju posebno svečano izdajo in je za dvoätevilko oskrbel posebne prispevke zgodovinske in umetniške vrednosti. Tako je Gozdarski vestnik že v začetku junija, t. j. prvi med slovenskimi strokovnimi glasili posredoval svečano razpoloženje svojega članstva ob tem jubileju naše borbe za pravice delovnega Človeka in za boljšo bodočnost naše domovine. Z namenom, da bi strokovni tisk čim bolj približali tekoči problematiki ter pri izbiri snovi in avtorjev čim bolj upoštevali staliSča gozdarske prakse ter jo pritegnili k sodelovanju, je Gozdarski vestnik priredil anketo, s katero se je obrnil na vse seltcije za predloge glede izbire aktualnih vprašanj in sotrudništva tovarišev s terena. 2al anketa ni dala zaželenih rezultatov. Gozdarski vestnik je iziiajal v svoji običajni nakiadi 1900 izvodov. Rednim naročnikom je je bilo razpošiljano 1703 izvodov, študentom in dijakom po polovični ceni 133, za zamenjavo 35 in v inozemstvo 14 izvodov. Po proračunu za preteklo leto je bilo za poslovanje Gozdarskega vestnika predvideno 2,660,000 din dohodkov in prav toliko izdatkov, vendar pa so bili dohodki ostvarjeni samo z l,88S.551 din, tj, s primanjkljaje.m 776.449 din. Pn izdatkih je bilo prihranjeno 338.9IÖ din. Dohodki niso dosegli predvidene višine, ker niso vsi naročniki poravnali svojih obveznosti in zlasti zato, Iter predvideni prispevki podjetij in ustanov niti z SOVs niso bili ostvarjeni. Od naročnikov 639 ni poravnalo naročnine in dolgujejo 319.500 din. V primerjavi s prejšnjim letom se je plačevanje naročnine poslabšalo za 16%. Večina strokovno zavednih ustanov in podjetij je S prispevki in oglasi izdatno podprla naš strokovni tisk in jim gre zato vse priznanje. Za bodoče se predvideva naklada Gozdarskega vestnika 1700 izvodov in v zvezi s tem proračun z 2,650,000 din dohodkov in prav toliko izdatkov z dvema alternativama glede višine naročnine za pravne osebe, t, j. ustanove in podjetja, od katerih druga predvideva za njih naročnino 5ÜOO din. S sedanjo naročiiino se je namreč krilo le 27'';o stvarnih stroškov izdajanja glasila. Dejavnost sekcij Uveljavljanje druStvenih sekcij je bilo, povzeto na kratko, naslednje: Celjska sekcija je organizirala strokovno ekskurzijo ria Plitvi čira jezera in v nacionalni park — gozd »'PlUvke«. Člani sekcije so z II predavanji sodelovali na ciklusu 22 predavanj, ki jih je priredila celjska okrajna zadružna zveza po kmetijskih zadrugah. Sekdjski odbor ie organiziral 3-tedenski tečaj za logarje v Dobrni, ki so se ga udeležili tudi logarji novomeškega in mariborskega oltraja. Sekcija je izdala tudi priročntk za izobraževanje logarjev. Priredili so tudi ciklus predavanj kot pripravo 2a strokovne izpite. Izdelali so predlog za uvedbo obvezne pripravniške prakse. Na terenu je .sekcija organizirala vrsto seminarjev o čiSčenjn in odkazo-vanju, in sicer v PtSecah, Gornjem gradu, Šoštanju, Lučah in St. Andražu. Nadalje so priredili prikazovanje uporabe sabljaste motorne žage na ßobrni, Vitanju jn Zreča h. Na posebnem razširjenem sestanku so organizirali predavanja o švicarskem gozdarstvu, o zveznem in republiškem planu gozdarstva in n zaščiti gozda pred divjadjo. Nalogo, ki si jo je sekcija zastavila, da počasti 40-ietnico KPJ z dograditvijo Partizanske ceste Mozirje—Smihel, je v celoti izpolnila. Od sekcij s ki h članov sodeluje v organih delavskega upravljanja 29 inženirjev in tehnikov, v družbenopolitičnem upravljanju pa 14 članov. Tudi goriška sekcija je delovala precej ziv'ahno. Priredila je 2 večdnevni ekskurziji in dva 15-dnevna seminarja. Prve ekskurzije v industrijske obrate in gozdove Hrvatskega Primorja, Gorskega Kotara, Like in Korduna se je udeležilo 40 Članov. Druga ekskurzija pa je seznanila udeležence z vzgojo In nego topolovih plantaž v Italiji. Sekcija še ni organizirala lesnoindustrijskega pododbora, čeprav je lesna industrija na njenem območju dokaj razvita. Kamniška sekcija je organizirala posebne tečaje za delavce, ki so nato opravili izpite za višjo kvalifikacijo. Priredili so predavanje o krojenju bukovine. Za boljše opravljanje gozdnogojitvenih del so s pomočjo poslovne zvezo in GG Ljubljana organizirali 3-dnevni seminar iz gojenja gozdov ter pri podjetju ►vSilva- v Stahovici vsak teden predavanje o gojenju gozdov. Nadalje so se 3-dnevnega tečaja o krojenju bukovi ne udeležili vsi logarji in vodje delavskih skupin s pripadajočega območja. Člani sekcije sodelujejo s predavanji pri strokovnem izobraževanju delavcev v tovarni pohištva »Stol«« v Duplici, Vkljub zelo razviti lesni industriji na območju sekcije niso dosegli dovolj tesne povezave med gozdarji in lesarji. Kočevska sekcija je uspešno tehnično pripravila svečani društveni plenum za počastitev 40-letnice KPJ, za kar jI je društvo izrazilo posebno priznanje. Ustanovili so lesnoindustrijski pododbor, ki je deloval živahno ter priredil enomesečni tečaj iz higiensko tehnične zaščite. Sekcija je dala pobudo za organiziranje dveh tečajev 23 brusače. Kranjska sekcija je sodelovala pri izdelavi perspektivnega plana izgradnje gozdnih komunikacij za zasebni sektor. Nadalje so priredili 6 seminarjev iz nege in čiščenja gozdov ter 6 seminarjev iz krojenja lesa. Uspeh se je že pokazal, zlasti v nedržavnem sektorju, kjer je s pravilnejšim krojenjem ostvarjeno več vrednejših sortimentov kot prejšnja leU. Sekcija je organizirala, še 3 tečaje za vzdrževanje orodja in več tečajev za delavce, da bi jim ostvarili pogoje za pridobitev kvaliti-Icacije. Nadalje so priredili 4-dnevno poučno ekskurzijo v Avstrijo. Lesnoindustrijski pododbor je živahno sodeloval pri razpravah o perspektivnem razvoju lesne industrije na Gorenjskem, pri izobraževanju članstva in pripravah za strokovne izpite. Priredil je ekskurzijo v tovarno upognjenega pohištva "Stol-" in več krajših ekskurzij. V teku so priprave za smu2arsko tekmovanje na Krvavcu. Ki'aika sekcija je privedila dvoje posvetovanj, kjer je bilo obravnavano vprašanje sniovatija drevesnih protivetrnih pasov, poälovriik za opravljanje gozdarske vhižbe tei' perspektivni razvoj in vskladitev proizvodnih nalog lesne industrije v LHS. Kadalje so organizirali seminarje za strokovno izobraževanje logarjev, Ob sodeJo-vanju i mariborsko sekcijo so prireclili 4-dnevno ekskurzijo na Pohorje. Sekicja je kot celota, še bolj pa po svojih članih sodelovala z gospodarskimi organizacijami ler komunalnimi in okrajnimi političnimi organi. Večina članov se aktivno uveljavlja v organih družbenega upravljanja in v organih oblasti. Ljubljanska sekcija je obravnavala vprašanje ustanovitve lesnoindustrijskega pododbora, vendar je sklenila, da ga zaradi maloštevilnega tovrstnega članstva še ne bo osnovala. Za strokovno spopolnjevanje svojega članstva je sekcija pi'iredila cikJus strokovnih predavanj, ki so se jih udeleževali tudi člani drugih sekcij- Predavanja so imela enačaj pofitdiplomskega študija v zvezi s pripravo za strokovne izpite. Nadalje so organi^irali dve strokovni ekskurziji: na Rab in v Reko ter Koper. Ogledali so si Gozdarsko srednje šolo v Postojni, tovarno »Javor« v Pivki, tovarno lesovinskih ploSč v Ilirski Bistrici, ladjedelnico ria Reki, v Kopru pa tovarno po-hiSü'a "Sii)-< in tovarno "Tomos". Nadalje so priredili 3 predavanja svojih članov o vtisih s strokovnih potovanj po inozemstvu. Mariborska sekcija je osnovala svoj lesnoindustrijski pododbor, ki je priredil 4 strokovna predavanja: o avtomatizaciji proizvodnje pohištva, o sistemu plačevanja in tarifni politiki v lesni industriji, o vtisih s potovanja in s strokovne prakse v CSR in o programu mojstrske šole lesne stroke v Mariboru. Čeprav lesnoindustrijski pododbor ni mogel v celoti ostvariti svojega programa, je vendar dosegel pohvale vredne uspehe. Gozdarski pododbor je v okviru sekcije priredil naslednja strokovna predavanja; o vtisih s strokovne prakse v ZDA, o redčenju, o vtisih s strokovne prakse v Avstriji in o plantažiranju. Sekcija je posvetila pozornost stro-Jtovnemu izpopolnjevanju gozdnih delavcev ter v ta namen organizirala 5 strokovnih tečajev. Izpite za kvalificirane delavce je opravilo 110 delavcev. Premalo skrbi pa je sekcija posvetila pomoči mlajäirn članom. Sekcija je sodelovala pri organizaciji "Mariborskega tedna« s tem, da je izdala "Gozdarsko lesnoindustrijski brUen-. Pomagala je tudi pri pripravi razstave »Gozd in les v službi človeka-*. Organizirali so nadalje strokovno ekskurzijo v LR Makedonijo in Črno goro. Sprejeli so tudi goste - zastopnike strokovnega društva gozdarjev iz Avstrije. Ivlovomeška sekcija je priredila 4-dnevno strokovno ekskurzijo v Bosno, kjer so si udeleženci ogledali razne gozdarske in lesnoindustrijske objekte, razen tega pa še znamenitosti iz NOB v Drvarju in Jajcu. Nadalje so priredili 2-dnevni seminar n nege gozdov in ponovili tečaj iz krojenja lesa Sekcijski člani so sodelovali prt pripravah in izvedbi izpitov za manipulante pri zadrugah, h krasi pa so pomagali pri strokovnih izpitih za kvalificirane delavce. Pomurska sekcija je sodelovala pri reševanju gozdne in lesne problematike in je izdelaj a predlog za ustanovitev enotne lesne industrije v Pomurju. Ta predlog je bi! od OLO in drugih gospodarskih forumov v celoti .sprejet in odobren, kar je vsekakor pomemben uspeh. Nadalje so izdelali predlog o smotrnejši in enotni organizaciji operativne službe za državne in nedržavne gozdove. Vendar okrajni organi tega perečega problema äe niso rešili. Sekcija je posvetila posebno pozornost strokovnemu s^iopolnjevanju svojih članov in je v ta namen prirejala predavanja, sen-,i-narje, tečaje in strokovne ekskurzije, in sicer: 4-dnevni tečaj za krojenje, seminar za trasiranje gozdnih poti iti žičnic, več tečajev o sodobni negi in odkazovanju tef predavanja o gozdarstvu po območjih kmetijskih zadrug. Priredili so strokovno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino, kjer so si ogledali tovarno sulfatne celuloze v Maglaju, poskusni center za gojenje gozdov v Sarajevu, pragozd v Penjčici, kras Cetinja jn Kotara tei' nacionalni park "Plitvice^j Po zadružnih odboriti in na zadružnih sestankili sü člani sekcije seznanjali zadružnike z gospodarsko dejavnostjo in njenimi cilji. Postojnska sekcija je priredila seminac o pozilivni in iiegativni selekciji, Nadalje sD organiziral) 2 seminarja kot pripravo za strokovnii izpite logarjev. Organizirali so strokovno ekskurzijo na območje Delnice—Gospid—Senj, kjer so si ogledali lesnoindustrijski obrat v Delnicah, drevesnico v Gospiču in žičnico v Senju. Po iniciativi fekcije je bil organiziran tečaj za gozdne delavce iz nege gozdov in vzdrževanja gozdnega orodja. Tečaji so bili na Maäunu in Planini z 50 udeleženci. Vkljub temu, da je na prizadetem območju lesna industrija precej razvita, sekcija ni osnovala Issnega pododbora. Slovenjegraška sekcija je za strokovno spopolnjevanje svojega članstva priredila dvodnevno ekskurzijo na območje Pece z ogledom starih macesnovih sestojev ter obiskom svinčenega rudnika v Mežici. Nadalje so priredili ekskurzijo, namenjeno fpopolnjevanju znanja iz fitosociologije. Nadalje sla bili organizirani dve predavanji, spojeni s terenskim ogledom o temi: "Gojenje gozdov in gojitveno načrtovanje«-. Na podlagi teh predavanj je sekcija priredila na 4 gozdarskih obratih seminarje. Sekcija je ponovno obravnavala čezmerno administrativno zaposlitev svojega članstva. Izvedli in analizirali so o tem vprašanju anketo, ki je zajeta dva gozdna obrata. Ob sodelovanju s poslovno zvezo so organizirali seminar, zlasti za logarje iz zasebnega sektorja o vprašanju sodelovanja, vsklajene evidence in gospodarjenja v urejenih zasebnih gozdovih, Sekdja je posvečala posebno skrb gospodarskim organizacijam na svojem območju s tem, da jim je nudila pomoč pri reäevanju kadrovskih vprašanj. Obstoja namreč zelo resen problem glede kadra pri Posiovni zvezi Dravograd, ki upravlja 33.430 ha zasebnih gozdov, ima pa le 12 tehnikov, od katerih Imata le dva 4-letno šclo. Na vsem območju pnmanjkuje inženirjev. Pri sekciji ni bil osiiovan lesni pododbor, čeprav je lesna industrija na pripadajočem območju močno razvita. Triglavska sekcija je za strokovno spopolnjevanje priredila naslednja predavanja: C plantažah iglavcev in listavcev, o mehanizaciji v gozdarstvu, o gospodarjenju v zasebnih gozdovih in o problemih rekonstrukcije lesne industrije. Na območju sekcije io bili tečaji iz žičničarstva in raznovrstne demonstracijo iz mehanizacije. Sekcija je priredila enotedensko ekskurzijo v Bosno. Pri sekciji ni lesnoindustrijskega pododbora; vsi problemi lesne industrije so bili reševani na skupnem upravnem odboru. Zasavska sckcija je priredila 5 terenskih seminarjev za logarje iz sodobnega redčenja. Orgawizirali so dvodnevno ekskurzijo z ogledom gozdov v Gorskem Kotarju in na Velebitu ter z obiskom lesnoindustrijskih obratov KGP Kočevje. Sekcija je opravila zadovoljivo vse tehnične priprave za društveni plenum. Razprava o »oročilih iii bodočih nal&gah Tovariš ing. D. Kajfež je poročal v imenu verifikacijski komisije in je Ligotovil .=;k!epčnost občnega zbora. Nato je za nadzorni odbot podal poročilo tov. ing. D. Cerjak in predlagal upravnemu odboru razrešnico, s tem da se bodoči odbor zadolži, da ukrene vse potrebno za končni obračun skupne družabne prireditve iz leta 1958, ker je društveni prispevek 190000 din še vedno neobračunan. Tovariš ing. P. Olip je nato poročal o delu in smernicah V. kongresa 2IT FT..RJ. ?i-ed)agal je, naj občni zbor v zvezi s tem .sprejme sklepe o spremembi pravil do prihodnjega občnega zbora in o proučitvi in izvajanju kongresnih sklepov. V imenu kandidacijske komisije je nato predložil tov. I. Videnič kandidacijsko listo, ki je bila v celoti sprejeta. Po krajSi obravnavi je bil nato sprejet sklep, da se glede na povečano število članov društva poveča Število članov v vsakem pododboru od dosedanjih 7 na 9 in se torej v upravni odbor namesto dosedanjih IG izvoli 20 odbornilcov. Nato je tovariš ing. Rajica Djekič pozdravil občni zbor, ^a njim pa tovanäi ing. N. Stojanovič, dr, ing, Milan Androič, ing, Fazlija Alikalfid, Bogo Sramel ter Franc Martine. V imenu upravnega odbora se je nato tov. ing. Z, Turk zahvalil tovariSu ing, Dinku Cerjaku aa dolgoletno izredno požrtvovalno delo v društvu ter je predložil, da se mu za to delo izkaže zasluzeno posebno priznanje. V nadaljnji diskusiji so bila obravnavana vprašanja o vlogi in pomenu gozdarstva in lesne industrije v splosnem gospodarskem življenju, o metodah dela in načelih ter njihovo skladnostjo z našim razvojem, o popularizaciji naših uspehov, zlasti v zvezi s specifičnostjo naSe stroke. Nadalje je bila poudarjena potreba po živahnejšem uveljavljanju društvenih članov in nase organizacije v družbeno političnem življenju, zlasti v delu komune. Obravnavano je bilo vprašanje gozdarskih poslovnih zvez, ki so se doslej dobro uveljavile; društvo naj bi bilo pobudnik njihovega pravilnega razvoja, Bazpravljano je bilo tudi o pojavih, kjer prihajajo do izraza f^^nje, da se gozdovi dodelijo v upravljanje negozdarskim organizacijam. Poudarjeno je bilo, da je bilo v gozdarstvu doslej le malo uspehov glede pove£anja produktivnosti dela, medtem ko je v lesni industriji viden pomemben napredek. Pri tem ima društvo in njegove sekcije nemalo zaslug. Za pospeševanje gozdarstva v nedržavnem sektorju je potrebno še v večji meri kot doslej aktivizirati organe družbenega upravljanja po Itmetijskih zadrugah, kot n. pr. gozdarske odbore. Diskutanti so obravnavali nadalje pomembnost uvajanja strojev v gozdno proizvodnjo in njihovega proučevanja ter vzgoje za njih potrebnega kadra, NaglaŠena je bila nadalje potreba, da mora biti znanstveno raziskovalna dejavnost povezana s potrebami operative. Obravnavano je bilo nadalje vprašanje viSjega strokovnega kadra v lesni industriji, Id ga močno primanjkuje, kajti na ok, 2Ü.000 delavcev odpade komaj 22 inženirjev, prihod prvih diplomantov z bodočega Lesnoindustrijskega oddelka ljubljanske fakultete pa je pričakovati šele čez 9 let Spričo zanemarjene publicistične dejavnosti v lesni industriji je toliko nujneje potreben ustrezen priročnik. Za njegovo izdajo naj bi društvo prevzelo pobudo. Diskusija je obravnavala tudi vprašanje strokovnih izpitov. Končno je bil poudarjen pomen letošnje akcije mladih zadružnikov in pionirjev za spoznavanje kmetijske proizvodnje in pri rode. Zaželeno je, da se tudi gozdarski strokovnjaki vključijo v to akcijo Zato naj društvene sekcije sprejmejo v svoj letošnji delovni program sodelovanje v enoletnem tekmovanju mladih zadružnikov in pionirjev. SKleili 1. V program dela društva za naslednje leto se uvrščajo nedokončane a aktualne naloge iz delovnega programa za preteklo leto, od katerih imajo nekatere dolgoročen značaj; sem sodijo zlasti naloge glede šolske m izvenšolske vzgoje strokovnih kadrov, skrbi za mlade kadre v pripravniški praksi, razmestitve strokovnjakov, strokovne literature in glede ukrepov za povečanje proizvodnosti, 2. Na posebnih sestankih ali posvetovanjih je potrebno obdelati sklepe V. Kongresa ITJ, ki je bil neposredno pred tem občmm zborom, in izluSčiti ter uvrstiti v delovni program tekoče naloge, ki zadevajo naše društvo, 3. Podvzeti ukrepe za postopno izvedbo organizacije strokovnega društva in njihovih podružnic po novem statutu, ki ga je sprejel omenjenj kongres; v tem smislu prilagoditi pravila našega društva. Podružnice naj takoj pojačajo svoje sodelovanje s podružnicami drugih strok zlasti v zvezi z reševanjem komunalnih potreb. 4. Potrebno je aktivno sodelovati pri reformi in urejanju strokovnega šolstva ter pri tem posredovati mnenja strokovne prakse ali operative. 5. Posvetiti posebno pozornost izobraževanju delavcev po konkretnih potrebah pro)zvo,dnje in pri tem nuditi prizadetim faJctorjem vso pomoč, 6. S pobudo in sodelovanjem podpreti razne tečaje za strokovno izpopolnjevanje kadrov in delavcev v republiSkem merilu in po področnih sekcijah ali podružnicah. 7. Ponovno pretehtati, kako bi pospeäili priliv visokokvaliJiciranth kadrov v lesno industrijo. 8. Ugotoviti, katerim potrebam je treba prvenstveno zadovoljiti s strokovno literaturo in si prizadevati, da se to čim bolj ostvari, 9. Nadaljevati s prizadevanjem aa smotrno spremembo režima praktičnih strokovnih izpitov. Po potrebi sklicati posebno posvetovanje. 10. Podpreti akcijo mladih zadružnikov in pionirjev za spoznavanje gozdarstva, zlasti pri pogozdovanju ali podobnih altcijah. 11. Razmotriti, katere širše strokovne akcije bi najhitreje in največ prispevale k povečanju donosa gozdov po količini in kvaliteti. 12. S strokovnimi posvetovanji prispevati k reševanju raznih aktualnih strokovnih vpraäanj. 13. V povezavi z drugimi prizadetimi republiškimi faktorji razmotriti organizacijo in strokov no-kad rova k o strukturo v raznih, predvsem proizvodnih gozdarskih organizacijah in smotrno uJtrepati ali vplivati, da se le-ta izboljäa glede na gospodarske potrebe. Pri tem posvetiti posebno pozornost organizacijam v zasebnem sektorju gozdov. 14. Krepiti in dosledno zagovarjati kompleksno strokovno gospodarjenje z gozdovi v skladu s sploänimi gospodarskimi interesi, a proti škodljivi drobitvi gozdov, 15. Dati pobudo, da ustrezne organizacije razčlenijo Činitelje, ki vplivajo na produktivnost v gozdnem in lesnem gospodarjenju in da nakažejo, katerim in kako je posvetiti prvenstveno pozornost, da bi sistematično povečavah proizvodnost. 16. Podpirati poslovno združevanje v lesni industriji, da bi tudi na ta način prispevali li pravilnemu razvoju lesnega gospodarstva. 17. Posredovati, da se omogoči nadaljevaaje dela na Inštitutu za GLG glede strokovne terminologije. Ift. Z Di'ustvom logarjev urediti Stična vpraäanja v skladu z interesi stroke in obeh društev. 19. Bolj kot doslej si prizadevati sodelovati z istovrstnimi strokovnimi društvi drugih republik. 20. Poglobiti sodelovanje z Društvom kmetijskih IT zlasti v zvezi z akcijami za razvijanje zadružništva. 31. Obfni zbor je določil: a) Članarina individualnih, fizičnih članov za naslednje leto je 6DÖ din letno ali 50 din mesečno. b) Naročnina za strokovno glasilo »Les-« ostane kakor do sedaj, t. j. 500 din letno; "Gozdarski vestnik^< pravlako fizične osebe (500 din) toda za pravne osebe (ustanove in gospodarske organizacije) 5000 din letno. c) Proračun je sprejet, kakor je vsebovan v predlogu za ta občni zbor. Podružnice naj nemudoma pristopijo k realizaciji dohodkov. č) Število Članov upravnega odbora se zviša od 16 na 20. 22. Občni zbor je izrekel razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru in posebno priznanje njegovemu predsedniku ing. Pavlu Olipu, 23. (Dbčni zbor je izrekel posebno priznanje tudi ing, Dinku Cerjaku ob priliki nji?gove upokojitve a za posebno aktivno sodelovanje v društ\'u zlasti kot dolgoletni predsednik nadzornega odbora. Novi upravni odbor naj za oba določi primerno obliko priznanja, Društveni oi-gani za. leto T960 Po volitvah na občnem zbom in po lazdeJitvi nalog na prvi seji upiavnega odbora je sestav društvenih organov za tekočo poslovno dobo naslednji; Upravni odbor: predsednik: ing. Pavel Olip, podpredsednik z& gozdarstvo: ing. Gregor Kersnik, za lesno industrijo: ing. Peter Skušek, tajnik: ing. Drago Justin, blagajnik: ing. Tugomir Cajnko, V pododbor za gozdarstvo so bili izvoljeni Se naslednji člani upravnega odbora: dr, ing. Dušan Mlinäek, ing. Tone Knez, ing. Ciril Bemic, ing. Dinko Cetjak, Frane Hostnik, ing. Ivan Juvan in ing, Mihael Ksndlja; v pododbor za lesno industrijo pa so bili izvoljeni še naslednji Člani upravnega ocäbota: ing, Mirko Pečar, Viktor Seiiica. ing. Franc Candek, Adolf Slokar, Jože Žagar, ing, Frsnc Flach, ing. Drago Volk in Božo 2eleznikar: V nadzorni odbor so bili izvoljeni: ing, Lojze Funkl, ing, Zdravko Turk in ing. Bogdan 2a£ar. Kot delegata za plenum Zveze IT LRS sla bila določena oba podpredsednika društva, v plenum Zveze IT GLI pa ing. Pavel Olip in ing, Tu-ijomir Cajnko. M. B. PREDPISI ODREDBA O MAKSIMALNI OBRESTNI MERI ZA KRATKOROČNE KREDITE, DOVOLJENE LESNOINDUSTRIJSKIM PODJETJEM ZA IZVENNACRTNO SEČNJO IN OBDELAVO GOZDNE LESNE GMOTE V LETU 1959 (Uradni list FLRJ št, 4 z dne 27. I, 1960) 1. Obrestna meva za kratkovočne kredite, ki so jih v letu 1959 dovolile Narodna banka in druge banke lesnoindustrijskim podjetjem za izvennačrtno sečnjo in obdelavo lesne gmote, t. j, za posek in obdelavo drevja iglavcev in listavcev, podrtega v letu 1959 ob elemeniarnih nesrečah (nevihtah in hudoiirnikihi,, ne sme presegati na leto, 2. Ta odredba vs^lja od dneva objave v »-Uradnem listu FLRJ- St. 08-24381.'2-59 Državni sekretar za finance: Beograd, 19, januarja IflSO Nikola Minčev s, r. IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA IVAN SALZER Salzer je bil rojtn leta 1840 v Pragi, kjer je? dovršil realko. Nato je bil v tedanji moravsko-Šleaijslvi gozdarski soli v Usovu (Mährisch Aussee). Pri organizaciji gozdarske službe v bivši hrvatski Vojni krajini je stopil leta 1S60 v čin podčastnika v ruroajsko banatsko polkovnijo. Ko je opravil izpit za samostojno gozdno gospodarstvo, je bil imenovan za gozdarskega praktikanta ter je začasno služi J pri vojnem zapovedrištvu v Temešvaru in v rumajsko banatski satniji, kjer je bil leta 1861 imenovan za gozdarja III. razreda. Nato je bil premeščen k otočki polkovnijl v Jablanac. Tu je imel prvikrat priložnost, delovati na pogozdovanju kraškega goli-čavja, Iz Jablanca je bil Salier pvemeščen k pcti-ovaradrnsfci polkovniji vsvojstvy komisarja za ureditev goxdov, in je tod v dveh letih dokončal gospodacski načrt za poverjeno mu območje. Leta 1863 ie prestopil v civilno državno službo kot gozdar uprave verskozakladnih gozdov v Kostanjevici na Dolenjskenr.. Leta 1867 je postal taksator na državnem gozdnem posestvu Fužine na Hrvatskem, Leta 1870 je bil Salzer imenovan za gozdarskega komisarja m referenta za cenitei' gozdov pri reformi davčnega katastra v celjskem okraju Pozneje je bil v enaki službi pri namestništvu v Gradcu, Leta 1873 je bil imenovan za deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko v Ljubljani, od tod pa v istem svojstvu v Trst, kjer je napredoval za gozdarskega svetnika, Leta 1877 je prišel zaradi zamenjave službe zopet Ljubljano Prihodnje leto je napredoval v gozdarskega nadsvetnika in je bil hkrati pozvan na službovanje v ministrstvo za zemljedelstvo na Dunaju, Leta lS9i; je dobil naslov in tin ministrskega svetnika, leta 1890 pa je posla! detinitivni ministrski svetnik, Umrl je 22. februarja 1395 na Dunaju, star šele 55 let, Ko je Salzer služil v Ljubljani, je' dal pobudo za ustanovitev velike centralne gozdne drevesnice pod Rožnikom v Ljubljani, Za časa službovanja v ministrstvu Je organiziral politično (nadzorno) gozdarsko službo v Avstriji Po njegovem prizadevanju je bil v ministrstvu ustanovljen poseben odsek za gozdnopolitično službo in za urejanje hudournikov. Silna poplava, ki je leta 1882 napravila ogromno Škodo posebno na Koroškem in na Tirolskem, niu je dala pobudo, da je pristopil k organizaciji službe za urejanje hudourniških potokov v Avstriji. Leta 1384 se je v spremstvu veČ strokovnjakov udeležil poučnega potovanja v hudourniška območja Francije, da vidi in prouči rame načine urejanja hudournikov. Vrnivši se z ekskurzije, je začel snovati organizacijo službe za nagrajevanje hudournikov in je prevzel tudi referat za novo organizirano ustanovo Salzer je bil Udeležen pri ustanovitvi Kranjska primorskega gozdarskega društva. Bil je dolgo let njegov podpredsednik. V času svojega službovanja v Ljubljani je bil odbornik Kmetijske družbe za Kranjsko, Bil je tudi častni Član Štajerskega in koroSkega gozdarskega društva, dalje druStva avstrijskih in ogrskih lesnih trgovcev, član izvršnega komiteja avstrijskih gozdarskih kongresov itd. Salzer je uredil prvih 15 letnikov glasila: Mitteilungen des Krainisch küstenländischen Forstvereins. Napisal je brošurlco: Kratek popis smrekovega lubadarja, ki je izšla na Dunaju v nemäketn jeziku leta 187S, v slovenščini pa v Ljubljani leta 1876. V Izvestjih Kranjsko primorskega gozdarskega druStva, tet. ISfie, je izšel njegov članek: Ueber den Stand der Wilrfbachverbauung in Oesterreich. Salzer je redigiril v Manzovi izdaji zakonov zvezka: Gesetze, betreffend das Forstwesen und den Forstschutz, Wien 1335, 1890, in zvezka; Gesetze betreffend Jagd, Vogelschutz und Fischerei, Wien ISBS, 1891. Uporabljeni so zlasti viri: -Johann Salzer", s sliko [Centralblatt für das gesamte Forstwesen. Wien 1B86); "Ministerialrat Johann Salzer t", s sliko (Oesterreiehische VierteljahrensBchcift für Forstwesen, Wien 1805); >'Mmisteria!rat Johann Salzer t'' (Ludw, Dimitz) — (Mitteilungen der Forstvereine für Niederösterreich, Steiermark. Krain, Küstenland und Kärnten, 1895); --Ministerialrat Johann Salzei t« (D.) (Central-blati für das gesamte Forstwesen, Wien 1895); -Johann Salzer t", s sliko. (Oesterreichische Forst- und Jagdzeitung, Wien 1895); »Johann Salzer iimro" (Sumarski list, Zagreb 1895); Bericht über die 18, Generalversammlung, bezw. die Trauerversammlung nach t Salzer (Mitteilungen ties Krainisch küstenländischen Porstvereines 1896); "Ivan Salzer umtl« {Kmetovalec lß93) in -Johann Salzer t« (Laibaclier Zeitung 1895). S l v i c GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevanje) filer -rja m = tramič litoccTiologija -e ž = fitosociologija -e ž rtaiifc (i rasilinskih 'idražbah in njihovih socialnih Tazmerjih fitoce.Doza -e z rasilinaka idmiha na &plošno fitopatolo^ija -e ž nauk o rastlinskih bo~ leznih ntosociologi.ja -C z, gl fi.iocenologija! litosocioIäSki -a -o: ~a tabela j-Azpre-delnica, p kaleri so po siopnji medse-hojne sorodrtosU razurScene filosocio-loikc enoie; sistem; sestav obsega naslednje enoie, od najtiišje do najnižje (razred, red, zneza, asociacija, sitbasociacija, fades) iiztčeo -čna -o: staros.t; gl.starosU 7.rel les, gl. zrelost! fizikalen -loa -□; ^e iastntjstr lesa; ~c lastnosti tal fiziologija -C ž nauk ii delonanja (funkcijah) zmalskega in rastlinskega telesa in njegoDih organoo fiziološki -a -o: ~a s-jiiola. smola v Hoeni felsu; ~a zrelost, gl zrelosi! fižolövka -e ž prekla, palica za fižol fli£ -a m okrogel hlod z eno obžagatio ali nhiesam stranico flora -e 2 = rastlinstvo r,0.b.t kratica za: free on board (fti on. bord) cena za blago, vkrcano no ladjo fond -a, m: gozdni sklad; 1, resnična zaloga lesa o gozdu: 2. gozdni sklad o denarju formacija -e k: ~ Ul i, (oorba; 2. pnga-tacijski iip po onanjem oidezit (gozd. iraunik Ud.) fosil -a tn- okamenina, izkopanina fosilen -Ina -o; ~ les. okamenel, peirefi' ciran les fcfogramefrija -e- 1 merjenje s fotografiranjem tofoperiodičen -Ena -o: raS'ilüia rastlina dolgega ali kratkega dneva; glej dani fovc -a m = fovčnik -a m = vinjtik -a m; gl noz! fröiico: ~ vagon blago, prodano na vagonu frSta -e ž = gozflna posekfi. Frckvčnca -e z-. ~ rastline pogoaiiiosi določene rastline na natančno omejenem prosioru: ~ liomozigofov frekvenčen, -čna -o: krivulja krivulja, ki kaže n. pr. Šieoilo dreoja po debelinskih razredih ali stopnjah friza -G 7. = pa.rkelna deščica, pa.rket- nifa (iz trdega lesa), gl. parketnica! fniktiiikacija -e ž razoijaitje plodoo, žalitev, zorenje fungicid -a m kemično sredstvo mper gUoi&ne bolezni furfurol -a. m kemična spojina, fcf ie pridobiva pri hidrolizi lesa furlanka -e ž, gl. sekira! furnir -rja m = oplatica p tankih plasteh re7,an> iagan ali lušcen les funtfran -a -O'l ~e plošče plošče iz lesa ali drugih snoni, prelepljene s furnirjem fnrnirati -ajii furnirski -a -r»: nož fuiariöxn -e ž bolezen, ki jo poozračajo gJiuice iz rodu Fusarium g: označba za temeljnico (pouršino prereza debla, lesa} gaber -hra m: beli ~ = navadni Car-pinus betiilus L.; črni ~ = galTrovec -vca m, Ostrya carpiniFolia Scojy. gebrje -a s = gabrovje -a s gabrooi gozdovi gabrov -a -o: ~ gozd; ~ les = gabro- vina -e i gabrttvec -vea m. gl. črni gaber! gabrovica -e ž gabrooo seme gabrovina -e x gl gabrooi gača -C ž rogooila gačast -a -c; ~<> drevo rogovilasto dreoo (z doojnim deblom) I^aj -a nil m/W, gojen gozd gäjbica -6 ž zabojček iz leiuic (za aadje) gajiti -Lra: ~ ffo-zd', gl, gojiti! gslaoterija -a 5: lesiia ^ gftmela -e- 2 eno jedra a spolna celicu gametangij -a m; oecjedrrte spolna celica gäntar -rja m = ^OiHlar -rjfi m lesena lega ali podloge za sode gäre gat ž množ. s&moteSni ooz iia plaiiatiirn |Pers,l Pa.t),; -temna.. priKiniLtična, (Ff>ntes pinicola SfliM'. Cookc-) ^ntloživka -e k = sa.pi-ofit -a m gtioicn. ki se liraiii 2 odmrlimi orgamkimi XDOomi goba -e / pladiSče koinulih §liD (Hi me-noinytotus): lioi ova. Tramete-s pifii Fr.; ~ htšiiiu prui'a = di vojetJka = liiSiii volk Metulins lacryman.': ("VViilf.l Sclinnt.; ^ hisriti. Jnknjičasta Pnlypa-nis vapniariiw P.: ~ klatna. Cimioplio-VH cereljif^lla (Pcrs.j Diibg.: ^ koreninska I rumetas. radicipertla Hartig; ~ kresiltm Pivlvporns fojneiilnrio-'; (L.) Fr. gobar -rjii m L\ maiiti io tlispar I-gobav -a -n: ^ les les z gobu gojenje -a sr ~ drevja = arborikultiira; gojiti -im: ~ drevje gojitven -u -o: nafrt ^esl^oni del go- Hpoddrskegu naČrta gol -i ž. nno. o mnoT.: ^oli obsetana debla listaoceu, '73 rfrua; drva v goleli j^olfca -e '/. = gcilicava -e ž = g^olina -e 'f. nezamičeiis pooriiiiia ^alida -t^ / le,iena pnsoda. gotjava -e- k w gain posekana gozdna pa-DršiDii -f-golosck -a m o f>olo. o cis/o gftlosiiinenka -c / raailinti. katere siems- na niso pokrilH s plodnimi lisU golšav -a -O: -wa ktvrenina golšavost -i 5; ~ kfvreina püüxroca jo xajedsoj'l.-a glitJicfl Paeudoniorisx hime-fariens {Srn. ef Tom.J Sfer/ ^□militi -im; ~ Iksi kopiciU les pomnjenje -a s; ~ lesa goniti -»nimi , It!« iipniicati debla iti goli po bregu, drči gorilen -liia -a; vrednost lesa gorivo -Q s lex za kvrjsoo gorljiv -iva -Ivo gorljivost -i ? storiiik -a m: alpski Aroiostapliyllos alplna Spf. goseaita -e ž Učinka meiuijeo go&padärski -a -o: ~a enota gozda; ktijiga; .^i načrt; ~i razred det go-&podar!tke enote, ki se railočuje po (iflčjj)i) Sfisjjodarjenja gostitelj -Ija m: glavni rastlina ali. ^.ioäl. od katere zine žuietkcf in glivice: VETicsni ~ drugi gosiitelj fn.pr. pri rjii gost -a -O' les les z ozkimi letnicami (braniktimi): nanprotje. redek /es |!ost5ta -e ~ lesa: ~ lat nie (brajiit). ~ sestoja ^ostove.jnat -a -&: drevo drevo z gostimi oejami Sošca -e 5 dnigä rozoojna stopnja ne-stoja, ko so mladice že gosto strnjene. Sledi stopnja drogaotijak» Äovuobf'hec -bca m Geotntpes s1/.'rco-fariiis L. gozd ^č^da tn: gospodarski navavni — gl. pragozd! naravni grispciflarel;i z dvojnim sestojem dcjoslojni sestoj; pašni ~ redek g07.d, po katerem pä--sejo,- varovalni ~ z oarooebio fitnkci-}o: visoki ~ gl. semenooec. semenec! nizki ~ gl. panjevec, šiorooecl gozdar -rja m gozda riti -im gozdarjenje -a s gozdarski -a -o; klešče, gl. kle.iče! gozdarstvo -a s gozden -dna -o; ^a drevesnica ozgajjilt-See gozdnega, dreojai ~a meja meja. do katere sega gozd (po nadmorski »r-«mj' ali zemljepisni Urini iii doliini); ~n laksa. gi iaksa! (■tivaj: -..i revir = okoliš zaokrožena gozdnu enofa; ^i sestoj: .^a uprava gozdnoUttničnz gospodarska enota.: npravttelj; -.i ^akoii zukon o gozdovih: .^o pospociar--o suli les stopnja ohge o gozdv. -lusenegä lesa gož -i = »oia -e ž = gožva ž nitra. ttidi usnjena oez. ki tježe dele oroffja, /1. pr. cepec z ročnikom: gožiiik -a m zareza v rocniku. 7.u katero priueie cepec gožvica -C ž. gl. gožoa! grabi je grabelj ž mno/. 1 lesene -- železne ~ 2. grabijasta pregrada o md-i?/ ctrngi. ki loi}i phuni les POSEBNA RASA ČRNEGA BORA V SLOVENSKIH ALPAH Ing, Branko J u r h a r (Kranj) Med našimi vrstami iglavcev zav?;ema pomembno mesto tudi črni bo v (Pin us nigracans Host) Zlasti pri pogozdovanju krasa se je mi i bor pokazal kot najuspešnejši in najzaneslivejäi kraški pionir ter sL je kras tudi docela osvojil. Na območju LR Slovenije sedaj pokrivajo umetno osnovane nasadbe črnega bora ok, 15.000 ha nekoč golega kraškega sveta. Drugod so raztreseni le manjši sestoji ali skupine črnega bora, ki se je ohranil kot avtohtona drevesna vrsta ali pa je bil tja prinesen umetno zasajen. Naš opis ae nanaša na izredno zanimivo raso črnega bora, ki se je kot reliktni bor ohranil iz davnine do sedanjih dni. Njegovo najobsežnejše nahajališče je na severnem pobočju StoržiČa na skalnatih obronkih, ki padajo v dolino Kokre. Posamezne primerke najdemo še sporadično v masivu Karavank in Kamniških Alp. Predpostavljamo, da gre za posebno alpsko borovo raso. Domačini. tako gozdni posestniki, drvarji, pastirji in tudi lovci dobro ločijo to drevo od drugih iglavcev in ga imenujejo tudi sposebnim imenom. V Kokri na Jezerskem ga poznajo pod imenom fi-ceder-«, Ta izraz smo slišali od več domačinov, tako n. pr, od kmečkega posestnika Franca Klemenca, p. d, Kremžarja, od Petra Polajnarja, p. d. Slaparja iz Kokre, od logarjev Mihe Stu-larja in Arneža ter od gozdnih posestnikov na Jezerskem Ivana Hoje, Ludvika Virnika m drugih. V Karavankah onstran Ljubelja v Slovenjem Plajberku nad Borovljami, že na avstrijski strani, je tudi ugotovljeno manjše nahajališče tega bora, ki pa ga Korošci imenujejo c r e t o v e c-'. To oznako sem slišal od posestnika gorske kmetije p. d, Vižnarja in tudi od drugih kmetov okoh SI. Plajberka. Verjetno je, da je to drevo dobilo tako ime zaradi tega, ker raste v planinskem pasu med ruševjem (Pinus mugo), ki ga domačini imenujejo cretovje. Ljudski izraz creto-vec se mi zdi zelo posrečen in ga bomo rabili v naši nadaljnji razpravi. Podatki iz literature Črni bor je bil prvič botanično pravilno opisan leta 1785 po botaniku Arnoldu in se je zaradi tega znanstveno imenoval tudi Pinus nigra Arnold ali skrajšano Pinus nigra Am, Dr. L. Tschermak razlikuje v svoji knjigi Waldbau (Wien 1950) tri rase črnega bora. Prvo, Pinus austriaca, ki ima največje naravno območje na Balkanu, drugo, izolirano in najsevernejšo na vzhodnem robu Alp južno od Dunaja in tretjo v vzhodnih Alpah Koroške. Oznako Pinus austriaca nosi prvo imenovana rasa navzlic njeni veliki in poglavitni razširjenosti na Balkanu; to pa zato, ker je bila ta rasa najprej znana in opisana na Spodnje-avstrijskem območju in takrat še niso bila dovolj znana njena najvažnejša in obsežna nahajališča na Balkanskem polotoku v Bosni in. Hercegovini, Srbiji in Črni gori. Obstoj posebne rase črnega bora kot relikta iz postgladalne dobe v obmejnih alpskih predelih Avstrije in Jugoslavije omenja tudi dr. Jancheii v knjigi Festschrift zum Er. Aichinger, Wien 1954 V strokovni gozdarski reviji Centralblatt für das Forstwesen. Wien 1929, objavlja E. Schmied članek ^-Gozdarski razgledi o črnem boru, prirodiia razširitev in formacije«. Avtor opisuje takrat znana nahajali.^ča črnega bora po vsem jugovzhodnem delu Evrope. Našteva območja, kjer se črni bor pojavlja kot avtohtona drevesna vrsta in sicer: 1. Koroška, Avstrija 2. V današnji Sloveniji: Kranjska, Primorska in Goriška. 3. Hrvatska, Dalmatinski Kras, 4. Bosna in Hercegovina, 3, Črna gora ter 6. Srbija. Za bivšo Kranjsko pisec omenja, da se črni bor pojavlja prirodno kot avtohtona vrsta v sledečih krajih: Kolovec, Jablje, Kočevje, Žirovnica, nad Tržičem »Primožičevi hribi-«, Vohenca v dolini Kokre (To je najbrž nahajališče, ki je predmet te razprave.) Nadalje omenja Trbušo nad Idrijo, to so strmi bregovi pod Poldanovcenn. Za Primorsko navaja še črni bor v gozdu Panovcu pri Gorici in pa ob robu Trnovske planote. Razen samih navedb nahajališč pisec ne omenja drugih borovih značilnosti. Nahajališče črnega bora v naših Alpah V naših Alpah je črni bor razširjen na pogorju Storžiča, kjer se preko Srednjega vrha (1854 m) in Zaplate ter Javorjevega vrha (1435 m) zelo strmo spušča čez Hude stene in Skrbine v dolino Kokre, Značilno je, da bor -cretovec-naseljuje samo vzhodne in severovzhodne ek&pozicije in da ga na južni strani pogorja ni najti, Geološko podlago borovih nahajališč tvorijo apnenci zgornjega tnasa, trda kamenina, razpadajoča v stebrovitih strmo odsekanih kosih, vrhovje, izoblikovano v prepadnih strminah, rogljatih vrhovih in zelo priostrenih grebenih. Po podatkih geologov se je ledenik izpod Kokrškega sedla iz Suhadolnikovega jarka vlegel v dolino Kokre, segajoč nekako do Neškarja, kjer se dolina najbolj zoži. Cretovec se je ohranil na severovzhodni strani doline pretesno na strmih prepadnih pobočjih med Hudimi stenami in Skrbino in prav tu na grebenu tvori naraven čisti sestoj, ki v nadmorski višini 900 do 1300 m obsega ok. 4 ha. Posamezna drevesa cretovca najdemo raztresena pomešana z drugim drevjem tudi nižje pod Skrbino do korita Kokre. Od glavne ceste Kranj-Preddvor— Jezersko je mogoče videti nekoliko mlajših cretovcev tik ob cesti na desni strani Kokre pod Hudimi stenama. Nekoliko višje nad kmetijo »►PoJjana'^ v Spodnji Kokri v smeri Potoške gore so ugotovljeni trije cretovci. Po pripovedovanju domačinov jih je nekoč tu posejal nek gozdar iz preddvorske graščine, Na drugi strani Kokre proti Krvavcu na grebenu Trdovnik je bilo najdeno le eno samo drevo, debelo v prsni višini ok. 28 cm. V zgornjem delu Kokrške doline pri Fužinah že blizu Pekia raste nekoliko cretovcev v družbi z macesnom, rdečim borom in bukvijo. Razen na opisanih krajih Še nikjer drugod v Kokrški dolini nismo nažli cretovcev. Po sporočilu revirnega gozdarja Mezeta in Radovljice je nekoliko dreves avtohtonega črnega bora najti tudi pod Stolom v bližini Valvasorjevega doma in pod Begunjščico, nadalje v Soteski nad Savo Bohinjko. Naš nadaljnji opis se nanaša le na nahajališče Hude stene-Skrbina, ki je bilo natančneje proučevano poleti 1957. Tedaj smo opravili nekatere meritve in drevesne analize ter napravili fotografske posnetke. Vse predel, ki je poraščen k cretovcem, leži v katastrski obfiini Kokra, parcelne številke 598/4 del, 598/5 del in 598/1 del. Skupna površina znaša okoU 50 ha, reducirana površina, obraščena s cretovcem, je ocenjena na 4 ha. Zemljišče sodi pod splošno ljudsko premoženje in je v upravi Gozdnega gospodarstva Kranj, gozdni obrat Jezersko. Objekt je dostopen od dveh strani, na južni strani od knnetije p. d. Kremžar {kota 861) ali pa od severne strani od kmetije p. d, Slapar (kota 677). Meteorološki porfatki Po sodobnih dognanjih gozdarske vede oziroma biologije ie gozd kot naravna tvorba v svoji površinski razširjenosti, drevesni sestavi, zgradbi in proizvodni sposobnosti odvisen od vladajočih podnebnih, razmer. Klima je poleg geološke talne podlage tisti činitelj, ki v prvi vrsti vpliva na razvoj gozdne vegetacije. Problematiko gozdarstva ni mogoče zadovoliivo reševati brez zadostnega poznanja klimatičnih razmer, zlasti gojenje gozdov zahteva dobro poznavanje vseh podnebnih okolnosti. Za presojo klimatičnih razmer opisanega gorskega sveta so zlasti važni podatki o padavinah, toploti in vetrovih. Podatki meteorološke postaje na bližnjem Jezerskem vrhu v nadmorski višini 905 m povsem ustrezajo za predel Kude stene—Skrb i na, zato jih uporabljam za obravnavano območje. Skupina odraslih cretovcev na vrhu Hudih sten v nadmorski višini 1100 m. Značilna ie razporeditev vej in deinikasta itrošnja (orig.) Povprečne letne padavine v zadnjih 16 letih znašajo 1874 mm, maksimalne so bile 2515 mm minimalne pa 1426 mm. Padavin je torej dovolj ter je njihova mesečna porazdelitev za i-ast gozdnega drevja dokaj ugodna. Glede snežnih razmer povedo podatki meteorološke službe, da ]e sneg ■v zadnjih desetih letih pokrival tla v naslednjem času: leta 1947 od 27. 10. do 27. 3. leta 1952 od 12. 10 do 9. 4, leta 1946 od 25. 10. do 13. 5. leta 1953 od 15. 11. do 14. 3. leta 19-19 od 34. 11, do 10. 5. leta 1954 od 3. 11. do 4. 3. leta 1Ö50 od 3. 11. do 14, 3. ieia 1955 od 8. 12 do 16 4. leta 1951 od, 28. 10. do 3. 4. leta 1956 od 29. 10 do 20. 4. Potek srednjih mesečnih temperatur je bil od januarja do decembra naslednji; -2,8, -2,7; 1,1; 5,8; 10,2; 13,8; 15,4; 14,8; 11,6; 6,4; 2,2; in -0,8" C povprečno letno C. Pripomniti je, da so rastišča cretovca pod Hudimi stenami in Skrbino izrazito senčna in na njih sonce razmeroma malo posije. Ozračje je v splošnem precej nemirno in razgibano zaradi pogostih vetrov. Meteorološka postaja Jezerski vrh beleži poleg vetrovnih tudi dosti viharnih dni. Po skali Bouforta je znašalo skupno število viharnih dni (Bc) in zelo viharnih (Bb) v posameznih letih od 1947 do 1956 leta: 18, 19, 31, 13, 15, 17, 3, 12, 25 in 34; v lO-letnem povprečju letno 17 dni DendroloŠke in gozd nogo j it vene značilnosti cretovca Analiza borovih dreves, posekanih v Hudih stenah, zlasti še 400 let starega drevesa, je pokazala, da je ta rasa popolnoma zdrava in da drevo tudi pri visoki starosti Se ni na meji svojega življenjskega obstanka, V naSi gosdni flori moremo cretovec zagotovo smatrati za najodpomejse višinsko iglasto drevo, ki od davnine dofninira na golih strmih stenah in grebenih kjer kljubuje vsem atmosferskim silam, raznim škodljivcem in boleznim. V tako neugodnih razmerah surove visokogorske klime ne more rasti in se obdržati nobeno drugo drevo. Cretovec je avtohtona prirodna gozdna tvorba, izredno značilna za naš alpski s v e t. Drevesna družba, v kateri se pojavlja, se spreminja v odvisnosti od rastisčnih razmer. Kot že omenjeno, je ta rasa črnega bora le na severnih in .severovzhodnih ekspozicijah. Na nižjih boljših tleh ga najdemo v družbi s smreko, javorom, bukvijo in jerebiko. V srednjih legah ga spremlja nekoliko več smreke skupaj z mokovcem, od grmov pa vrsta Rhamuns carniolica. Povsod je opaziti, da je cretovec od navedenih drevesnih vrst spodrinjen na bolj pusta skalnata tla, Na višjih zračnih grebenih srer.uje novega spremljevalca: macesen, ki je glede ta! veliko zahtevnejši in ga zato cretovec na slabših tleh prekaša po debelini in višini Med gruščem in pod stenami v žiebovih je naseljena zelena jelša (Alnus viridis). Na višjih položajih se pojavlja Še ruSje ali cretje (Pinus mugo). Na golih skalnih stenah, kjer niti rušje ne more več uspevati, raste cretovec sam, tu tvori različno velike čiste sestoje Habitus, oblika krošnje, položaj vej, višina in koreninski sistem cretovca zelo vanirajo in so produkt tal. Na skalnatih grebenih in golih stenah prt^ skrajno neugodnih razmerah ostane cretovec nizek in so stoletna in pa tudi starejša drevesa komaj 8 do 10 m visoka. Na nižjih boljših rastiščih doseže večje višine, do 15 m in tudi več. Posebno značilna je oblika njegovih krošenj, kot je to nazorno prikazano na J z semena, ki je padlo v skalno razpako, se na goli steni razvija trdoäiva mladica cretovca (odg.) posnetkih. Vsa starejša drevesa imajo dežnikasto krošnjo, potlačeno, v smeri talnega nagiba ekscentrično raztegnjeno. Skoraj pri v.seh drevesih je opaziti močan pomik krošnje v dolinsko smer. Verjetno je to vpliv mehaničnega delovanja vetra, zlasti na vrhu grebenov. Drevje, rastoče na ugodnejših rastiščih, ob vznožju gorskega pobočja, ima bolj stožčaste in tudi Slijaste kroanje. Cretovceve veje rastejo pretežno vodoravno, vejni vrastni kot je ok. 90". Zelo značilen ravnovejni primerek kaže slika. Ta tip bora, rastoč med bukvi]o in macesnom, je po svojih vejah močno podoben cedri, ki raste v mediteranskem območju. Morda ga zaradi te podobnosti domačini iz Ko krške doline in Jezerskega imenujejo »»ceder-« in tako že od nekdaj na splošno označujejo to borovo raso. Se eno značilnost je moč opaziti na vejah, in sicer imajo glavne veje prav kratke stranske vejice, ki z gIavno_vejo tvorijo eno ravnino. Kot dežnikaste krošnje so tudi veje razvite zelo ekscentrično v dolinski smeri. Gotovo je to tudi posledica močnejšega.vpliva svetlobe s te smeri. Iglice so trde, temnozelene, po dve skupaj v kožnati nožnici. Povprečno so 8 do 10 cm dolge, ok. 2 do 3 mm debele, prav malo ali nič zavite, z rumenkasto in ostro šilasto bodečo konico. Po zunanjih makroskopskih znakih so iglice močno podobne iglicam navadnega črnega bora. Storži certovca so v zgodnji jeseni veliki kot lešnik, svetlo rjavi, usnjeni, v drugi jeseni oziroma v začetku tretjega leta ko dozorevajo, veliki 5 do 8 cm in ok, 3 cm debeli. Oblike so stožčaste in simetrični. Storži sedijo na kratkih peci j i h, dolgih 5 do 7 mm. Storžne luske imajo na zunanji strani močno razvito svetlo rumenkasto apofizo, kvadrati Čno oglate oblike, Storži cretovca se Uirej bis I; veno razlikujejo od storže v navadnega črnega bora, ker imajo pecelj^ pri črnem boru pa jih nimajo in sedijo, Cretovec pogosto in obilno semeni. Na tleh pod starimi drevesi je najti velike kupe odpadlih storžev, S e m e je debelejSe in težje od semena navadnega črnega bora. Barve je motne, vendar svetla zrna prevladujejo. Zaradi večje teže veter semena ne raznaša daleč od semenjakov, kar se v naravi dobro vidi, Naravni pomladek je le v bližini semenskih dreves. Kljub veCstoletni starosti dreves, ki pogosto semenijo, ni opaziti, da bi bil naravni naraščaj razäirjen daleč od semenjakov, kot je (,o navadno pri rdečem boru in zlasti na krasu pri črnem boru, ki se na daleč naravno pomlajuje. L u b j e je na prav starih cretovcih izredno debelo. Na enem od dreves pod Skrbmo je ugotovtjena enojna debelina lubja 7 do 0 cm. Lubje se lušči v tankih luskah. Na nobeni drevesni vrsti pri nas ni Še bilo ugotovljeno tako debelo lubje. Cretovcevo seme, ki pade na tla, se razvija v drevesca tako rekoč na golem kamenjUi kjer ni niti najtanjše humozne plasti. Raste in obdrži se v neznatni skalni razpoki in korenine se zajedajo med kamnite mase. Neverjetno se zdi, da je na takih .skeletnih kamnitih tleh spiob mogoča kakršnakoli drevesna vegetacija. Odrasla drevesa cretovca se zdijo kot živi piloti v skali. Koreninski sistem omogoča deblu, da izredno odporno kljubuje viharjem, pritisku snega in da zadržuje snežne plazove. V tem je izredna pomembnost cretovca. Na vsem območju Skrbine-Hude stene je precej različno starega naravnega mladja, ki dobro uspeva. Dreve,sca so v mladosti stožčasta, pozneje pa višinski prirastek zastane in se oblikujejo že opisane značilne dežni kaste krošnje. V sestoju pod Hudimi stenami lahko pridobivamo seme za potrebe gozdnih drevesnic kot tudi ta setev na terenu. Do pred nekoliko leti se cretovcu ni posvečalo nobene pozornosti. Kraj, kjer je cretovec naseljen, je razmeroma težko dostopen in tudi malo znan. Po izjavi domačina posestnika Slaparja iz Kokre so nekako pred 50 leti v delu gozda pod Hudimi stenami, ki je laže dostopen, posekali ok. 40 m^ »cedre«. Les so delno uporabili za gradnjo Jurje-vega jezu na Kokri. Kaj je bilo z ostalim lesom; ni bilo mogoče ugotoviti. Baje je v lovski hiši v Koritu del hiŠne oprave od «cedre«. Po starih panjih se lahko sodi, da so takrat posekali drevesa, stara 200 do 400 let ali še več. Na vrhu sten, kjer spravilo lesa ni ^üo mogoče, stoji Še sedaj precej starih orjakov. Leta 1953 je logar Arnež iz Spodnje Kokre prvič nabral nekaj cretovcevih storžev v Hudih stenah. Seme je bilo posejano v gozdni drevesnici na Jezerskem Iz tega semena so leta 1955 vzgojili ok. 600 dveletnih sadik, ki so jih posadili na razna mesta po gorskem svetu. Po sporočilu logarja Mihe Stularja iz Jezerskega so manjše količine posadili v naslednjih krajih na Jezerskem: Mali vrh, Ravenska Kočna. Zarkovo-Roblekovo, Malinšek {Stanko Arh) Skub-rovo (Marija Kocjan), 2mitkovo (Franc Nahtigal), Senkovo (Anton Virnik), nadalje še pri Dražgošah ob novi cesti na Jelovico, na melišču pri sv. Neži pod Dobrčo in na Podljubelju nad Tržičem. Pomen cretovca v borbi proti snežnim plaiovom V zvezi z utrjevanjem terena pred erozijo (hudourniška območja) in zlasti pri preprečevanju plazov v visokogorskih predelih, kjer so potrebni tudi biološki vegetativni ukrepi, bo cretovcu pripadla pomembna vloga. Cretovec se na razmeroma boUäLh tleh druži s smreko, bukvijo in macesnom. Oblikuje lepo vitko ravno deblo in ravne veje, nekoliko podobne cedri (orig.) Cretovec se kot živi klin zajeda v skalo, ki jo razganja in v njej išče hrano in vlago ter oporo pred viharji (orig.) Dognano je, da se pri nas utrga največ snežnih plazov v višini okoli lOOO m. Posebno nevarna za proženje plazov so gola skalnata pobočja in žlebovi ter strmi paSniki in košenice. Na takšnem svetu lahko nastajajo plazovi na vseh ekspozicijah in ob vsaken-i času. Prožne veje rušja predstavljajo dodatno nevarnost, ker privzdigujejo snežno odejo in rušijo njeno ravnotežje. Za uspežno zavarovanje so zato potrebne trajne višje prepreke, ki jih riiti najvišji sneg ne bo mogel prekriti. Z a ta namen bi bil creiovec idealno drevo. "Njegova žilavost in skronnne zahteve glede tal zagotavljajo, da se bo mogel uspešno razširjati na gole stene in pobočja, kjer je nevarnost za nastajanje plazov. Cretovec v nnladosti razmeroma hitro raste in kmalu doseže ustrezno višino, večjo od najvišjega snega. Ogledi na terenu so pokazali, da crelovec med rušjem dobro uspeva. Zato bi bilo primerno vnašati ga v pasove rušja, kjer bi, ko preraste ruS.je, preprečeval nevarnost drsenja plazov čez pokrito rušje, Uspešno naravno pomlajevanje cretovca omogoča, da se razširi tudi po golih, človeku težko dostopnih stenah in tam odpravi ali vsaj zmanjša nevarnost proženja plazov. Namesto z dragimi umetnimi preprekami bi mogJi s to našo avtohotno drevesno vrsto zaščititi tudi strma skalnata pobočja in sploh terene, kjer je nevarnost snežnih plazov. Proženje snega v odraslem visokem gozdu bi preprečili tako, da bi gojili cretovec pomešan z ruŠjem. zeleno jelšo ali planinskimi vrbami. Ker pa cretovec potrebuje dalj časa, da doseže zadostno višino, bi za čimprejšnje zavarovanje lahko z umetnimi zaprekami kombinirali njegovo setev ali saditev ter sajenje rušja. Ko bi take tehnične prepreke začele propadati, bi cretovec že toliko zrasel, da bi skupno z rušjem nudil dovolj zaščite in bi drago obnavljanje in popravljanje umetnih preprek kot nepotrebno odpadlo. Dejstvo, da cretovec uspešno uspeva v višinah nad 1000 m, to je v območju, kjer so snežni plazovi najpogostnejši, govori v prid njegove uporabe v borbi proti plazovom. Vnašanje visokogorskih ras našega drevja je še malo raziskano. Pri tem ni velike izbire. V zgornji regiji, v bojni zoni gozda se obdržijo le takšne drevesne vrste, ki morejo uspevati v surovi klimi in ki uspešno prenašajo udarce viharjev in snežni pritisk. Posebej je potrebno opozoriti na dejstvo, da se cretovec v svojem avtohtonem nahajališču zelo uspešno pomlaja s semenom na takšnih tleh, kjer saditev sadik sploh ne bi bila mogoča. Lahko torej s cretovcem osnivamo žive pilote. Dokaz je v Hudih stenah v KokrŠki dolini. Lastnosti lesa Za cretovec je značilen delež beljave in Črn ja ve in s tem se zelo razlikuje od črnega bora iz drugih območij. Večina avtorjev navaja v strokovni literaturi, da je za črni bor značilna široka beljava, ki obsega do dve tretjine premera. V knjigi v^Cmi bor u sjevernom Velebitu« (Zagreb 1957) piše prof, dr. Anic, da je velebitska Črna borovina slabše kvalitete, ker je beljava običajno zelo široka. Navaja tudi primer, da so na 150 let starem drevesu ugotovili, da odpade na beljavo 70 branik, to je blizu polovice premera. Pri analizi dveh dreves, podrtih v Hudih stenah, je bilo ugotovljeno nasprotno, da je namreč Č rn jave veliko več, beljave pa manj. V razpredelnici 50 prikazani podatki podrobne analize, slika pa predočuje dva povprečna prereza debla. Med posebnimi lastnostmi lesa, ki odlikujejo cretovec, je omeniti njegovo izredno trpežnost. Tako pripoveduje bivši lastnik dela gozdne parcele v Hudih Povprečni prerez cretovcevega d&bla na panju in v pi-sni višini. Značilna je široka črnjava, ki zavzema na panju 66% in v prsni višini IP/o premera (orig.) stenah Slapar iz Kokre, da so v njihovem hlevu trajale stropnice okoli 40 let kljub stalnemu delovanju hlevske sopare. Macesnove debele deske so na Istem mestu sprhnele že po 5 letih, Po barvi je les cretovca zelo sUčen macesnovi. črnjava je močno rdeča. Les je izredno težak. Njegovo specificno težo bi se moralo še laboratorijsko raziskati in jo primerjati s specifično težo črnih borov iz raznih območij, za katere je specifična teža že ugotovljena. (Dr. Ivo Horvat, Zagreb 1943. Glasnik za šumske pokuse, Poljopriv. šumarski fakultet). V ta namen sta bila poslana Institutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije dva kolobarja anahziranih dreves s Hudih sten. Odnos beljave in črnjave Višina od taJ m Premer mm črnjave % Širina mm beljave % Premer brez lubja mm 0,16 219,0 66 113.0 34 333,0 2,16 194,0 71 78,0 29 272,0 4,16 178,0 74 62,0 26 240,0 6,16 129,0 66 65,0 34 194,0 S,16 100,0 55 80,0 45 ]B0,0 Zaključek i>Cretovec« je alpska rasa črnega bora, razširjena do zgornje meje gozdne vegetacije in raste v najbolj surovih razmerah, kjer ne uspeva drugo drevje. Avtohtona nahajališča cretovca v Hudih stenah in Skrbini v dolini Kokre je potrebno razširiti. To narekujejo tudi estetski razlogi. Naravno razširjenost te borove rase je treba krepiti in to pomembno zvrst razširiti tudi na utsrezne predele v visokogorskem svetu. Nahajališče Hude stene je zelo pomembna semenska baza. Obred storže v naj bi se skrbno izkoriščal za pridobivanje semena. Lubje starih cretovcev na Hudih stenah je debelo 8 cm in se lušči v tankih luskah (orlg.) Za pogozdovanje erozijskih območij, zlasti v borbi proti snežnim plazovom je cretovec zelo važen činitelj. Namesto dragih tehniških preprek je mogoče za borbo proti plazovom s pomočjo cretovca postopno zgraditi «-žive pilote«. Cretovec je tudi ekonomsko pomemben. Zaradi izredne trpežnosti lesa ga domačini bolj cenijo kot macesnovino. Četudi opisana aJpska rasa črnega bora v primerjavi z drugimi iglavci ne zavzema večjih povrSin, vendar zasluži vso pozornost kot naš dragocen gorski reiikt iz davnih dob. Viri Anton Melik, Sloi'enija, geogi-afski opis, 1935. L, Tschermak, Waldbau, Wien 1950. CentralbLaU für das Forstwesen, Wien, 1929. Festschrift zum 60. Geburtstag Aichinger, Dr. E. Janchen Wien, 1954. M Anic, Črni bor u sjevernom Velebitu, Zagreb, 1957, Podatki Uprave hidrometeorološke službe v Ljubljani. KINE BESONDERE SCHWARZFÖHRENRASSE IN DEN SLOWENISCHEN ALPEN (Zusammenfassung) In der Abhandlung wird eine besondere Schwarzföhrenrasse behandelt, welche autochton an den nordlichen und nordöstlichen Abhängen des Storzičmassives sowie oberhalb des Kokra tales in den an Österreich grenzenden siöwenischen Alpen verbreitet ist. Die dortige Bevölkerung unterscheidet diese Rasse seit jeher von der gewöhnlichen Schwarzföhre, verwendet für sie eine besondere Benennung und schätzt ihr ausserordentlich gutes Holz, Welches an Qualität das Lärchenholz übertrifft. Diese Rasse verjüngt sich auf natürlichem Wege gut. Es genügt eine Kluft in nackter Felsenwand, um dem Samen das Keimen au ermöglichen und das Aufkommen eines Baumes zu sichern, welcher zähe den Stürmen trotzt und erfolgreich die Schneelawinen aufhält Bezeichnend ist seine Kronenform: auf steilem felsigen Gelände ist sie regenschirmartig, auf besserem Boden aber pyramidal und erinnert an die Krone cinei' Zeder Charakteristisch sind auch die an kurzen, S—3 mm Stielen siizentlen ?;apfen. Ausserdem zeichnet sich diese Rasse durch den aussergewöhnlich grossen KevnhoJzanteil aus, welcher bei erwachsenen Bäumen am Stumpfe etwa G8%, in Brusthöhe etwa 11% des Durchmessers beträgt. In clen letzten Jahren wurden an steilen Geländen kleinere Flächen mit Sfitz-lingen dieser Schwarzfohrenrasse aufgeforstet, denn dieser attsgezeiciniele Pionierbaum eignet sich vortrefflich zum Festigen und Höherrücken dei* oberen Wladgrenze, insbesondere auch zur Verhütung von Lawinen. Wegen der ausnehmed guten HoUqoaiität und der erwähnten hüchwertigen biologischen Eigenschaften wäre es ratsam, in Zukunft dem Studium und det" Verwendung dieser Föhrenrasse besondere Aufmerksamkeit zu widmen. PR[MER TEHNIČNE IN EKONOMSKE PliEDNOSTI PRI GRADNJT GOZDNE CESTE Ing. Albert K v o p e i (Ptuj) Gozdno in lesno gospodarstvo ljubljanske gozdarske faktiltete »Dravinja« s sedežem v Ptuju gospodari tudi z gozdovi SLP na severnena pobočju PleŠivca, t, j. na severovzhodnem delu Boča, Ti gozdovi, v glavnem mešani enodobni sestoji smreke, jelke in bukve, imajo povprečno ok, 3B0 m^ lesne zaloge na ha ter merijo 340,30 ha, Predvideni letni etat znaša 5,8 m-' bruto lesne mase na ha Navedeni g02d0vi gravitirajo v dolino Dravinje ter so bih do sedaj z njo povezani ?. izredno slabo vozno potjo, ki je imela tudi pro ti vzpone ter je potekala ponekod po strugi potoka. Glede na to, da odpade tretjina letnega sečnega plana «-Dravtnje- na gozdove SLP na Pleäivcu in da so le-ti posebno kar se tiče bukovi ne že močno prezreli, se je GLG i*Dravin]a<' odloČilo, da zgradi iz izhodišča v Segi, do koder pelje kamionska cesta, na Pleštvec gozdno cesto Na vrhu bi se cesta povezala z gozdno cesto, ki jo z jugozahodne strani gradi na Plešivec GG Celje. Študenti gozdarskega oddelka Fakultete za. agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani pod vodstvom prof, ing. Ivana Klemenciča sa trasirali cesto in izdelali tehnični del projekta deloma pri predpisanih terenskih vajah, delonna pa v Ljubljani. Pri projektu je sodeloval tudi ing. Franc Jelene Gozdna in lesno gospodarstvo "Dr a vin ja- je začelo z gradnjo ceste od vrha Plešivca proti Segi spomladi leta 1937 z lastnimi sredstvi ter je do zime ročno dogradilo 2400 m ceste z uporabno Širino 3,50 m, V letu 1958 se zgradnja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni nadaljevala in se je spet pričela leta 1959, ko je bilo treba dograditi Se preostalih 2570 m, kjer so vračunani tudi priključki h glavni cesti. Glede na nujnost Čimprejšnje izgradnje gozdne ceste in skopo odmerjenih sredstev je GLG «Dravinja-« sklenilo, da kot prvo v Sloveniji dogradi cesto s pomočjo posebnega stroja, t. i, angledozerja, ki naj bi v glavnem opravil dela z zemljo. Pobudo za strojno gradnjo ceste je dal direktor »Dra-vinje« ing. Jože Tanšekj ki se je v sosedni Avstriji seznanil z uspehi te vrste gradenj cest, saj gradijo tam gozdne ceste samo še s stroji raznih vrst. Podjetje "Obnova- iz Maribora, s katerim je bila sklenjena pogodba, je dalo na razpolago 7 ton težak angledozer znamke Fiat z močjo 55 KS ter z mehanično premično planirno desko Upravljal ga je zelo sposobni buldožerist Ivan Kikl. z nadaljevanjem gradnje ceste se je zatelo 22. aprila 1959 ter je sodelovalo razen angledozerja še določeno število delavcev^ ki so opravljali prva dela in SÜ za. angledozerjem izkopavali in poravnavali brežine in nasipe ter kopali odtočne jarke. Delo je potekalo takole: Najprej so bila opravljena na trasi z ročno delovno silo prva dela in sicer podiranje drevja, odstranjevanje grmovja, razstrel^evanje večjih panjev ter odstranjevanje humusa, nato pa sta sledila od-meritev in zabijanje koičkov v viSini planuma, nakar je pričel z delom angle-dozer. Glede na tOj da je celotna trasa potekala po nagnjenem in deloma zelo strmem terenu, je angledozer deloval po metodi .t i. prečnih transportov, ki je v tem, da najprej načne traso s planirno desko, ki je postavljena na os ceste pod ostrim kotom; tako je olajšano rezanje brežine. Razrahljani material deska nato potiska preko nastalega planuma ob stran, kjer se kopiči vzdolž planuma ter tvori obenem njegov rob. Tako nastala trasa je povsod tako široka kot pianirna deska, t, j. skupaj z nasipom 3 m. Ko je bila trasa na določenem odseku gotova, jo je angledozer razširil na predpisano Širino planuma 3.5 m to pa je zahtevalo razmeroma precej delovnega časa. Končno je angledozer na vzvratnih vožnjah s pomočjo spuščene pla-niine deske podrobno zravnal planum. Pn omenjeni metodi angledozer materiala nI transportiral dalje od 25 m, ker bi bilo to nerentabilno. Omenjeno metodo smo po potrebi kombinirali z metodo daljših vzdolžnih transportov in sicer pri večjih izravnavah mas, zasipavanju jarkov in kotanj ter pri vsekih na položnejšem terenu. Pri tej metodi je angledozer posnemal s tal sloj za slojem, dokler ni dosegel zaželene globine planuma. Material je prenašal s pomočjo planirne deske v smeri cestne osi do mesta za deponiranje. Pri drugi metodi so transportne razdalje večje kot pri pi"vi in znašajo 50—60 m ter so .komaj Še rentabilne. Storilnost stroja je bila seveda odvisna ne le od moči motorja, ampak tudi od vrste tal in od pravočasno izvršenih prejšnjih del. Trasa ceste poteka po tleh, ki jih steatavljajo težka ilovica, lapor in peščenjak, izraženo v % je bilo tal 111. kategorije 63%, IV. kategorije 33% in V. kategorije 4%. Na tleh VI. kategorije (skalovje) smo traso vsekali z raz-streljevanjem brez sodelovanja angledozerja. Delo so ovirale pogostne okvare starega stroja, razen tega pa tudi slabo vrenje. Močnejši nalivi so namreč ilovnato zemljo tako razmočili, da je angledozer moral prenehati delovati. Razumljivo je, da smo vedno pazili na to, da je stroj deloval vedno le navzdol; to je Angledozer izkopava cestno traso v strmem pobočju Po metodi prečnih transportov angledozer potiska material preko nastajajočega planu ma ob stran povečalo njegovo storilnost, ker je motorju pn delu pomagala še teža samega stroja, Delo z angledozerjem po napornem in strmem gorskem svetu je zahtevalo od njegovega voznika veliko umsko in telesno sposobnost. Storilnost stroja je bila v veliki meri odvisna od voznikove spretnosti, izLirjenosti, izkušenosti, veselja do dela in marljivosti. Za primerjavo stroškov pri gradnji ceste z angledozerjem in stroškov pri uporabi ročne delovne sile sem uporabil podatke za tisti odsek ceste s pripadajočimi priključki, kjer sem gradnjo osebno nadzoroval. Primerjanih 1345 m ceste predstavlja povprečne terenske razmere za vso cesto. V razpredelnici so prikazani stroSki, ki so bili v proračunskem elaboratu predvideni za ročno delo, ki ga je v resnici opravil traktor, in stroški za to strojno delo ter za pripadajoče dodatno ročno delo. Primerjava upošteva omenjeno primerjalno relacijo 1345 m ceste in se ne nanaša na tista opravila, ki jiti je v vsakem primeru potrebno opraviti ročno. Primerjava kosmatih stroškov za ročno ia strojno delo (v dinarjih) Poelaboratu; Dejansko 1. RočnL odkop 6960 m® zemlje 1. Angledozer III., IV., in V. kategorije z Izkop 5825 zemlje, trans- odmetavanjem do 3 m . . 2,053.070 port 4770 m^ materiala na 2. Prevoz 2188 m® zemlje s razdaljo 6Um. Planiranje samokolnico na razdaljo 20, 5380 m^ planuma ... 1,181.400 40, 50, 60 in 70 m . . . . 392.919 2. Ročno delo 3. Ročno tlBčenje 5023 m^ na- Izkop 2496 m^ btežtn, posipa ..................766,185 ravnavanje nasipov in iz- 4. Ponovno premetavanje kop začasnih odtočnih jar- 1792 zemlje v stranski kov na trasi...... 279.931 deponi................182.207 5. Planiranje 4707 m^' pla- Skupaj 1,461.331 numa..................153.542 Skupaj 3,547.923 Podrobno ravnanje planu-iria z angletJozerjem Iz podatkov v razpredelnici je razvidno, da je strojna gradnja ceste kljub dodatni uporabi ročne delovne sile 2,4-krat cenejša od ročne, čeprav je bilo izkopano za ok 20% več zemlje kot jo izkazuje elaborat (kajti buldožerist si vedno prizadeva čim bolj se držati izohipse ter se s strojem kar največ niogože vkopavati v čvrsta tla in se po možnosti izogibati večjim nasipom), Na ta način se cestna trasa nekoliko podaljša in hkrati povečajo izkopi. Strojna gradnja ceste pa se je izkazala ne le cenejša, temveč tudi hitrejša od ročne, čeprav še občutno zaostaja za hitrostjo, ki jo v zahodnih državah dosezajo novi, težji in močnejši stroji. Prednost strojne gradnje je tudi v tem, da lahko gradimo gozdne ceste budi ■ tam, kjer ročna gradnja ne bi bila rentabilna, zato so strojno grajene ceste lahko daljše in položnejSe, Nadalje so lahko tudi širše, ne da bi se zato gradbeni stroški znatno povečali. Ta prvi poskus strojne gradnje daljše kamionske ceste na zelo težkem gorskem svetu je torej pokazal, da je gradnja ceste s pomočjo strojev tudi pri nas rentabilnejša in hitrejša kot ročna gradnja ter tudi kakovostno ustreza vsem zahtevam, čeprav zaradi pomanjkanja tovrstnih izkušenj Še ne dosezamo tolikih prednosti pred ročno gradnjo, posebno ne ekonomskih, kot v nekaterih razvitejših državah, ki ta način gradnje že dalj časa uporabljajo. ZATIRANJE GOBARJA V ZDA Ing. Stanko Tumpej (Pos(ojna) Med specializacijo v ZDA sem imel priložnost podrobneje proučiti program zatiranja gobarja, ki ga štejejo za največjega sovražnika listnatih gozdov na vzhodu. Gobarja je Jeta 1869 prenesel iz Evrope v Ameriko nek francoski znanstvenik, ki je delal poskuse s križanjem sviloprejk. Ob nekem viharju, ki je uničil znanstvenikov laboratorij, so gobarjeve gosenice ušle iz karantene m se naselile v bližnjih gozdovih rdečega hrasta. Gobar se je sprva širil zelo počasi, tako da ga v prvih 20 letih sploh niso opazili. Sele leta 1889 se je pojavila prva večja gradacija, ko je bilo na obsežnih površinah v okolici Medforda (Mass.), kjer je imel znanstvenik svoj laboratorij, obžrto vse drevje. Od takrat se je gobar vedno bolj širil in polagoma zajel tudi sosednja območja Nove Anglije (New England). Zaman so bila prizadevanja oblasii, da bi škodljivca uničili ali pa vsaj preprečili njegovo širjenje. V začetku so ga zatirali s svinčenim arzenatom. Da bi preprečili prenašanje okužnih rastlinskih delov, so leta 1912 izdali zakon o karanteni. Leta 1941 je skupina strokovnjakov prvič predložila kompleksen plan za zatiranje obravnavanega Škodljivca in za omejitev okuženega območja, Leta 1H52 so ponovno proučili razširjenost gobarja v ZDA z namenom, da bi izdelali podroben in koordiniran program za njegovo zatiranje in uničenje. Velika akcija je bila razdeljena na Štiri glavne stopnje: a) Ugotovitev meja splošno okuženega območja v državah Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, New Hampshire, Vermont Maine in New York. b) Ugotovitev škode, ki je nastala zaradi sušenja sestojev in zaradi zmanjšanja prirastka, kot posledica gobarjevega napada, c) EkoloSka študija gozdnih tipov na ogromnem območju vzhodnih listavcev izven okuženega področja^ da bi ugotovili dovzetnost določenih gozdnih tipov za napad gobarjev. Č) Izdelava podrobnega programa za zatiranje in uničenje gobarja. Raziskovanja so pokazala, da je v severovzhodnem delu ZDA okuženih skupno 12 milijonov ha gozdov. Ocenjena škoda, nastala zaradi sušenja sesto- Lep zdrav mešan sestoj tu-lipanovca, javora, karije in drugih listavcev, odporen proti gobarju (Fernow E.-f-perimental Forest, Parsons, West Viriinia) iev in zaradi zmanjšanja prirastka je znašala v obdobju 1933—1952 skupno 10,321.000 m^ kosmate mase, kar je vredno 6,643.000 dolarjev. (Cena lesa na panju je v tem primeru razmeroma nizka.) Poleg ocenjene skocie Je nastala škoda tudi na rastiščih, ki so se poslabšala, pa tudi turizem ie utrpel velike izgube v krajih, ki so bili močno napadeni. Ta Škoda, ki se ne da oceniti, pa je enaka, če ne večja, od ocenjene. Ekološke študije so pokazale, da je na ogromnem območju vzhodnih listavcev v vzhodnih, jugovzhodnih in južnih državah 41 milijonov ha hrastovih gozdov močno dovzetnih za napad gobarja. To so predvsem čisti hrastovi sestoji na suhih tleh, na južnih legah, na opuščenih poljedelskih zemljiščih in na poi-prerijskem svetu. Da bi preprečili nadaljnje širjenje škodljivca zahodno in južno od sedanjega okuženega območja v gozdove vzhodnih listavcev in da bi zmanjšali uničujoče gradacije v okuženem območju, so na podlagi terenskih podatkov izdelali koordiniran program zatiranja in uničenja gobarja. Plan predvideva razširitev tako imenovane -cone umetne barlere-n okrog okuženega območja, ki bi potekala od Long Islanda na sever proti kanadski meji. V tej coni opravljajo redno opazovalno službo in zatiralne akcije, ki naj preprečijo širjenje okuženega območja. Prav tako je ta dejavnost organizirana tudi vzhodno, zahodno in južno od omenjene bariere, da bi preprečili Širjenje okužb v samo bariero. Tam takoj uničijo vsako tudi najmanjšo okužbo, ki jo opazijo. Vztrajno se borijo za vsako ped gozda, ki jo napade gobar. Zatiraln« akcije 1957/58 Ves program zatiranja gobarja načrtuje in vodi Oddelek za zatiranje rastlinskih škodljivcev (Plant Pest Control Division), ki je organ ministrstva za poljedelstvo in mu je tudi neposredno podrejen. Sekcija za vzhod (Eastern Keadquartersa) ima sedež v Moorestownu N. J,, majhnem mestecu v bližini Phi-ladelphije. Pri delu tesno sodeluje z vsemi zainteresiranimi strankami in z organi prizadetih držav. Program izvajajo ne glede na lastništvo napadenih gozdnih površin. Izredno solidno in široko zasnovana opazovalna služba je osnova obširne zatiralne akcije. Uporabljajo tri načine opazovanja in sicer; pasti, izvidništvo in opazovanje iz zraka, V coni bariere in neposredno vzhodno in zahodno od nje uporabljajo pasti, medtem ko opravljajo v okuženem območju opazovanje iz zraka in z izvidniki, le redkokdaj s pastmi. Za nase razmere je najzanimivejše opazovanje s pastmi, zato ga bom tudi podrobneje opisal. Znano je, da gobarjeva samica ne leta, temveč le sedi na drevesu in Čaka, da jo samec oplodi. Samca privablja značilni duh, ki ga izloča samica iz spolnih žlez, Na tem dejstvu je tudi osnovan princip pasti, Ze leta 1893 so uporabljali pasti 2 neoplojenimi samicami, da bi v njih lovili in na to uničevali samce. Ta način zatiranja pa se ni obnesel, čeprav je zelo primeren za odkrivanje gobarjevih žarišč. Leta 1913 so prvič uporabili spolni ekstrakt namesto živih samic. Kajbolj primerne pasti so pločevinasti valji, dolgi 15 do 20 cm z 10 cm premera. Oba konca valja sta zaprta z navznoter obrnjenima stožcema iz povoščene lepenke. Na vrhovih stožcev sta odprtini, široki 1 cm, skozi katere prileti samec v past Notranjost pasti je namazana z lepilom. Delajo tudi poskuse s pastmi, ki so znotraj obložene s filtrskim papirjem, prepojene z močnim kontaktnim insekticidom. Uporabljajo tudi pasti iz plastične mase. Ekstrakt pridobivajo iz zadnjih dveh abdominainih segmentov neoplojenih samic. Segmente odrežejo in namočijo v benzolu, ki razstopi ekstvakt 12 spolnih žlez. Z raztopino, ki vsebuje ekstrakt iz 12 samic, prepoje majhne 5 cm dolge tulce iz filtrskega papirja in jih pritrdijo v pasti. Taka past privablja samca na razdaljo pol milje (800 m). Pasti nastavijo konec junija aH v začetku julija. Raz-mestijo jih navadno po sistemu kvadratne mreže. Stranice kvadrata so dolge 7^8 milje (1400 m). Kvadratno mrežo določijo 5 pomočjo posebne šablone na karti v merilu 1 : 25.000. Tako določene točke prenesejo na teren s pomočjo busole. Na ta način se izognejo sleherni subjektivnosti in je izbira točk glede na ekološke razmere popolnoma slučajna. Na območju, kjer pričakujejo le slaboten napad, pa razmestijo pasti ob cestnem omrežju, če je to dovolj gosto, Ob cestah so pasti 1 miljo (1600 m) vsaksebi. Nastavljene pasti kontrolirajo vsak teden, o Čemer vodijo poseben zapisnik za vsako past. Vsako past, ki ujame samca, posebej označijo na veliki stenski karti. Tako dobijo točno sliko o razširjenju škodljivca in njegovih žariščih. Prav tako na ta način kontrolirajo tudi uspeh vsakokratnega spomladanskega škropljenja. Kjer ugotovijo močnejšo gradacijo, prekontrolirajo predele med pasmi še z izvidniki, ki prouče -zdravstveno stanje škodljivca, razmerje spolov, odlaganje jajčec. Število odloženih blazinic, število jajčec v blazinicah in morebitno prisotnost parazitov. Tako si ustvarijo natančno sliko o stanju Škodljivca. Na koncu naj še omenim, da uporabljajo opazovanje iz letal tam, kjer želijo določiti obseg golobrstov. Na podlagi podatkov, ki jih dobijo s kombinirano opazovalno službo, izdelajo načrte za zatiralne akcije v naslednji pomladi. Ob obisku pri Plant Pest Control Division v Moorestownu N, J. sem dobil podrobne podatke o opazovalni službi v letih 1957 in 1958; o številu pasti in Past s spolnim ekstraktom, nastavljena gobarjevim samcem o načinu, kako so bile nastavljene. Skupno so nastavili 29,000 pasti, Razmestili so jih po sistemu kvadratne mreže, le nekaj ob cestah. S pomočjo celotne opazovalne mreže, ki je 1957 leta pokrDa 6 milijonov ha gozda, je bilo ugotovljeno, da je bilo najmanj Škodljivca v zadnjih letih (od leta 1950 dalje). Z opazovanjem iz zraka so ugotovili le 2613 ha golobrsta. To je od leta 1950^ ko je bilo obžrtih 2170 ha, najmanjša številka. Škropljenje leta 1958 Predvsem razlikujejo dve vrsti škropljenja: škropljenje za ei'adikacijo in škropljenje za redukcijo. 1. Škropljenje za eradikacijo (eradication spraying) aH iztrebljenje izvajajo zelo temeljito v coni bariere, v obrobnih predelih splošno okuženega območja in v predelih zahodno od bariere namenom, da popolnoma uničijo tudi najmanjšo okužbo, četudi je morda izolirana. Trenutni ekonomski učinek ni važen Gre le za popolno uničenje Škodlilvca in za preprečitev širjenja okužbe. Uporablja.io 12% raztopino preparata DDT, 2. Škropljenje za redukcijo (control spraying) izvajajo znotraj splošno okuženega območja z namenom, da reducirajo morebitno gradacijo do takšne stopnje, pri kateri bi bilo obžrtje minimalno in škode Se znosne. Intenzivnost Škropljenja določijo z ekonomskim računom. Uporabljajo 6% raztopino preparata DDT, Spomladi 1958 so izvajali škropljenje za zatrtje (eradikacijo) v državi Pennsylvaniji na 199.000 ha, Škropili so izolirano okužbo izven splošno okuženega območja. "V sploäno okuženem območju so poškropili za redukcijo 16.710 ha, V veliki akciji so uporabljali 13 letal, od teh eno štiriraotorno BOEING B-17, Skupno so opravili 644 poletov in porabili 1,705 000 litrov škropiva. Uporabljali so izključno preparat DDT in sicer 12% oljno raztopino (I funt DDT v 1 galonu Dieslovega olja na 1 aker). Preračunano na naäe mere je to 1)12 kg DDT v 9,35 1 Dieslovega olja na 1 ha. Med operacijo so s posebnimi kartoni, ki so občutljivi na olje, neprestano kontrolirali količino depozita, ki je padel na enoto gozdne površine, V državi New York so leta 1956 program zatiranja gobarja začasno ustavih. V mleku so namreč našli preveč preparata DDT. Zelo intenzivno so bili namreč škropili proti raznim Škodljivcem koruzo in druge krmne rastline. Zato je uporaba preparata DDT za škropljenje proti gobarju prepovedana. Čeprav škropljenje proti gobarju ni imelo zveze s preparatom DDT, ki so ga našli v mleku, je država New York prepovedala uporabo tega sredstva tudi proti gobarju. Sicer pa v novejšem času strokovnjaki vedno intenzivneje iŠČeju nadomestilo za sredstvo DDT, ki jim povzroča vedno večje preglavice. Razen laboratorijskih izvajajo tudi terenska opazovanja. Preizkušajo ok, 40 novih preparatov. Ako se preparat proti škodljivcu obnese, preizkušajo tudi njegovo delovanje na divjad in ribe. V mnogih predelih, predvsem v nacionalnih gozdovih in parkih so divjad in ribe zelo važen ali celo glavni proizvod, zato jih pri takih akcijah morajo upoštevati. Čeprav Še niso prišli do končnih zaključkov o učinkovitosti raznih preparatov, so se po dosedanjih rezultatih najbolje obnesli: »^Sevin«, sredstvo iz skupine karbamatov, wM a 1 a t h i o n«, organski fosfat, soroden »Parathionu«, '^T h i o d a n preparat iz skupine ciklodienov in ►►B a y e r 22408^*, novo nemško sredstvo. Opazovalna služba leta 195S S pomočjo pasti so opazovali od 1. julija rfo konca septembra z namenom, da bi določili razširjenje gobarja in uspeh škropljenja, opravljenega spomladi 1958. Največ pasti so seveda zopet nastavili v coni bariere v državi New York in v Pennsylvaniji- V Pennsylvaniji so želeli določiti uspeh spomladanskega škropljenja izolirane okužbe na območju Yeager Mountain. Skupno so v teh dveh državah nastavili 26,020 pasti. Ujeli pa so le 35 samcev. Škodljivca tofej praktično ni bilo. V državi New Yersey so postavili 6146 pasti, ujeli pa so le enega samega samca. V drugih predelih je bilo opazovanje bolj študijskega značaja. Nastavili so le manjše število pasti in to predvsem tam, kjer je bila verjetnost okužbe največja, Vsa opazovalna mreža ni odkrila nobene večje okužbe, ugotovljena Skoda pa je bila leta 195S v zadnjih tridesetih letih najmanjša. Po nekod pa so že opazili znake progradacije, predvsem v severnem in centralnem delu države Connecticut. Malo število Škodljivca pripisujejo predvsem naravnim činiteljem: parazitom, predatorjem, ostrim zimam ter poznim mrazom in pa seveda škropljenju z insekticidi. Ker se omenjeni ekstrakt pridobiva iz mladih neoplojenih samic, jih nabirajo v zato posebej izločenih sestojih, ko so že zabubljene. Bube vskladiščijo v zaprtih prostorih in v posebnih mrežastih zabojih, da tam zore. Tik pred Cisti sestcj rdečega hra.sta na suhih plitvih tleh, izločen za nabiranje gobarje-vih bub (Nashua, New Hampshire) izletom jih zaprejo v manjSe kletke. Že nekaj ur po izletu jiin poreze:io zadke. Takrat je ekstrakt najučinkovitejši. Ker je poraba ekstrakta vedno večja, poskušajo njegovo učinkovitost umetno izboljšati. Zadnje čase uporabljajo izboljšani ekstrakt, ki ga obravnavajo s katalitično hidrogenizacijo naravnega ekstrakta, Ker doma nimajo dovolj bub, jih nabirajo tudi v Evropi (Španija, Jugoslavija). V raziskovalnem centru v Bdtsvilleu (drŽava Maryland) delajo poskuse fi sintetiSnim ekstraktom, da bi tako poccnili stroške, Do sedaj pa se jim še ni posrečilo nadomestiti naravnega ekstrata z umetnim Biološko zatiranje gobarja Program biološkega zatiranja gobarja je med največjimi te urste v Združenih državah. Sii'oko zasnovan uvoz naravnih sovražnikov (parazitov in pre-datorjev) iz Evrope in v manjši meri tudi iz Japonske v letih 1905 do 1914 so ponovili v letih 1922—23, V Tem obdobju intenzivnega dela so uvozili in koloni--.ciraH nad 40 vrst parazitov in predatorjev Od teh se jih je uspešno naselilo 11 vrst: 9 parazitov tn 2 predatorja. Od 9 vrst parazitov parazitirata 2 na jajčecih, 6 na ličinkah in 1 na bubah. Do leta 1927 so jih množično vzgajali v posebnih inštitutih in izpustili nad 90 milijonov osebkov vseh vrst. V tem številu prevladujeta dva jajčna parazita; Anastatus dispar in Sche-dius Kuwanai, prvi iz Evrope in ix Japonske, drugi pa iz Japonske, Vrsta Anastatus je razširjena po vsem okuženem območju, vrsta Schedius pa v južnem delu, Skupno parazitiranje po teh dveh parazitih znaša povprečno 20 do 27%. Med paraziti ličink (gosenic) so najbolj učinkoviti Compsilura con-cinnata, Blephariopoda scutellata in Apanteles mela-noscellus. Vrsta Compsilura concinnata je splošno razširjena in parazitira tudi do 40% gobarjevth gosenic. Važna je tudi kot parazit drugih škodljivih metuljev. Vrsta Blephariopoda scutellata, ki se izleže iz gobarjevih bub, parazitira tudi do 50% ličink. Vrsta Apanteles melanoscellus je tretji med paraziti gosenic in parazitira 20 do 30% populacije. Predator Ca losoma sycophanta je med najučinkovitejšimi naravnimi sovražniki gobarja. Napada gosenice in bube. Marsikje ga je zelo veliko. Naietel sem na primer, kjer je povzročal hude preglavice v sestoju, ki je bil izločen za nabiranje bub za pridobivanje spolnega ekstrakta. V tem sestoju je uničil veliko »pridelka-« in je tako postal prav nadležen. Predator Calosoma sycophanta je izredno važen naraven zatiralec gobarja na Slovenskem in ostalem našem krasu, kjer se že večkrat moramo prav njemu in drugim parazitom zahvaliti za popolno hkvidacijo gobarja, (Glej: Beltram ■kPojava gubara na mediteranskoj makiji«, Sumarski list 1936. Pripomba uredništva.) Za biološko zatiranje gobarja je važna še poUedrija, determinirana kot Borrelina reprimens (Holmes), ki se je prvič pojavila leta 1907. Verjetno je bila prenesena v Ameriko z mnogimi pošiljkami gosenic ob kolonizaciji parazitov. Toda pojavlja se le ob močnih gradacijah, ki jih popolnoma uniči. Izredno težko je oceniti vpliv naravnih činiteljev na škodljivca kot je gobar, čigar populacija je podvržena pogostim in velikim spremembam. Sodijo pa, da je s kombiniranim delovanjem parazitov in predatorjev prece] zmanjšano število škodljivcev in da gradacije niso več tako hude kot pred kolonizacijo parazitov. To je precejšen uspeh dolgoletnega in vztrajnega dela številnih strokovnjakov Enako uspešno je bilo tudi delo na biološkem zatiranju dveh drugih gozdnih škodljivcev: zlatoritke — Nygmia phaeorhoea (Donov.) in topolo-vega prelca — Stilpnotia salicis {L.). Kot gobar sta bila tudi ta dva .škodljivca slučajno prenesena iz Evrope v Ameriko, Ker v novem okolju nista imela naravnih sovražtiikov, sta se strahovito raznnnožila. Topolov prelec je pveko Kanade prodrl celo do severozahodne obale Pacifika. Hrani se na topolih m vrbah. Zanimivo je, da se ameriških vrst ne Joti rad, pač pa napada razne križance med ameriškimi in evropskimi vrstami ter eksotične vrbe in topole. Od ameriških vrst mu najbolj prija Populus grandidentata. Ob gradicijab napada tudi sadno drevje in parkovske nasade, Najvažnejši naravni sovražniki opisanih vrst so Apanteles solita-rius, A. lacteicolor, Meteorus versicolor in C. concinnata. Tudi vrsta Eupteromalus nidulans se je v zadnjem času močneje razširila. Vsi ti paraziti so bili uvoženi iz Evrope. Kombimrano parazitiranje dosega tudi 50 do 70% in marsikatere gradacije so bile kmalu reducirane na neškodljivo stopnjo. Pisec je bil v ZDA kot štipendist ICA (International Cooperation Administration) preko naše Tehnične pomoči v času od 7. VII. 1958 do 15 II, 1959 po temi "Biološke Ln kemiCne metode zatiranja gozdnih Škodljivcev v ZDA^, Uredništvo. SODOBNA VPRAŠANJA SHOJENE POTI SO VARNEJŠE Prisiljen sem popravili neresničnosti, katere si ie dovolil M. Piskernik v svojem Članku v gozdarskem veslniku št. 1—2, letnik XVIII, 19S0. pod naslovom '»Ali naj res hodimo samo po shojenih poteh«. V nadaljnjo polemiko se ne bom spuščal na tem mestu zaradi oblike pisanja. M Piskernika in ker sem svoje stališče ze prej dovolj jasno obrazloži). S tem i^akljuCujem svoje odgovore. Neresnična je izjava M. Piskermka na strani 28 v 3. odstavku, da imam isto mnenje kakor o njegovem delu tudi o delu dr. G. Tomažiča in dr. M. Wrabra. Nikoli nisem tega izjavljal niti ustmeno niti pismeno, ker nikoli tega nisem mogel misliti. V osnovi sem se vedno strinjal z napisanimi deli dr. G. Tomažiča in dr. M. Wrabra, ker delamo vsi trije po istih principih znane srednjeevropske fitocenološke šole, katero pa M, Piskernik zavrača. Predlasal sem edino to, da nekatere rastlinske združbe (subasociadje, faciese, variante) združimo v en gozdni tip, kadar so medsebojne razlike ekološkega značaja nepomembne in bi pri njih lahko uporabili iste gozdnogojitvene ukrepe. S tem predlogom sta se načelno strinjala oba avtorja in sem z njima v tem smislu sodeloval. Taka združitev je bolj praktična za gozdarsko prakso, ker se s tem izognemo težavnemu drobljenju gozdnih tipov in je bolj poudarjena gozdnogo.spodarska stran. Potrditi hočem, da je bila poskusna pJoskev st. 9S na Masumi v tako imenovanem "Parku« izbrana v enodobnem bukovem gozdu in je v tipu meSanega gozda jelke in bukve (Abieti-Fagetum omphalodetosum), ki ga najdemo tudi v nekaterih predelih Leskove doline, a ga z gozdraskega staliSča nima smisla drobiti. Tip gozda je imenovan po torilnici, vendar ni toliko važno, da je torilnica prisotna, pač pa je važneje, da nastopa značilna skupina rastlin in da je fitocenološka zgradba podobna. O tem sem natančneje že prej pisal. Ce najdemo to značilno skupino rastbn tudi drugod, na Kočevskem ip na Rogu, bomo imeli isti gozdni.tip in bo tudi gospodarjenje 7, njim enako. Glavni namen izbire te. poskusne ploskve je proučevanje raz\'oja gozda, kar je 2a gozdarskega praktika velikega pomena. Skoraj nikjer nimamo popolnoma nedotaknjenih gozdov, na vse-so bolj ali manj vplivali gospodarski ukrepi, zato nakazujejo rame razvojne faze ali stadije. Važno nam je torej vedeti, kako se gozdovi razvijajo. Prav na Maäynu je eden najbolj perečih gozd nogo ji t ve nih problemov, kako naj pospešujemo iglavce, ki so tam dragocenejši od bukri*«. Po močnih sečnjah v mešanih gozdovih jelke in bukve tipa Abieti Fagetum omphalodetosum, a Se bolj v tipu Abieti-Fagetum elymetosum na južnih legah, se je bukev razbohotila na Škodo jelke. Skoraj čisti bulcovi sestoji so razmeroma mladi, razen .sestoja -Park^', ki je star okroglo 30 let; zato je tam izbrana poskusna ploskev. Ta čisti bukov gozd raste na enakem rastišču kakor sosednji mešani gozd jelke in bukve in spada po florističnem sestavu grmovja in zeliSčnega sloja z majhno razliko v isti gozdni tip Abieti-Fagetum omphalodetosum. Zanimivo je -ugotaviti, da se je v tem gozdu začel pojavljati jelov pomladek. Prav ta evolucija, spreminjanje zaradi sečenj, je za gozdarja praktika zelo važna pri izvajanju gozdnogojitvenib ukrepov. Nadh razvoja gozdnega tipa je tudi važen kriterij za določitev gozdnega tipa. Vsekakor je treba smatrati gozdne rastlinske združbe, ki imajo različna razvojna zaporedja (sukcesije), za razne gozdne tipe. Tiste pa, ki imajo podobna razvojna zapo-ri>dja, v nekatedih primerih lahko štejemo za isti gozdni tip. Ploskev št 95 služi torej za prouče\fanje razvoja čistega bukovega gozda, ki se je pojavil v sredini mešanega gozda jelke in bukve kot posledica oplojne sečnje, V. T r e g II b o v IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje) DR, LUDVIK DIMITZ Ludvik Dimitz je bil rojen v Ljubljani 9. septembra 1842, fTjegov oče je bil višji računski svetnik pn Finančni deželni direkciji v Ljubljani. Dimitz je obiskoval osnovno šolo v Ljubljani. Ko je leta 1B56 dovršil takratno tr:razredno ljubljansko realko, je nastopil gozdarsko predpcakso v Welsbergu. Po skoraj triletni predpraksi je odSel na takratno gozdarsko akademijo na Dunaju, ki jo je dovršil jeseni leta ißSI. Istega leta je postal gozdarski Itandidat pri gozdnem uradu v Radovljici. Leta 1862 je bil gozdar na -lesenicah v službi v okolišu istega radovljiškega gozdnega urada. Tega leta je z odliko v Ljubljani opravil izpit za samostojno gozdno gospodarstvo. Leta 1865 je biia Dimitzu poverjena uprava radovljiškega gozdnega okoliša. Upravljal je sekvestrirane gozdove v kranjskogorskem okraju. Leta 1867 je postal gozdni upravitelj v Kostanjevici na Dolenjskem, leta 1670 pa referent za cenitev gozdov (Forsttaxator) v Ljubljani. Leta [871 je bil Dimitz kot prvi postavljen za deželnega gozdnega nadzornika 'Za Kranjsko s sedežem v Ljubljani in obenem za tehničnega konzulenta za administracijo državnih gozdov in domen pri Finančni deželni direkciji v Ljubljani. Na tem položaju je ostal do konca 1873. Ko je pri reorganizaciji gozdarske službe (1873) nastala namesto prejšnjega Gozdarskega urada v Gorici nova Direkcija državnih gozdov in domen na Kranjskem, Primorskem in Koroškem, je bil Dirrafz premeščen v Gorico ter imenovan za gozdnega mojstra in vodjo te direkcije. Leta 1877 je bil premeSčen na Dunaj na službovanje pri ministrstvu za zemlje-delstvo, decembra istega leta pa kot gozdarski mojster v Gmunden, kjer je vodil direkcijo državnih gozdov in domen. Tu je leta 1Q78 napredoval za višjega gozdnega mojstra, L&ta 1886 je moral prevzeti vodstvo gozdarskega raziskovalnega zavoda na Dunaju, od koder se je potem preselil v Mariabrunn, Cez dve leti je bil poklican v ministrstvo na Dunaj ter je napredoval za višjega gozdarskega svetnika Od leta 1800 dalje je bil ministrski svetnik in žef gozdarsko tehničnega oddelka za upravo državnih in zakladnib goadov. Po skoraj 42-letnem službovanju je bil Dimitz leta 1903 upokojen. Ob tej priliki niu je bil podeljen naziv sekcijskega Šefa. Umrl je dne 22. aprila 1912 na Dunaju, kjer je bil tudi pokopan. Dimitzova žena Ida Pichler je bila rojena v Kostanjevici na Dolenjskem, Njen oSe Jožef Pichler je bil tam gozdni upravitelj. Dimilzov brat Avgust je bil finančni svetnik pri Finančni direkciji v Ljubljani. Znan je kot kranjski zgodovinar. Ludvik Dimitz je bil izredno delaven gozdarski strokovnjak. Na vseh službenih položajih je pokazal posebno agilnost in prizadevanje za napredek gozdarstva. To je razvidno tudi iz večine njegovih strokovnih spisov. Leta ia65i ko je bil gozdar na Jesenicah, je predlagal na občnem zboru Kranjske kmetijsite družbe v Ljubljani, naj se pri družbi ustanovi poseben -gozdarski odbor-in se v ta odbor izvoli pet izvedencev. Ta predlog je bil "Z živo pohvalo« sprejet. Leta 1372 je ustanovil veleki gozdni drevesnici v Postojni in v Senožečah. Veliko je sodeloval pri reorganizaciji avstrijske državne gozdarske službe, ki je bita izvedena leta 1073. Na dunajski razstavi, ki je bila leta 1B75, je organiziral razstavo Kranjske. Z uspehom je tudi sodeloval pri mednarodnih razstavah leta 1890, 1898 in leta 1900 v Parizu. Zavzemal se je za pogozdovanje krasa in je leta 1870 govoril - kot prv» potovalni učitelj — na taborih v Postojni, Senožečah in Ilirski Bistrici o pomenu in načinih pogozdovanja kraških goličav. Predaval je v slovenSemi. Skupaj s takratnim ministrskim svetnikom I. Salzerjem je bil Dimitz med ustanovitelji Kranj s ko-pri morskega gozdar.^kega društva, ustanovljenega leta 1875. To druätvo je delovalo do konca leta 1918. Ko je Dimätz služboval na vodilnem mestu na Dunaju, je na njegovo pobudo država nakupila več zasebnih gozdnih veleposestev,* tako n, pr, obsežne gozdove v Trbižu, v Nadvomi v Galiciji in leta 1895 gozdno veleposestvo Kranjslte industrijske družbe na Jesenicah (svojčas last blejske graščine). Slednji gozdovi so biti nakupljeni za Kranjski verski zaklad in izročeni v upravo Direkcije državnih in verskozakladniU gozdov in domen v Gorici. Ta direkcija jih je upravljala po svojih gozdnih upravah na Bledu in Radovljici. Za svoje delo in zasluge je bil Dimitz imenovan za častnega Člana Gornje-avstrijskega gozdarskega druStva, leta 1908 pa za častnega čtana Kranjsko-Primor- ♦ Načela liberalnega kapitalizma, ki so se vse bolj uveljavljala v evropskih deželah v prvi polovici preteklega stoletja, so povzročila tudi velikopotezno prodajo državnih oziroma javnih gozdov privatnikom, češ da so samo ti sposobni uspešno gospodariti z njimi. Tako je bilo v Avstriji v času od 16Ü0—1834 do ok. 3,946.000 ha državnih in zakladnih gozdov privatnikom postopoma prodanih 2,591,500 ha, t. j. nad Proti temu procesu, opozarjajoč na velik splošni družbeni pomen gozdov, so se vneto borili napredni gozdarji, med temi posebno Dimitz, ki velja za enega izmed najodličnejSih gozdarjev svojega časa, V veUki meri je njegova zasluga, da se je proces odorodaie ustavil in se proti koncu stoletja celo obrnil v nasprotno smer. skega gozdarskega društva. Od leta 1S90 je bil prvi podpi'edsednik Avstrijskega državnega gozdarskega društva. Visoka šola za zemljedelstvo na Dunaju je Dirnitza kot prvega odlikovala z naslovom častnega doktorja. Dimitz je zelo plodno deloval na polju gozdarske strokovne literature. Pisal }e sicer večinoma v nemšhem jeziku, vendar pa je bil vešč tudi slovenščine. V sledečem navajam naslove njegovih spisov: Ein forstmännisches Fest in Idria (Oesterr. Vier-teijahresschrift für Forstwesen. Wien 1864); — Ein Blick auf die GeschicVite und das Wesen der Forstwirtschaft (Laibacher Zeitung 1867); — Denkschrift über die Errichtung von Distj-iktstörstereien in Krain (Laibacher Zeitung 1B67); — Denkschrift über die BefÖrsterung in Krain (Centraiblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1.869); — Die Freiheit in den Forsten (Laibacher Zeitung 1871); — Potni pouk o Krasu in o pogozdovanju Krasa, Ljubljana 1870 (Založila Kranjska kmetijska druäba IS71 in razdelila v več tisoč izvodih med prsbivalstvo na Notranjskeiti); — O äkadi, ki jo dela sneg gozdnemu in sadnemu drevju, in kaj je treba storiti, da se škoda v prihodnje odvrne (Naznanila Kmetijske družbe na Kranjskem), 1S70, U, zvezek, (članek je natisnjen tudi -v nemščini) str. 32—45, Isti članek prinaSajo: Novice — gospodarske, obrtniške in narodne, letnik 1886; — Zwetk und Nutzen der Anlage von Waldba umschulen fn den Volksschulen, Anleitung über ihre Herstellung und Pflege [Schül-zeiLung, Laibach 1873); — Der Wald in Krain (Hugo's Jagdzeitimg, Wien 1873); -Forstliche Latidesstatistik (Laibacher Zeitung I87S); — J. A. Thiörot, Nekrolog (Mitteilungen des Krainisch küstenländischen Forst Vereines, 1878); — Baum und Wald in sittlicher und schöngeistiger Beziehung (Laibacher Zeitung 1880); — Jagdhistorisches aus Krain (Mitteilungen des Krainisch küstenländischen Forst Vereines, I00i); — Die österreichische Kameraltaxe (Centraiblatt für das gesamte Forstweaenj Wien 1388), — Wald und Jagdvtfesen unter den Habsburgern, mit besonderer Rücksicht auf Kram (Mitteilungen des Krainisch küstenländischen Forstvereines. 1B83); — Die forstliche Organisation während der französischen Regierung in Illyrien 1800-lBlS (Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1885); ~ Die Jagd in Österreich, Lina 1886; — Die Durchforstungsversuche Frankreichs {Centralblatt für das gesamte Forstwesen. Wien 1890); - Oesterreichs Forstwesen 1848-1888, Wien 1889, Uredil .ie knjigo' Oesterreich, Forste, 1889, v kateri so tudi Štirje njegovi prispevki. Več gozdarskostrokovnih prispevkov je v knjigi: Geschichte der österreichischen Land- und Forswirtschaft und ihrer Industrien in den Jahren 1848-1889, Wien 1890; — Forste und Forstwirtschaft an der Wende des XIX. Jahrhunderts {OesteiT. Viertel-jahresschrift für Forstwesen, Wien 1833); Die Motive des Waldschutzes, 1893; — Denkschrift rjr Centenarfeier Josef Hessels, Wien 1893. Od leta 1893 dalje je uredil prvih pet letnikov letopisa: Jahrbuch des Staats- und Fondsgüterverwaltung; - Futterlaub und Futterreisig (Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1894); — Ministerialrat Johann Salzer, Nekrolog (Mitteilungen der Forstvereine für Nie der Österreich, Steiermark, Krain, Küstenland, Kärnten, 1895, in Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1B95), - Was gehört zur Zwischen-, und was zur Haubarkeitsnutzung {Oesterr, Vierteljahresschrift für Forstwesen, Wien IB9S); —Von der Edelkastanie (Oesterr. Forst- und Jagdzeitung, W'ien 1902); - Gedenkblatt zur Centenarfeier Josef Ressels in Mariabrunn am 28, Juni 1893. Pesem na treh straneh, (Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1.903); — Die forstlichen Verhältnisse und Einrichtungen Bosniens und der Herzegovina, Wien W. Frick 1905); — Entwicklung und praktische Ziele der Forstästhetik (Oesterr. Viertel jahresschrift lür Forstwesen, Wien 1909); - Die Pflege des Schönen im Walde (Mitteilungen des Krainisch küst^nländischen Forstvereines, 1910), Dimitz je priobceval tudi beletristične spise; Izdal je pesniško zbirko: Aus der Liedermappe eines Grünrockes, pod psevdonimom Ludvig Waldeck, 18E9, dalje Feierabend im Forsthause, (Ludvig Waldeck} ter Edelholz, (Ludvig "Waldeck) Leipzig 1904, Spisal je esej: Franc PreSeren, der Dichterfürst der Slovenen (Oesterr, ungar, Revue, XTV, 6. zv.). — Prevedel je v neinätino nekaj Prešernovih poezij (Triglav 1865, str. 13, 27), (Laibacher Leitung 18(i6, št. 18, 20), (Oesterr. ungar. Revue XIV, 2. 2v.); — ponatis: Laibacher Zeitung in Fr. Vidic: Fran Prešeren Poesien, Wien 1901 (primerjaj Laibacher Zeitung 1900, 631!) Uporabljeni so zlasti naslednji viri; Ludwig Dimitz, k, k, Ministerialrat im Ackerbaumintslerium (Mit Porträt) (Centraiblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1891); — Dimitz-Feier {ob 40-letnici službovanja) (Oesterr. Vierteljahrsschrilt £ür Forstwesen, 1901); — Dienstjubiläum des k. k. Ministerialrates Ludwig DJmitz (Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1901); — K, K. Ministerialrat Ludwig Dimitz (s sliko) (Oesterr. Forst- und Jagdzeitung 1901); — K. K. Sektionschef Ludwig Dimitz (s sliko) (Oesterr. Viertel Jahresschrift für Forstwesen, Wien ISO,*}); - Sektionschef in R., Dr. Ludwig Dimitz (Oesterr Forst- und Jagdzeintung, "Wien 190B); — Sektionschef Dr. Ludwig Dimitz t (Oesterr. Viertel]ahresschrift für Forstwesen, Wien 1912); — Ludwig Dimitz t (Guzman), (Centralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien 1912); — Sektionschef Dr, Ludvig Dimitz t (Oesterreichische Forst- und Jagdzeitung, Wien 1912); — t Dr. Ludwig Dimitz (Sumarski list hrvatsko slavonskega Sumar.skega društva, Zagreb 1912); Dr Ludwig Dimitz t (Emil Böhmerle), Zeitschrift des Steier-märkischen Forstvereines, d raz 1912), — Sektionscbef Dr. Ludwig Dimitz | (Laibacher Zeitung 1912, str. B8S — posneto po objavi v Wiener Neue Freie Presse); — Dimils Ludwig, Nekrolog (Mitteilungen des Krainisch küslenländischen Forst Vereines, 1913); - Dimitz Ludwig (Sivic), (Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925). S t v i C PREDPISI ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH 2A LES NOO BDELO V AL NO ORODJE - ZAGE (Uradni list FLRJ St. 50 od IG. 12. 1959) 1. Zvezna komisija za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: Lesnoobdelovalno orodje. Listi lokaric (ločnih žag)........JUS K. Dl. 320 Lesno obdeloval no orodje. Listi žag zateznic......... . JUS K. Dl. 330 Lesnoobdelovalno orodje. Listi žag zarezilnic ....... JUS K. Dl. 3S5 Lesnoobdelovalno orodje. Lisli žag poteznic..........JUS K. Dl. 340 Lesnoobdelovalno orodje. Listi ročnih žag üa grobo žaganje, pravokotni JUS K. Dl, 350 Lesnoobdelovalno orodje. Lisli ročnih žag za grobo žaganje, trapezni JUS K. Dl. 351 Lesnoobdelovalno orodje. Ročne žage za fino žaganje . , , . JUS K, DL 352 Lesnoobdelovalno orodje. Listi ročnih lulmjaric . . ......JUS K.DI, 353 Lesnoobdelovalno orodje. Listi jarmeniskih žag.........JUS K. Dl, 400 2. Gornji jugoslovanski standardi so objavljeni v posebni izdaji Zvezne komisije za standardizacijo, ki je sestavni del te odločbe. 3. Ti jugoslovanski standardi veljajo od 1. aprila 196Ü. St. 12-5013. Beograd, 9. decembra 1959. „ ^ j Predsednik Zvezne komisije za standardizacijo: ing. Slavoljub Vitorovič s, r. ■ODREDBA O OBVEZNI DOBAVI ŽAGANEGA JELOVEGA IN SMREKOVEGA LESA POTROŠNIKOM DOLOČENIH KATEGORIJ V LETT] I960 (Uradni list PLRJ, Št, 52 od 30. 12 1959) 1 Za leto 1960 se določa kontingent žaganega jelovega in smrekovega lesa 46.00D!ti'; od tega je namenjenih za: 1) Združenje strojne industrije FLRJ — podjetja za popravljanje in. izdelovanje Urnih vozil (vagonov) ................... , t 32.000 m"^ 2) Generalno direkcijo jugoslox^anskih železnic — za zelezniäka transportna podjetja.......................,,,,,,,, l^.OOOm-' Kupne in prodajne pogodbe za žagan jelov in smrekov les bodo sklepala, lesnoindustrijska podjetja s potrošniki po razpoiedu (programu), ki ga določi Zvezni sekretariat za blagovni promet na predlog Združenja proizvajalcev lesne industrije FLRJ. Lesnoindustrijska podjetja morajo dobaviti v letu 19G0 določene količine žaganega jelovega in smrekovega lesa v velikostih in kakovostih po JUS D, C1 041. Dogovorjene količine žaganega jelovega in smrekovega lesa, ki niso bile dobavljene v letu 1959 in bodo dobavljene v letu 1960, se vštejejo v kontingent za 1. 1960. 2. Lesnoindustrijska podjetja in potroSniki, določeni v smislu te odredbe, morajo poslati Zveznemu državnemu sekretariatu za blagovni promet na njegovo zahtevo podatke o proizvodnji žaganega jelovega in smrekovega lesa ter o dobavah, zalogah in potroSnji tega proizvoda. 3, Zoper podjetje, ki ne ravna po tej odredbi, se uporabijo določbe 3, točke prvega odstavka 107. ^lena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, Beograd, 22, decembra 1959. Državni sekretar Ka blagovni promet; Marjan Brecetj s. c. ODLOČBA 0 SPREMEMBI ODLOCBE O NORMATIVIH ZA UPORABO POSAMEZNIH VRST LESA PRI ZIDANJU STANOVANJSKIH HIŠ IN PRI IZDELOVANJU POSAMEZNIH IZDELKOV (Uradni list FLRJ ät, 4 z dne 27. I I960) 1. V odločbi o normativih za uporabo posameznih vrst lesa pri zidanju stanovanjskih hiS in pn izdelovanju posameznih izdelkov (-^Uradni list FLRJ« 5t. 30/58) se prvi odstavek 1, točke spremeni in se glasi: "■1. Maksimalna poraba žaganega lesa iglavcev pri zidanju stanovanjskih hiš na 1 m' gradbene površine nadstropja sme znašati; 1) za. stanovanjske hiše v mestih in industrijskih središčih: a) za pritlične hiäe 0,080 mVm= b) za enonadstcopne do dvonadstropne hiše 0,076 c) za trinadstropne in večnadstropne hiše 0,058 m^/m* 2) za stanovanjske hiše na deželi: a) za pritlične hiše 0,12SmVm^ b) za enonadstropne hiše 0,108 m'/m- c) 7a dvonadstropne in večnadstropne hiše 0,080 m'/tn-,-« 2. V 3. točki se besedi: fS, člena- nadomestita z besedama; -3. člena«. 3. Ta odločba začne veljati petnajsti dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ«. St. 03-4167. , Za sekretarja za industrijo državni podsekretar: Beograd, 7, januarja 1860. Ivica Gretič s. r. GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadalje van je) gi-abljišče. -a y palica, na katero so nasajene grablje grabničar -rja m fikoblič za brazflenje lesa grabniearica -e i iaga za brazdenje. gtei žaga! gradben -a -cr les staobni les gpaden -na m = zimski lirast = črepi-iijek -njka m = rebrščaJc -ščka m Querciis petraea (Matt.) Licbleiu gramoz -oza m ^rapa -e ž globok vodni jarek, gropav -a. -o = grampast -a -O = g'ram-pav -a -o = hrapav -a. -a; sku-rja ^I. 'raskao! grasa -e Ž oeje iglaueeo za pokrioanjp oglariskih hop gräsati -ajii pokrioati kopo gravitacijski -a -o: voda. Doda, ki se precej a zaradi teinasti sfcozi' zemeljske pläsii gfJa -e 5: - v iesu: zdrava, živa, mrtva, slepa, gnila, trlileiia, vrasla, zarasla, izpadajoča; prečna črna, rdeča, bela ~ itd. grčavost -i ž; stcpEja gfcica -e i gfcnica -e I li^knjä o dreoesu. ali !esu, it kaiere je izpa-dla grča. greba -e i = gTtttla -& ž tepa zemije, ki se drži sad i kinih korenin grcbenicft -b f. xagrebena oeja. ki požene korenine greblja -ni — greblo -a s ögiarsko orodje grebljica -e 1. priprava za določevanje näopicnic ali nodoruDnic; 2. dolarska orodje greda -e ž obiesaa ali obia^an les z razmerjem najMč 1 :2; gl. tram. im-mič! gredica -e z gredica -e ž: ^ v gcwdai drevesnici grčdelj -dlja m, lesena gred za kolo p redi e -a S' = tramov je -a s. leseno ogrodje, konstrukcija g red Lic a -e ž ocz, a katero pritrjujejo splaoarji ne^oonike na- složcrje (naoa-dno (2 bre^ooih irtj grvz -a En = g rez -i ž = gre^a -c ž tised?//iii p stoječih oodah, niaalno bUlo ^rerflu -a S pripraoa z ugotaDljanje wa- opiinosd grič -a m griča -e ž koatanjma jezica, hodičasin luščili a gričevje -a s gTičevnat -a -o: ~ svet oatooit soei do ok. jOO m oiSirte gi-iatav -a -o: ~ svet pusi, razkrit spet grizlica -& i: smreko-va ~ Ly^eeonema-tiis abietiiin ?llg.; barofva Diprtou pin.i L,, topol ova rumena ~ Trtchio^ caitiptis vLmiaalis Fall, gnn -a m lesnata ni?.ka ra.?(/ma z »eč debli; poigrm -a m grm z olesejielimi spodnjimi deli grmada -e ž o dolge Dr.t(e, redi ali na kupe aloženo oejeoje na poseki grmast -a -o; ~a vziast grmiček -čka m: vra/.jt - tporbu, ki jo poozroča. glivica jelooega raka Melatu-psorella caryophyllacearum (D. C.) Scliroet. griuiSČe -a a z ^rmoojem porasel svei grob -a -o; -o obdflovanift lesa začetna faza mehm.ičnega nbdelooanja lesa grozd ji Če -a s-: Örno ~ Ribes nigrum L.; planinsko ~ RibM alpiautu U; fJcat-no ~ Ribes. ptrfraoum Wulf; krvavo-rdefe ~ Ribes sangiiineutn Pursli, gruča -e- ž: ^ drevja = Šop drevja majhna skupina drenes, ki se razioču-je od okolice gnidast -a -o: zemlja grudičast -a -o: -a tla; prsf prst o majlmih kepicäh; ~ struktura tal grušč -a ta robato, zdrobljeno kamenje gulja -e ž ^rcapo poleno, ki se ne da cepiti gilljenec -aca m; I) ras to v _ šioraoec za pridobivanje iubja gumi -ja m.- les-ni ~ H L oat^iiölja la višino- tire-vesa liabat -H TTi §1. ^mrdiyim beze^ (pod B!) J\abiti!s -a m ^ liäbit -fi m ozras/. zu- fianjfi podoba hangar -rja m lesena, lopa za leiälä Jianibäifca -e •/. krožna isga s skupinsko porazdeljenimi xkob^'ljnimi r-ohmi, gl. havstorij -a m. .icsaiAre ^Haičiie/eo pod' gohja Tieč -it m /esarita fiekira, gl. sekimt lieksözft -e v, sl&dkor n 6 ataini ogljika p molekuli hekscKEBiii -ov m mna/. potceluloze. poH- meri heksoz heliotropizem -ma m l/islnosl rastlin, da se obračajo, rastejo proti soellobi hcinicelul6;;a -c i. polissharid, spremlje- oa.lec celuloze hemimelabftlija -e- i nepopolne preobrazba heraklit -a m heiviklUen -tna -o: plošča. r> ploiča oblii:oDana in mineTalizirans lesnn ool-na, vezana s cpmentom . lieterccija -e ž pojao doodomnosti pri zajedaD&kih glivicah heterižea -5na -t>: „e jvlivice glioire, ki se razvijajo na glamem in ornemem gostitelju lieferogen -a -O: sestav les.'a raznovrsten sestuD le^a Iieterogenost -i ž raznovrstnasl hctero-fröfen -fna ~ or^aaiaenv se hrani z organskimi unoomi ali pa z usvojki (asimilati) hf označba za oblikovno viširm drevesa hiba -OL ^ lesa napaka lesa liibrid -a m križanec, mkiancc, h&siärd hihridcn -dna -O: drevje hibfiiliranje -a = bastardirajije -a s hibi'idiraii -am križati htdrohöreo -rna -tn; ^ty razširjanje spor raznaŠanje spor z oodo hidroliza -e ž: le^a razkroj glaonih sesfamn lesa o sladkorje liidroinorfen -faa -o; rasilina rasi-fifia, ki se razvija pod vplivom talne vode hffa -e •/. nitka glive fiisi-ofit -a m r^sf/ina. ki potrebuje z& rasi veliko viäge: gl. k »erofit. mezofit, I ro po fit! iiijE roško pi cen -Ena -cv: ^ les (es ki vpija zračno n/ago, rnvnoiežje Iftsa raonotezje med olainostjo lesa. rela-fiDno vlago in temperaiiiro zraka higi'osköpicnost -i ž liikori -ja m les fseuernoameriikega, orehu sorodnega dreDCsiiegn rodu Caryä liioienij -a ra plodovnica, plodniCB hipcrplazijn -e ž nenormalno pooeia- nje. nentirmalna delitev celic bipprtrotija -e ž nenormalno povečanje celic (lipoplazljfl. -e r. nenormalno zmanjšanje, rienormalnu delitev celic liipsonieter -tra m višinomer pripräva za merjenja dreoesnih aišin blainitlospora -e ž nespolna irajna spora, ki ie razvija u iiotraiijOiii htf hlapcc -psB. m = 1. znjsc -jca. m lesena priprava za sezuvanje škornjev; 2. mizarsko orodje: sponu (primež) na oreteno ali zagoido lilapeii -pna -or ^a olje eterično, pridobljeno 2 desiihicijo iglic hidd -a ni: za Sago- = žagnvec; ~ za lušcenje, ia^anje in rezanje furnirja hlodarka -e ž mnoi.: hlodarke neobrob-Ijene deske afi plohi enega hloda, zloženi v obliko prvotnega hloda. gl. bo-ulesl Iilcidec -dca m hl&dič -a m hlodovina -e z lil&ja -e S = vejevje bme.lj -eljft rn: divji ^ Hmnuhia luixi-lus L, hod -a in hod -ä m enkratna pot .^trbjn ali orodja: ~ pri žagi, ~ pri skolbelj-uem stro-ju, ~ pri krožni zti£i koja -e ž gl. jelk&t hojrev -a -o: ~ gozd = jdov gozd hojevina -e z =' jelc-vina -e ž hojavje -a s höläiidec -c3ca m stroj za mletje in mešanje celuloze huländslci -u. -O: holezeu Üpliiostoma uimi (Buvsni-) NaniiL Graph i um iilmi Scliwerz, gl. brestoon bolezen holocelitlöitt -e 2 uscifa use/i ogljikooili hidratoo o lesu (brez lignina) iKTlometaboIfja -e ž popolne preohriiTcbn n, pr. iaielke homogeii -a -o' le-s is/oRrs(en., ennleti le& homogenost -i ž: ~ sesiolja enotno%t> enolično t.t iesiois glede dremmih ur »t, mesänasii Ud. horizont -a m: tal značilna pl&ii faL-horizont A: izpiranja ali aliivialni horizont; horizont B; iluviajni ~ v njem se kopičijo iz Iwrizonla A izprd-ne .moot: horizoni C: preperijta, ki je ialni proee.si niso uidno spremenili: horizont D nepreperele kamenine pod C; horizont F delno razkrojena goy.äna .'sieljs, i?, katere nastaja humus (švedska označba); horij:ont G gl. horizont! horizojit H nestruklurna, temna plud surooe^a humusa ho&la -e i gošč/ioa, gozd, zanemarjen gozd; vejevje na tleh hrast -a m: rde5i, rriečeli&lni, ameiikan-ski ~ Quercus rubra L.; puhasü, dlakavi ^ — puliavec QiieiFcus pubeaeeju'! Wild.: močvirni - Qvievcus palustris: polefoi = gnilec -lea m = ^lrabljak -a m = dob -a m = Querciis robiir L. črni, Tieleni — adrai, gl. črnika! Quercus ile\ L.; plutasti ~ = oplutnik. opbitec Qiiercns suber L. zimski - == graden -a m = čreptnjek Queccus pe-Iraea (Mati.) Licblftiu hrastičje -a s mlado hrusije hrastioa -e ž hranloo gozd hrastje -a s == hrastovja -a hra&loo gozd lirbet -bta.: ~ za§ruega, lista nenazobljen del ŽAgnega Usta: ~ zoba neaktioen del zob» zagnega lista lir^a -C grča u deblu, izrastek rta liti ga povzroči hržtca iirgast -a -o = t^rčast -a -o hribiua -e ž tarneni/iii lirošč -a lil: rjavi, poljski ~ Melp-lcm-tha. raelolcHitha U; rjavj, gfojdni Me-loloiUha. liipixx;astaoi Fabr.; junijski ~ = kresövka = iv-aujšček = prosuvea Ampbimatlus' soistitialis- L. limšcvina -e ž = hriiškcrvlna -c ž = hruškov les itrušks. i divja ^ gl. drobnica! Iiriiškov -a ^ les !i rilca -e ž bukova Mi kida fagl Har-tig: vrboiva ^ Rliabdopliafa. salicis Schrk. tiudika -e ž = hudo bika -e gl. dobri- ka, dobrovifa! hudournik -a m razdiralni vodni tok tiumifikacija -e razfcroj organskih moot o humus iiuminski -a ^a snoiv temna barvana moo. ki naülnne o tleh pri hitmifika-ci,ii liiimozen -zna -o: tla (lumus -a m preperela organaka snoo o zemlji bU »a zemlji: blag^ dobro raz k rojena organska siioa, deloma pomešana z mineralijami, s/abo kisle ali nevtralne reakcije; surov ~ zgornji, deloma razkiojeni sloj organska eno p/ kiale reakcije humusen -i'na -o: sestavine I igalka -e ž gl. volčin! Igla y.-. f. - iglavcev; 2. ^ na rezilih Iglast -a -o: drevje == iglavoi (Co-niferae): ^a stelja ^telja iglastega drevja iglie.a -e ž igličast -a -ü: - gozd igliČevje -a i = igliČje -a s ikrast -3 -O: ~ les fes ikrsate teksture ilovica -e i zmes glinantih in peščenih delcev do 2 mm premera iluvialea -Ina -o: h(iri7.niut, gl hori-zvnl! iniago -a m odra.fh, razoüä. žuželka imovEf -vca m = Umoveo m = jam -a m gi. brest! imuregnacija -e ž: ^ lesa prepojUea lesa i kemikalijami za konseroiranje impregnacijski -a -o: sredstvo raztopina kemikalij za impregnacijo impre^nirati -ajn: ~ leir prepojiti Jeü iinra -& ž maroga d lesur i^n^ast -a -ni ^ les les x marogado lek-sluro indjvidunm -a- awx'ia.cijski ~ ses/o/, ki po fitosociološki sisteinuLihi s/irtrfa o določeno asociacijo; primerek idnižbe indnkftven -vna. -o-: dolofanjc elala določanje po posameznih oddelkih (od' fiekih); nasprotje; dedukUoert! indnsirijslci -a -w ^ les /es /a indu^iinj- sko predelano inje -a s = injavica -c b = ivjd -a s = ivnik -a m (na vejaJi) inklinacija -c ž: - ial nagnjetLosi iäl inkrnst -a ni: - v lesn oriDet, nloiek irdih hijih leles n l^^ii ijikms-tncija -e ž vrascanje irdih (ujik ieles o Jesti inknistirati -srn iDsektkid -a m fkemičito) sreJs/oö za ttničeodnje zuielk infarzije -e ?. olozek: Icsua ^ Jeseni oloiki iatenziteta -f? ž-. ^ sečnje inteiiKiven -vna -o.' -o gospodarjenje gdudtiin; nmproije ekaiemioenl intercclulareii -ruo. prostori pmi- nmc med celicAmi. medcelihn proaicri inter-micfilaren -rwa -o: proiiori präz- nine med miceliji interpnlirali -s.iii os^tnuHi, oriniii intraconalen -Ina -or ~a i-la, loa-Lacija gozdov pridobiuanje gozdnih pridelkoD izkoriščati -am izkorišče.n -a -o izkrčeu -a -o: ~ g&itt izkreitev -Lve ž gl. krciteo! izkrciti -im; ~ gozd odstranili gozd izlet -eta m izlete« -Ina -ot luknjicn luknjica o lubju ali v lesu, iz kolere izleti izležena žuželka izleteti -iin izločan -a, -o: -.i del s'estcuja u rasti Jta-nt ti ja joče dreoje d sestoju, ki odmira ifi. se izloča izločati -aiii izločevati -ujem izločiti -očim izlušf-iti -im: ~ sr;nic i/ltiicu -a -o^ ~ U^ les, ki ostane po iz-hizenjii (ek.tlrokcijij ianino, bara, smole iid. i/lužiti -iiiii-'-j taniii, &molo itd. iz lesa i/nieiia -e ž: t, giHnetaeij iztnetia rodan: 2. izmenjBOB doeh posad pri delu iKiiičra ž; - ^ozflov izmclišče -a s spodnji konec fusije) drče. odkoder pada les; gi unije! iiOKBmija -e S upojUeo doeJi morfoloiko enakih, spolno različnih cčlfc izügtbalisce -c s: ^ na. žičnici, ua cesti, i7,clnpso -e K = plasinicci -e ž črin. ki •ire skozi focke enaka nadntarske ui-iirte izctladja -e x izolacijski -a -o: papir papir ia fzf)- I act j o izolirati -um iiolirsn -nia -rv; ~a plošča plošča za izolacijo iz&lirkft -e ž izolacijakä plošča i^omerizacijn -e. ž sprememba notranje i^iruktare o kemičnih upojinah izpadajoE -a -p = izpaclljiv -a. -o: j^rčfl. izpadati -etm izparevanje -n. s spreminjanja tekočine II p^ro izparevati -fini izpusinica -e ž jalooä sirnga. pri napya^ oak na Dodni pogon (pri uodnih žagah itd.) izräülek -a m = iztaslnm -e f = izrastek -Üia m btila na dieae^u. ixj-aviiälen -Ina -o: tlolia, gl. izeiia- Čeoalenf izravnati -ajn izravnava -e z; ~ kciviilje (graiicnti. račnn.-ika. prostoročna) izravnavanje -a s = tiiveliranje -a s izrazoslovje -a s = lerminolojcija izreden -dnn --a: ~it sečnja semnja, ki m ■o gospodar&kem načrtu izrezali izrez&ni izrezek -^ka, mi ~ v lesu izrezo-valka -e ž vr^ia. iage ii^rezoA^ati -lijem izroditev -tve i dcgenerAcija izroditi -iai se degenerirali izruvanec -nca m - izruväiika -B ž od oefru ali »nega izritoano, izkoreninjeno c/reoo iz-sekati -ani: ^ poMimezna drevesa iz fipKi^ja (cfozda): ~ jfos-.d počakati oea porfiheiL teii iztrebiti -im.: ~ gozd, sesfoj iztržek -ka m: plej ščetina, luada izvažanje -a s; ~ iesfl izvažat) -am izvlačevtilec -Ica m = ii;vla(:evfilkd -e z naprnpfl: priprava zfl izvlačeofinje lesa izvlatevati -njem izvleči -vlePeni-: ^ les iz ^ozda izvor -6ra ni = izvir -a nt; ^ lesa izvoz -oza m: 1, sprtn^ilo lesa, dtv komi- cijiske ceste.; 2. eksport izvoziti -ožim Izvrtanina -e ž = i»'rti na -e ž s stie- droni izvrlana luknja o les izvrtati -am izvffek -tka ni: ^ iz de"b)-j (s Presslerje- vim soedrrirn) izvržek -žka ni = odbirek -rka m: lesa (škartj iz?.eEinIen -Ina -o: -stroij -itro] zn iz- ZEinaiije cehdoze in lesaoine izžemati -am J jablana -e z lesuikti Malu^ si h est ris Milili, jadralen -Iria -fi: letalo (i^ lena) jadniik -a m = jumhcHV (leseni drog) ja^ned -i ž Popnlns ni^ra L var, iiali- ea Dntoi jagoda -e brinove jagMličnica -ti ž Arhiitiis ouedo L jalftv -a -o: seme nekalioo seme; ^o jermenica na prazno tekoča jermenica jSm -a m = jnmovec -vro ni brest, gorski! jambor -a m = järbol -am pokončni le-wfti drog na ladji jamb&rnik -a in a^tlena jAranica -e ?. gl. -/.a.'iipnica! janiiki -n -o; ~ Ic^ ie-i za o rud- nike jarem -nna m: t. gibijioi del jarmem-raka. o katerega ^a upeii lagni lisii (plainicejt liorizontalni ^ ae giblje oo-doraono: vertikalni ^ ne giblje navpična: 2, vtdovski ^ ja rm en i far ^rja m dehioec pri jar r^ie- niku (gaterint) jarnienik -a ni: lieneŠki ^ jarnieniški -a -o: žaga {t&ga na. istem.): Sii^a samica = beneški jarme-nik, polnojarmenik. boCni jarmenik, g/, zage.' jnrmövka -e ročna ža^a, opeia p jarem; gl. 7.agef jarm -a m gl. pes/colooec! jäSA -e ~ v go/du jašek, -ška, m naopičen rov javtfr 'ii m: gorskJ ^ Acer pseudopla-tauus L.: jesenolistni A. negundo L; poljski ~ gl. rnaklen Acer cao^pe-stre; i>stcolis^lni ~ Acer platanoides L-t tatarski ~ Acer talaricum- L.; to-pokr[>i ~ Acer ohl.usatuift Kit.; tro-krpi ~ Acer iiionspessiilaatirn L. javorina -e S Jaooroo les javorov -a -o: ~ les javoraviua -c jauorop les. gl. /aoorinaf jedro -a s: ~ v lesu: pravo- nepravr* ~ {tudi rdeče/ gl črnjatia.' jeder -dra -&; les; I. /es « Čprstim jedrom 1 okrogel les- (stegn.jenj z razmeroma majfiitim upadom premera jela -e z jelka -e z: navadina ~ = hoja Aiiies alba, Mill, jelöv -a -O; les, ~ gozd jelovina ž jeloo les jelša -e ž = olša -e ž: ~ Čcna AJnus (fliititioea L. Caertu,; ^ plajiraska, zelena A)ti lis viridis (CKaix) DC; ~ siva Alnus incatia (L.) Moenclt jelŠev -a -o' ~ leSi, ~ Štaržek jeiševijia -e ž = jelšev les-jelševka -e ž: modra ~ Agelastica, aJ-tu L. jempa -e ž = lempa. -e ž lesena posodä jerälnik -a m- = poiäevnifc ors^a /ro/o- mera, mizarsko orodje jerbas -a ni košara iz profja jerebika -e z So^rbus aucupajia L. jerebikov -a -o; ~ les jcrcbikovina -e ž = jerebikov les jerina -e ž gl. jeroDtca.' jermeiiicft -e ž kolo z gladkim, platiščem za prenos pogonske sile na jermen jerovica -o ž = jeriua -e ž rdeča kratka zemlja (terra, rossaj jesen jesenai m: mali. kraški, rebrski, črni ~ Fraxinus ornos I-; ot^LropIod-tti F. OiKvcarpa. Wild.; veliki^ aa-vadni ~ F. e-xceiisiot L. jez -a in, jeztJ m. vodna pregrada jezbica -e f. näpraoä za usmerjanje vodnega ioka jezdec -deca ta irrtrekooo drevo, stoječe na koreninah nad airolmeUm panjem jezica -e z-, i. bodičasto kuKtanjeoo oplod-je; 2, rogljä.'iü iträittki na hräsiooem plodti (želoduJ. nastali zaradi ježicarice ježičarica -e z Andricus cerri Beij, = Cvnips qtierciiü — calicis Burgsd. kflčji -ft -e; les = koaja pngažica. = brofrovita Viburtnim npiilus L. käd -1 Ž = bedeaj lesena odprU posoda pokrovom kakovosi -i ž: ~ tal, ~ le^a. scsluja kal -i i = kalcek -cka m klični lisi kaličnica -e ž: e>no'kaliČFiica, dvokaiii^-nica kolišče -a; naravno iimefDO ,, kalitev -tve z kaliti -im kaliv -a, -o; -^o seme kab'vost -i ž kalamitčta -e' » velika biološka in gospodarska škoda (od ujm, mrčesa itd.i kalander -dra di siroj za ^Jajenje in üniranje papirja. kalan -a -o; les cepljen, klan les kslanica -e ž cepljeno poleno kdlanje -a, i kalttti -am cepiti, klati. gl. cepiti! kalcifikacija -e z gl, apnjenjef kalflnik -a tn ^irtprat>a za preskušanje halioosli (kalilne zmoinosü) semena kfiJUna -e Ž = kostenika -e ž = ko,šČl-če-vje -a. s = maslika -e i Ligus-tnini vulgrare L, kalo -a s iinčsek, obraba (absolutna ali p odstotkih izražersa zguba ali obraba materiala) kaloričen -čna -t>; ~a vredaüi't lesa ogre- oalna vrednost lesa kalorija -e z linota toplote kalup -a tn model: leseni ^ BISTVO IN PREDNOSTI SKUPINSKEGA GOSPODARJENJA Ing. Marijan Zupančič (Ljubljana) Nemškemu pojmu >^Femelschlag« morda najbolj ustreza naŠ izraz: skupinska postopna sečnja ali v skrajšani obliki ^skupinsko gospodarjenje«. Pod tem pojmom ne razumemo' le načina sečnje in pomlajevanja, ampak kompleks različnih ukrepov, s katerimi pri intenzivnem gospodarjenju skušamo doseči največji prilastek in donos gozda Zamisel skupinskega gospodarjenja ni tako nova kot se morda na prvi pogled dozdeva. Skupinsko gospodarjenje ima marsikaj skupnega s prebiranjem, zato ju pogosto tudi ne ločimo. Tudi Knuchel ne loči teh dveh pojmov, vendar njuno združevanje ni upravičeno, kajti med prebiranjem in skupinskim gospodarjenjem so temeljne razlike. Pomembnejši začetki skupinskega gospodarjenja segajo v preteklo stoletje na Bavarsko, nato pa se je ta način uveljavljal v Svicr kjer se je do sedaj razvil ze do zelo spopolnjenih oblik. Vzrok za to. da se skupinsko gospodarjenje nikjer ni tako jasno izoblikovalo, kot v Švici, je v tem, ker je v primerjavi s prebiranjem bolj zapleteno in je za njegovo izvajanje potrebno neprestano in skrbno načrtovanje in upoštevanje prostornega reda. Gozdarstvo dnigod večinoma ni doseglo tiste stopnje razvoja, da bi bilo kos tem pogojem, ostalo je v glavnem pri preprostejših robnih ali oplodnih sečnjah ali pa pri prebiranju, kadar to omogoča zmes senčnih drevesnih vrst. Zamisel situpinskega gospodarjenja pa tudi pri nas ni popolna novost. Nekateri naši kmetje in gozdarji so namreč s pravilnim občutkom za gozd tudi san-L! prišli do neke vrste skupinske postopne sečnje. Skušal bom to prikazati na primeru naših gozdov na Mežakli in hkrati podati nekatere značilnosti skupinskega gospodarjenja. Nekatere splošne značilnosti skupinskega gospodarjenja Opisali bomo na kratko^ kaj razumemo pod skupinskim gospodarjenjem ne glede na razne lokalne oblike in na njegovo najbolj izpopolnjeno švicarsko obliko. Skupinsko gospodarjenje je postopna sečnja na številnih manjših po-vräinsh, pri čemer se biocenotično ravnovesje nikoli preveč ne pokvari in ne ogrozita plodnost ter zaščita tal. Ta pomlajevalna središča so v začetku Široka eno do dve sestojni višini. Pozneje jih gojitelj širi s sečnjo robnih dreves, upoštevajoč pri tem razvoj mladja, dokler končno vsa površina ni pomlajena. Pomlajevalna doba sestoja se na ta način raztegne na 40 ali več let. Postopoma lahko ustvarimo raznodobni sestoj, tako da celotna pomlajevalna doba sploh ni več pomembna, temveč imamo opraviti le s pomlajevalnimi dobami posameznih malih površin. Za določeno malo ploskev, ki 30 hočemo pomladiti, izberemo poljuben način sečnje: prebiranje, oplodno, robno sečnjo ali pa tudi sečnjo na golo. seveda le na majhnih površinah. Pri tem upoštevamo drevesne vrste, matični sesto.i, zaželeno zines pomladka ter raznovrstne ekološke činitelje. Sestoj, ki nastane s taksnim gospodarjenjein, je raznodoben in mešan ter zato biološko odporen, hkrati pa a pravilnim nadrobnim ukrepanjem lahko dosežemo velik količinski in kakovostni prirastek. Ne le prebiralnOj ampak tudi skupirisko gospodarjenje ima to prednost, da ac gozdna tla nepfestano več ali manj zastrta in da imamo opraviti s t. i. trajnim gozdom, kjer ni golih tal, zaradi katerih bi šel del proizvodnje v izgubo, Pri tipičnem prebiranju senčne drevesne vrste ne dopuščajo, da bi bili na zelo majhnih površinah zastopam vsi debelinski in starostni razredi. Gojitvene in negovalne ukrepe opravljamo povsod enotno. Možnosti spravila ne vplivajo pomembno na odkazovanje. Gojitveni oziri so pri tem načinu gospodarjenja glavno vodilo, medtem ko prostornemu redu ne posvečamo nikakršne skrbi. Povsod sekamo^ pomlajujemo vn gojimo. Nasprotno pa ima pri skupinskem gospodarjenju go^d zelo nehomogeno zgradbo in je sestavljen iz veliko neenotno obraslih površinskih delov. Namesto posameznih dreves v tem primeru na različne načine sekamo drevesne skupine Pri tem lahko primerno upoštevamo tako svetlobne — kakor tudi senčne vrste. Pri prvih so skupine večje in jih hitreje širimo kakor pri drugih, V nasprotju s prebiranjem moramo pri skupinskem gospodavjenju upoštevati prostorni red sečenj Le-ta nam pri skupinskem gospodarjenju omogoča izogibati se škodi, ki nastaja pri sečnji in spravilu, omogoča nam preglednost obratovalne površine ter zagotavlja nemoten potek gojitvenih opravil in vključitev poškodovanega dela gozda v pomlajevalni proces. Piostorni red varuje gozd pred Škodljivimi vremenskimi vplivi in tako preprečuje zgubo dela prirastka. Sečnjo navadno začenjamo ob transportni oziroma spravilni meji, kjer se stikata zbiralni območji dveh prometnic. Na nagnjenem svetu začenjamo s sečnjo na najvišjem delu gczda in spravljamo od tam les k najbližji nižji transportni žili. Tako se izognemo spravilu lesa čez površine, ki so že pomlajene. Nato tudi na nižjih legah odpiramo pomlajevalna središča. Ta središča postopoma širimo, dokler stari sestoj med njimi ne izgine, V takem gozdu rastejo skupine različno starega drevja druga poleg druge in tako ustvarjajo značilni valovit sklep krošenj, Prostorni red pa ne sme biti grajen po enem kopitu, ampak se mora prilagajati pestrosti razmer. Poškodovane dele sestoja vključujemo v pomlajevalni proces, čeprav bi to morda otežkočalo spravilo. Prirastek in vrednost sestojev ne smeta nikoli trpeti zaradi šabloniziranega ravnanja. Predno začnemo uvajati skupinsko gospodarjenje, moramo sestoj na to nekoliko pripraviti. Ce gozd ni bil neprestano in pravilno negovan, moramo najprej izvesti več ustreznih redčenj in tako poživiti biološko aktivnost tal ter ustvariti pogoje za naravno pomlajevanje. Zlasti pa je potrebno to upoštevati pri odpiranju novih pomlajevalnih središč. Začetki .skupinskega gospodarjenja na Mežakli Zelo zanimive gojitvene oblike nahajamo v gozdovih na Mežakli, v oddelkih 15—31, na ok. 400 ha veliki površini, ki leži na nadmorski višini 900 do 1200 m na območju Obleka m Planskega vrha. Ti sestoji so dostopni z Bleda po cesti Gorje—Mežakla in nato po cestnem odcepu, ki se loči na Ravneh, Svet, kjer rastejo ti gozdovi je večinoma zmerno nagnjen proti jugu. Geološka podlaga je apnenčasta. Ekološke razmere so zelo pestre. Veliko je najrazličnejših vdolbin, vnač, jarkov in grebenov. Taksator Gozdnega gospodarstva Bled je označil vegetacijo s tipom Fagetum typicum. Smreka se bujno pomlajuje, ker so ji z nekdanjimi gojitvenimi ukrepi vedno dajali prednosl:. Manjši delež pripada bukvi pa tudi jelki, ki bi bila na takšnem rasti&£u lahko obilneje zastopana, Na tem razgibanem reliefu je narava ustvarila mešane in zelo neenakomerno zgrajene gozdove. Enotni in preprosti načini gojenja na večjih površinah SP tu očividno v nasprotju z naravnimi razmerami, ki zahtevajo podrobnejše, bolj elastično ukrepanje. Proti koncu preteklega stoletja so v teh gozdovih opustili intenzivna oglar-jenjc in so začeli gojiti enodobne, večinoma iglaste gozdove. TakSne obravnava tudi elaborat iz leta 1895. Ko so setoji v začetku tega stoletja dosegli razvojno stopnjo drogovnjaka, je v njili sneg povzročil veliko Škode. Premalo odporni, šablonsko vzgojeni enodobni gozdovi so kmalu podlegli poškodbam zaradi snega, v njih so nastajale luknje. Ko je bilo polomljeno drevje posekano, so se začele te jasice zaradi ugodnih mi k roki ima ti Snih razmer uspešno pomlajevati. Skupinsko gospodarjenje v meSanem sestoju, Lenzburg, Švica Cfoto: Eieršek) V zadnjih desetletjih so v teh gozdovih večkrat odkazovali in so pri tem včasih pokazali veliko pravilnega občutka za gozd ter se prilagajali pestrim sestojnim razmeram. Drugačno ukrepanje bi namreč lahko povzročilo nove poškodbe, Površme, ki so bile že pomlajene, so širili, s tem da so na njihovih robovih odstranjevali starejše drevje. Pomladek na robu skupine je bil nato deležen obilnejše svetlobe, hkrati pa so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje pomlajevanje. Tako so se poškodovani deli gozda lepo vključili v pomlajevalni proces, Pomlajevalne površine pogosto prekinjajo sklep teh gozdov. Njihov izvor pa je bil verjetno v več arov velikih vrzelih, ki so nastale zaradi snežnih poškodb. V teh sestojih bomo le težko našli večje sklenjene površine enotnejšega sestava, Pomladek je presenetljivo lepo mešan in ima zadovoljivo kakovost. Ce se pomlajevanje začenja na manjši površini (nekaj arov), je na njej že viden ugoden klimatični vpliv okolnega sestoja ter opazna njegova varovalna vloga. Zato je pomlajevanje v tak£nih razmerah navadno uspešno ter so odveC stroški za spopolnjevanje in nego nasadov. V gostem pomladku pa lahko z ustrezno nego učinkovito podpremo čim ustreznejši razvoj bodočega sestoja. Pri opisanem ravnanju pa se začne tudi jelka dobro pomlajati. Ta zelo produktivna vrsta je kaj občutljiva za svetlobne in trartspiraajske spremembe, zato ni. čudno, če je prej pri bolj grobih načinih gospodarjenja izginjala. V tako gojenih sestojih pa nas razveseljuje lep jelov pomladek, zlasti ob senčnih robovih pomlajevalnih površin. Gojitelj lahko pri svojih ukrepanjih že v marsičem upošteva jelko in ji zagotavlja v bodočem sestoju primeren delež. Pri skupinskem gospodarjenju so mogoči najrazličnejši načini nadrobnega ukrepanja. V mežakelskem primeru je sestoj na robu pomlajevalnih središč močno razredčen, zato prodira do tal več svetlobe, ki pospešuje biološko aktivnost tal. V takšnih razmerah se že pojavljajo posamezna mlada drevesca, in ko bo odstranjeno nadstojno drevje, lahko pričakujemo obilen mešan pomladek. Gojitelj bo moral s pomočjo svojega znanja in izkušenj uravnavati razvojno smer tega mladja. Zanimiv je pogled na pobočje spodnjega dela 25. oddelka mežakelskih gozdov, kjer so na skupinski način že docela pomladili več hektarov gozda, le v zgornjem delu je ostala skupina starejšega drevja, široka dve povprečni Pogled na švicaiskt sestoj s skupinskim gospodarjenjem Stari gozd že izginja. Len/.burE (foto; ElerSek) drevesni višini. Povsod drugod že raste mlajše drevje v skupinah, ki se med seboj precej razlikujejo po sestavi, višini in starosti, vendar pa med njimi ni ostrih razlik, ampak le blažji prehodi. Popolna zarast gozda in valovit sklep krošenj nam zbujata veselje. S skrbnejšo nego pa bi se moglo učinkovito vplivati na kakovost drevja. Vendar pa pogrešamo prostorni red. Namesto da bi pustili staro drevje na najnižjem delu sestoja, je puščeno na najvišjem, zato se pri spravilu ne bo mogoče izogibati poškodbam na površinah, ki jih poraača mlajše in srednje staro drevje. Naravne razmere dopuščajo na Mežaklj zmes senčnih drevesnih vrst (smre-kCj bukve, jelke) in omogočajo ustvarjaiije lepih prebiralnih sestojev. Zato se bodo gozdarji v bodoče najbrž odločili za prebiranje, vsaj v nekaterih oddelkih. Pri prebiranju pač ni potrebno upoštevati prostornega reda in je načrtovanje lažje kot pri skupinskem gospodarjenju. Pač pa so večje težave pri sečnji in spravilu, pomlajevanje svetlobnih vrst je težje in nepreglednost otežkoča nego poniladka. Pri skupinskem gospodarjenju glede navedenega ni toliko težav, toda njegove prednosti se pokažejo le ob neprestanem ir skrbnem gojitvenem načrtovanju. Na Mežakli se ne manjka večjih površin, ki so jih na ta ali oni način skušali v kratkem času pomladiti in nato vzgajati enodobne gozdove. Toda na razgibanem svetu je pomladek neenakomeren, pogosto slab in redek, ponekod so ostala tla skozi dolgo let gola ali pa jih je na rodovitnejših legah zarasel plevel. Spričo nezadostnega upoštevanja posebnosti rastišča in biocenoze nas takšni neuspehi ne presenečajo. Vendar pa lahko takšno stanje deloma opravičuje pomanjkanje prometnic in kvalificiranega osebja. Vprašanje je, ali so takšne metode gojenja gozdov v skladu z načelom trajnosti gozdov in največjega donosa. Skupinsko gospodarjenje na Mežakli še ni urejeno, le tu in tam so raztreseni njegovi drobci, so pa zanimivi in poučni, Gojitelji niso upoštevali prostornega reda, zato lahko nastanejo razne težave, zlasti pri spravilu. Skupinsko gospodarjenje sicer ne sme imeti ustaljene šablone, vendar pa mora dosledno upoštevati določene pogoje in gojitelj ne sme zaiti v takšna poenostavljanja, ki bi škodovala prirastku in zmanjševala vrednost sestojev. Skupinsko gospodarjenje na Mežakli. Levo: neenakomerna skupinska zgradba; desno: manjša pomlajevalna ploskev; odd. 26 (foto: Zaiec) Sicer je pi'i tem načinu gospodarjenja velik poudafelc na gojitvenih ozirih, vendar pa ne sme biti izključen. Tako se n. pt*. spravilo lesa ne sme preveč otežkočati. Največji donos bomo namreč dosegli, če bomo hkrati upoštevali biološke in gospodarske činitelje. Ni lahka naloga iskati pot med neurejenostjo in pretiranim poenostavljanjem, toda brez prave poti ne bomo dosegli napredka in uspeha. Ce gojitelja vežejo strogi predpisi urejevalca, bo uspeh omejen, Zato je pri intenzivnem gospodarjenju potrebno dati neposrednemu proizvajalcu-goji tel ju le splošne smernice, ki mu omogočajo zadostno prožnost in gibljivost. Postavljanje ciljni, načrtovanje, izvrSevanje, ocenjevanje uspeha in racionalizacija so namreč lesno povezane z neposredno dejavnostjo gojenja gozdov. Uspešno lahko načrtuje le neposredni proizvajalec gojitelj, ki prizadeti gozd tudi dobro pozna. Pri zadnjem urejanju obravnavanih gozdov leta 1956 je taksator ing, Jerne] Zupane pi'edpisal skupinsko gospodarjenje kot splošno smernico za bodočnost. Razveseljiva je odločitev za to napredno obliko gojenja gozdov kakor tudi dejstvo, da taksator gojitelja ni omejil s preveč preprostimi togimi predpisi, temveč mu je prepustil dovolj gibljivosti in prostosti. Ce se bo gojitclj v zadostni meri zavedal svoje odgovornosti in bo sposoben presoditi in izbrati pravo pot, bo lahko dosezal največje uspehe. Omenjeni taksator je hkrati odpravil Številne odseke, za katere so prej pri označevanju uporabili skoraj vso abecedo. Zelo neenakomerno sestavljene sestoje ni cepil na številne odseke, temveč jih je izJačil le manjše število. Tudi s tem je bila odstranjena skupinskemu gospodarjenju ovira zaradi urejanja gozdov. Ne le prebiralne gozdove, ampak tudi sestoje s skupinskim gospodarjenjem moramo namreč deliti na čim manj 'odsekov. Kratka ocena skupinskega gospodarjenja Skušal bom presoditi prednosti skupinskega gospodarjenja, ki naj odločajo o njegovem uvajanju. Vzemimo za primer ozemlje Slovenije, S svojim razgibanim reliefom, s prehodi k različnim klimatičnim tipom in s pestrimi ekološkimi razmerami zahteva intenzivnejše gojitveno ukrepanje, ki se bo vedno moglo prilagoditi rastišču in tudi ekološkim zahtevam. Glede na naše ugodne podnebne razmere bi nam gozdovi lahko dajali veliko več kot doslej. Naše priz.adevanie bi se nam bogato izplačalo. Pri dejavnosti za povečanje prirastka ne smemo biti zadovoljni s šablonskimi metodami gojenja, ki so primerne za večje enoUčne površine. Res da .so preprostejše, vendar so pretoge, da bi mogle izrabiti vse talne proizvodne sile in da bi se mogle prilagajati raznolikostim in posebnostim posameznih sestojev. Pri uporabi takäftih gojitvenih načinov je izguba prirastka neizogibna. Pogosto so gozdna tla brez zadostnega pomladka, k temu se pridružijo še težave z zatiranjem plevela itd. Marsikateri sestoji nimajo zadovoljive zmesi in niso raznodobni, zato je njihova biološka odpornost prešibka. Ob upoštevanju navedenega so prednosti skupinskega gospodarjenja v naših razmerah očitne. Ta gojit-veni način skuša najti pravo mero med preveč togo .šablono in neurejenim gospodarjenjem, zato je tudi elastičen v vsakem oziru ter ga je mogoče uvajati pri najrazličnejših razmerah Tako gojeni sestoji so raznodobni in mešani ter so zato manj dovzetni za kalamitete. morebitne poškodbe pa so omejene na manjše površine Skupinsko gospodarjenje nalaga neposrednemu proizvajalcu — gojitelju odgovorno nalogo, da svoje gozdove nenehno opazuje in spremlja njihov razvoj. Vzeti mora vodstvo gospodarjenja v svoje roke in se ne sme zanašati na pre- Prirodno pomlajevanje smreke v luknjah na Pokljuki; Mrzli studenec — Črni potok odd, 38 b. C (foto: prof. ing, Rainer) proste sheme In krivdo za kaiamitete zavračati na "Višje sile«. Odločitev in vsa odgovornost zanjo [pripadata vedno gojiteljUj ki od primera do primera presoja uspehe svojega ukrepanja ter kot biolog in kot gospodarstvenik s svojimi izkušnjami išče najboljše poti za bodočnost. Slabe strani skupinskega gospodarjenja so: nepreglednost delovišča ter težja sečnja in spravilo. Te pomanjkljivosti zahtevajo od upravitelja vehko terenskega delSj od osebja dobro izobrazbo in njegovo stalnost, od gozdov pa dobro prometno mrežo To so pogoji, brez katerih se napredek tudi sicer ne da doseči. S skupinskim gospodarjenjem nimanao še veliko izkušenj, ne pri nas — ne drugod. Jasno pa je, da z rastočimi potrebami po lesu ne moremo dajati prednosti znanim preprostim načinom pomlajevanja, gospodarjenja ter izkoriščanja pred povečano organsko proizvodnjo v gozdu. V deželah z intenzivnim gospodarjenjem pa so ekonomske prednosti skupinskega gospodarjenja izven slehernega dvoma, ker omogoča smotrno izrabo prostora in proizvodnjo kvalitetnejšega lesa kot v enodobnih gozdovih. Zaradi posebno ustreznih pogojev za naravno pomlajevanje prihranimo veliko na stroških za pogozdovalna dela in ta sredstva lahko uporabimo za druga gojitvena opravila, zlasti za nego Nemogoče bi bilo povsod takoj začeti uvajati skupinsko gospodarjenje, toda v rodovLtnejših, laže dostopnih gozdovih so za to že ustvarjeni potrebni pogoji. Pomislimo le na najbližjo ljubljansko okolico! Marsikateri naši gozdovi imajo neenakonnerno zgradbo in sestav s Številnimi luknjami in poškodovanimi mesti, kjev se pomladek že sam od sebe pojavlja, V vseh teh primerih je še zlasti umestno posebno prožno iti skrbno gospodarjenje, ki upošteva vsak najmanjši del se.stoja. Pi-o izvod na moč naših gozdnih tal je prepogosto slabo izkoriščena. S pravilnim gospodarjenjem, oprtim na ustrezno gojenje in nego bi mogli doseči veliko več. S tujimi, še bolj pa z lastnimi izkušnjami si moramo iskati najboljšo pot v bodočnost. Ce hočemo ustvariti popolno zarašCene gozdove s trajno največjim prirastkom, potem velja, kot je napisal W. Schädelin: "Visoko in daleč je na§ cilj! Začni sedaj in tukaj) VPLIV ROBNEGA DREVJA NA LESNO ZALOGO IN PROIZVODNO ZMOGLJIVOST MALIH GOZDNIH POVRŠIN Janko Potočnik (Slovenj Gradec) Pri popolnih pren:ierbah majhnih izoliranih gozdnih povrSin dobivamo previsoke rezultate. V začetku smo mislili, da gre za napake pri površinah, pri pre-merbi ali tarifi. Zato smo terenska dela ponovili^ toda rezultat kontrolnih meritev je bil enak prvotnemu. To nam je dalo povod, poiskati vzroke za previsoke rezultate. Bili smo namreč prepričani, da pri tem igra gozdni rob važno vlogo. Prvotno smo nameravali analizirati le lesno zalogo, med delom pa so se nam odkrivali zanimivi pojavi, zato smo nalogo razširili na analizo lesne zaloge v notranjosti gozda in na gozdnem robu, na ugotavljanje prirastka robnega drevja v primerjavi s sestojem v notranjosti in na analizo frenkvenčnih krivulj ter drevesne kvalitete. Delovna metoda Za obravnavo smo izbrali objekte z dolgimi robnimi pasovi. Pri izbiri smo upoštevali zahtevo, naj bodo objekti laže dostopni in relief bolj enoličen. Na razgibanem svetu delo namreč ni tako natančno (geodetske meritve, določitev robnega pasu). Ker nismo nasIi primernih izoliranih gozdnih površin, ki bi ustrezale tem zahtevam, smo si pomagali tako, da smo od večjih gozdnih kompleksov ločili manjše dele, ki so mejili na poljedeljska zemljiSca. Objekte smo izbrali tako, da so bili razporejeni po vsem območju, kjer so bila opravljena taksacijska dela. Upoštevali smo tudi zahtevo, naj bodo objekti na različnih nadmorskih višinah, geoloških podlagah in porasli z gozdovi različnih gospodarskih oblik. Potem ko so bili objekti izbrani, smo na njih ugotovili naslednje podatke: Določili smo površine objektov, notranjih in robnih delov. Za notranje in robne dele smo ločeno napravili opis objektov, opis dreves po debelinskih stopnjah, izvršili smo popolno premerbo, določili tarife in ugotovili prirastek. Z merjenjem smo skušali enakomerno zajeti širino robnega pasu (v bodoče ga imenujem «robni gozd«), vendar so bili ti robni pasovi zaradi terenskih razmer mestoma oSji ali širši. Pri njihovem določanju smo upoštevali tudi vpliv stranske svetlobe. Robni gozd smo izmerili tako, da smo upoštevali črto, do katere segajo krošnje. V uvodu omenjene ponovne meritve so namreč pokazale, da pravilni površini ustreza tloris asimilacijskega gozdnega prostora ne pa obseg zemljišča, □mejen z drevesnimi stojišči. Razlika med površino projekcije asimilacijskega gozdnega prostora in stvarno površino gozda je tem večja, čim manjša ie gozdna parcela, čim večji je njen obod in Čim izrazitejši je gozdni rob, t. j. Čim večje krošnje ima drevje. Zaradi boljše primerjave robnega drevja z drevjem v notranjosti sestoja smo napravili opis posameznih dreves, predvsem tistih, ki so bila vrtana. Tako smo skušali analizirati kvaliteto dreves v posameznih debelinskih stopnjah in s T.em v zvezi kvaliteto prirastka. Za opis drevja smo uporabili Schädelinovo decimalno klasifikacijo drevja, korigirano po prof. Leibundgutu. TtßRlS GOZDNE&A ROBA gozdni fob ab ä^blih gozdni nob ob krošnjah Terenske podatke smo uredili in obračunali na površinsko enoto. Lesno zalogo smo izračunali po Schaefierjevib tarifah. Prirastek je obračunan po za-gi;ebski metodi dr. Klepca, Za določanje odstotka prirastka so bile uporabljene tablice za ploščinski prirastek. Prirastnih krivulj nismo izravnavali, ker so obravnavane ploskve majhne in so dejanske krivulje odstotka prirastka, ugotovljene s 100 do 150 izvrtki, vsekakor najrealnejša mera priraščanja sestoja. Opis objektov Objekt I leži na območju k. o Mislinja v nadm. višini 650-700 m, lega jugozahodna, položno pobočje. Matični substrat so kisli skrilavci. Tla srednje globoka, sveža, peščeno ilovnata. Lep enodobni smrekov sestoj naravnega nastanka, star 70-80 let. Drevje visoko, redko vejnato, s polnolesnimi debli. Krošnje srednje razvite, stisnjene, sklep 0,9, Objekt meji na treh straneh na poljedelsko zemljišče, le z J^ oboda meji na gozd. Struktura sestoja v robnem pasu se močno spreminja. Na eni polovici dolžine je robni pas izrazit (sklep 0,9), di'evje močno razvito, krošnje segajo do tal. Na drugi polovici, ob potoku in v zgornjem delu objekta je robni gozd neizrazit, deloma zaradi tega, ker porašča strm rob ob potoku, deloma pa zato, ker je biJo robno drevje izsekano. S tem so poleg stranske .svetlobe ustvarjeni ugodni pogoji za večjo primes listavcev. Ra^imefje drevesnih vrst: robni gozd notranji del sozda smreka 12% 25% bor 6% G% listavci 22% 9% Objekt 11 leži severovzhodno od vasi St. Ilj v nadm, višini 650—700 m na položnem pobočju (nagib do 15"), lega jugozahodna. Geološka podlaga so kisli skrilavci Tla so srednje globoka, suha, peščtno ilovnata. Enodobni smrekov sestoj z delno primesjo bora in macesna, v robnem pasu je nekaj listavcev. Gozd je star 60—70 let, nastal je s sadnjo sadik. Sklep je 0j8. Smreka je srednje kakovosti, srednje visoka s slabo razvitimi krošnjami, debla ravna in polnolesna. Bori so lepe vzrastj, visoki in ravni, v notranjosti sestoja polnolesni (suho rastišče), na robu pa so čokati, močno razvejani in malolesni, Listavci (hrast) imajo kratka malolesna debla in košate krošnje. V robnem pasu so razen smreke močneje kot v notranjosti sestoja zastopane druge drevesne vrste. Razmerje drevesnih vrst robni ^ozd notranji del gozda smreka ld% bor 11% listavci 10% 5% Objekt 111 je kmečki gozd, ki leži na nadmorski višini 700 m in porašča položno pobočje (nagib 15"), na severozahodni strani z manjšim jai~kom, lega jugozahodna Matični substrat so kisli skrilavci. Tla so srednje globoka, sveža, pokrita s tanko plastjo humusa. Mešani smrekov sestoj prebiralne strukture, značilne za kmečke gozdove, naravnega nastanka, v dobrem razvoju. Smreka je dobre kakovosti, visoka, polnolesna z dobro razvitimi krošnjami (predvsem v višjih debelinskih razredih). Sklep je 0,7, Bor jc prav tako dobre kakovosti. Listavci srednje visoki z močno razvitimi krošnjami. Robni gozd je neizrazit (značilno za vse kinečke gozdove). Na eni polovici dolžine je bil robni gozd pred 5 leti močno presekan, isrsekani so bili predvsem višji debelinski razredi. Smreka in bor sta v robnem pasu srednje kakovosti. Listavci slabe kakovosti, Icratki, rogovilasti z dolgimi košatimi krošnjami. Razmeije drevesnih vrst roiini gozd notranji del gozda smreka 18% bor 5% listavci 31.^ 13^ Objekt IV leži v k. o. Stari trg pri Slovenjem Gradcu na nadmorski višini 500 m. Položno pobočje z nagibom do 12", ekspozicija severovzhodna, geološka podlaga je apnenec Tla so srednje globoka, sveža, rahla, peščeno ilovnata, prekrita s tanko plastjo humusa. Cist enodobni smrekov sestoj, nastal s sadjo sadik, star 40-50 let, Sklep krošenj 0,0. Drevje dobre kakovosti, visoko, očiščeno vej, polnolesno. Sestoj dobro prirašča. Robni gozd izrazit in na zunanji strani ostro odsekan. Drevesa so v višjih razredih krepko razvita z malolesnimi debli in košatimi, enostransko razvitimi krošnjami. Objekt V leži na nadmorski višini 1250 m v katastrski občini Goriški vrh nad Dravogradom, lega jugozahodna. Srednje strmo pobočje, ki se klinasto zajeda med dva potoka. Geološka podlaga so blestniki in prehodi k skrilaste-mu gnajsu. Tla so sveža, peščeno ilovnata, s tanko plastjo kislega humusa. Enodobni čisti smrekov sestoj, nastal s saditvijo, v dobrem razvoju. Drevesa so lepe vzrasti, visoka, očiščena vej, s polnolesnimi, ravnimi debli. Sestoj je zdrav in dobro prirašča. Sklep 0,8—0,9. Robno drevje je slabše kakovosti z zf'lc razvitimi kiošnjaiDi. Objekt meji v spodnjem delu na sestoj, na zgornji, severni in zahodni sti-ani (^/ü dolžine oboda) pa na poljedelsko zemljlSče. Analiza meritev Povi'Sine obravnavanih objektov Objekt Noiranji gozd Robni gozd Skupaj Reducirana površina I. Mislinja 0,4B 0,17 0,65 0,60 TI. Mislinja D,BI 0,22 1,03 0,97 [11. Mjslinja 1,02 0,22 1,24 1,18 rv. Stari Irg 0,43 l).14 0.57 0.94 V. Gornji vrh 1,19 0,43 1,17 l,aH T a r i r e Objekt r II ni IV V Robni del gozda 11 9 9 11 15 Notranji del gozda 11 11 11 13 le Iz podatkov v razpredelnici se vidi., da robna drevje slabše prlrašča v višino kot drevje v notranjosti sestoja. Robni gozd se razvija v povsem drugih razmerah kot notranji sestoj in mu to ustvarja nekatere značilne posebnosti. Kio.šnje so zaradi stranske svetlobe in razpoložljivega prostora na zunanji strani neenakomerno razvite. Viäina drgvja v smeri od roba proti noü"anjosti raste v nasprotju ?. debelino, ki proti notranjosti sestoja upada (mišljem so izraziti, ostro odsekani robovi). Mešanost drevesnih vrst je v robnem gozdu bolj pestra kot v notranjosti sestoja. Tu se številneje uveljavljajo predvsem svetlobne drevesne vrste, ki so bile v nene,govanih sestojih z gostejšim sklepom izpodi"injene. V sestojih 2 manjšo lesno zalogo in slabim sklepom (manjši od 0=6 ha) raste drevje na robu in v notranjosti glede svetlobe skoraj pod istimi razmerami. Zato je v takih sestojih gozdni rob manj izrazit. Lesna zaloga V začetku sem že omenil, da smo izbrali primere z veliko lesno zalogo. Vendar nas je presenetila lesna zaloga nekaterih objektov. Ko smo opravljali terenske meritve, smo bili namreč prepričani, da bodo notranji deli izbranih gozdnih površin imeli normalne lesne zaloge. Na objektih I in V smo prej okularno ocenili lesno zalogo okr. 550 m''/ha, po meritvenih podatkih pa znaša v 1, objektu B91 m^ v V, objektu pa 886 m^/ha. Rezultati so verjetno zato visoki, ker so izbrane površine do največje možnosti izpopolnjene z drevjem. Na objektih ni neporaŠčenib vrzeli niti gozdnih noti, kar bi v povprečnih razmerah, ki so v naših gozdovih, lesno zalogo znižalo najmanj za 20 do 30%. Zal o tem nisem napravil terenskih analiz, da bi lahko uporabljal natančne dokaze. Primer.iava lesnih zalog notranjega in robnega dela gozda Objekt I [I Iii IV V Notranji del gozda B9I 459 369 m 886 Robni del gozda 828 550 441 528 975 Razlika v m- - G3 91 72 46 89 Razlika v % ie,3 16,3 8,7 9, Obračun lesnih zalog nam kaže, da je v robnem delu gozda nakopičena večja lesna zaloga kot v notranjem delu sestoja, dasiravno je upoštevana razlika v tarifah (pravilna tarifa). Nismo pa upoštevali malolesnosti robnih dreves, kar bi razlike delno zmanjšalo. Pri objektu I nastane negativna razlika; na robu je manjša hektarska zaloga kot v notranjosti sestoja. Predvsem je rezultat zato negativen, ker v robnem delu gozda listavci višjih debelinskih razredov zavzemajo sorazmerno večjo površino kot v notranjem delu sestoja. V robnem gozdu je v IV. in V, debelinskem razredu 47 listavcev, v notranjem sestoju pa le 8, Razpored lesne mase je v robnem gozdu ugodne j Si, ker je težišče zaloge na višjih debelinskih razredih. Vplivi gozdnega roba na povprečno lesno zalogo 1. Pravilni račun Objekt I TI m IV V Notranji de! sestoja m' 891 459 36» 482 386 Ves objekt m' 876 479 382 493 912 Razlika v m" - 15 20 13 11 26 Razlika V % - 1,7 4.2 3,4 2,2 2,9 Pravilni račun (upoštevana je prava površina in razlika v tarifah) nam kaže, da robni gozd vpHva na povečanje povprečja lesnih zalog po objektih. Negativni vpliv je nastal zaradi večje primesi listavcev, ki s svojimi krošnjami zavzemajo neprimerno več prostora kot iglavci, t. j. smreka. Pri računu lesnih zalog ni bila upoštevana malolesnost robnega drevja, kar bi zmanjšalo odstotek povečanja. 2. Napačni račun lesne zaloge V tabelah prikazana lesna zaloga za robni del gozda je obračunana po tarifi, določeni v robnem pasu (nižja tarifa). Ako uporabimo za robno drevje tarifo notranjega sestoja, se zviša povprečje Itsne zaloge, kot kaže priobčeni račun. Vpliv nepravilne površine na povprečje lesne zaloge Objekt r II ni IV V Povprečna lesna zaloga s pravilno povrSino 876 479 382 403 912 Zmanjšana površina 0,60 0,97 1,18 0,54 1,58 Povprečna lesna zaloga z zmanjšano povrSino 948 509 401 520 963 Razlika v m« 72 3Ü 19 27 51 Razlika v % 7,6 5,9 4,7 S,2 5,3 Objekt I 11 in IV V Robni del gozda z nepravilnimi tarifami m- 141 136 107 80 487 Notranji del sestoja m' 428 372 376 207 1055 Skupaj 569 508 483 287 1542 Površina objektov 0,65 1,03 1,24 0,57 I,G7 Povprečje z napačnimi tarifami B76 493 390 504 924 Povprečje, pravilno obračunano 876 479 3B2 493 912 Razlika v - 14 a 9 12 Razlika V % - 2,9 2.1 1.8 1,3 PRIRASTEK SESTOJEV ODSTOTEK PRIRASTKA a^ PO [)EaeLtM5KEM RAZRETEU b) SKUPNO Mi^ ha NOTftAWJI DtL&OIO* —^--I_] ROSNI DEi (iOIOfc —--Y/y/M/A m' II m tv v VI /V H i;i W V IV V; lA i tTatiattn J « 5 i 7 fi » ID ti t 5 6 7 8 9 10 It -i—r-r II III lu v vr V" s t T "a « Tš it fe Orne nil sem že^ da smo pri izmeri zemljišča upoštevali celotne projekcije krošenj, Zato so robni pasovi povprečno za 2 m širši. Male gozdne parcele so tako poraščene, da drevesna debla zavzemajo prostor do roba parcelne meje, krošnje pa segajo v sosednje parcele. Ako pii obravnavanju povprečja hektarskih zalog upoštevamo ie površine parcel^ dobimo nepravilne, previsoke rezultate. Gornji račun nam kaže vpliv zmanjšanja površine na povprečje. Iz "jega tudi sklepamo, da je odstotek povečanja povprečja zalog tem večji, čim manjše je razmerje med površino parcele in površino, ki jo omejujejo projekcije krošenj robnih dreves, Skupni vpliv zaradi napačr\e tarife in nepravilne površine Objekt I n ITI IV V Reduc povrSina objekta 0,6(1 0,97 1,18 0,54 1,58 Povprečna lesna zaloga z napačno tarifo Ö48 524 409 531 976 Povprečna lesna zaloga s pravilnim obraiiinorn 076 473 382 403 912 Razlika v m^ 72 45 27 38 64 Razlika v % 7,6 3,6 6,e 7,2 6,6 V tabeli so prikazane razlike, ki nastariejo, če pri izmeri površin ne upoštevamo pas robnih krošenj in razlik v tarifah robnega in notranjega dela sestoja. Te razlike se pri večjih površinah zgubljajo in jih zato v praksi pri navedenih pogojih ne upoštevamo. Zaradi tega se pri malih gozdnih površinah pojavljajo navedene razlike, ki jih lahko imenujemo .sistematične napake. Vpliv robnega dela gozda na povprečje lesne zaloge je tem večji, čim manjše je razmerje med površinama robnega in notranjega dela sestoja. Ker objekti, ki jih obravnavam, niso izolirane površine z velikim obodom, je razmerje robnega do notranjega gozda večje. Pri obravnavanih površinah odpade na robni del gozda le 28%, 1l%, 18SI, 265o, 2S% od celotne površine. Zaradi tega so sistematične napake, ki povečujejo povprečne lesne zaloge objektoVf manjše, kot smo pričakovali. Prirastek Prirastek je pokazan s prirastnimi diagrami, k^er je na ordinatah nanešen volumni prirastek po debelinskih razredih. Stolpca na desni strani diagrama prikazujeta prirastek v m''' na površinski enoti. Notranji del sestoja ima v tanjših debelinskih razredih večji volumni prirastek kot robni gozd, v debelejših pa manjši, Prirastni diagrami pri tanjsih debelinskih razredih rastejo, nato v razredu, k,ier je kuJminacija lesne zaloge, dosežejo najvišjo točko, nakar — lesni zalogi podobno ~ proti debelejšim razredom padajo. Izjema je prirastni diagram III. objekta. V tem primeru robno drevje tanjsih debelinskih razredov močneje prirašča. V IV. razredu (težišče lesne zaloge) se krivulji stikata in enakomerno padata proti višjim debelinskim razredom. Krivulja kaže. da je struktura v robnem delu gozda podobna strukturi notranjega dela sestoja. V vseh primerih je prirastek na robu sestoja večji kot v notranjosti. Izjema je le V, objekt, kjer je prirastek v robnem gozdu manjši. Tam pa je lesna zaloga 975 m'/ha. Zaradi previsoke koncentracije lesne gmote (zarast 0,9 do 1,0) je odstotek prirastka po debelinskih razredih - v nasprotju z drugimi primeri — manjši. Delno je vzrok tudi v tem, ker so drevesa v višjih debelinskih razredih krepko razvita in drevesom srednjih in taniših debelinskih razredov onemogočajo normalni razvoj krošenj Diagrami odstotka prirastka kažjo, da robno drevje jače prirašča kot drevje v notranjosti sestoja. Razlika v prlraščanju se povečava z debelino dreves. Krivulje za notranji setoj imajo tendenco padanja (normalno), v nasprotjLi s krivuljami robnega gozda, ki proti -debelejšim razredom celo rastejo (nepravilna oblika). Analiza dreves kaže, da kvaliteta drevja v višjih debelinskih razredih postaja slabša. Zato na robovih sestojev ne smemo pi^ičakovati kvalitetnega prirastka. Ako ocenimo kvaliteto prirastka dreves v sestoju z vrednostjo J00, zunanjih dreves pa z vrednostjo 65 do 75, doženemo, da sta si prirastka, gledano z gospodarskega stališča, v notranjem in zunanjem gozdu približno enaka V notranjem gozdu je prirastek v primerjavi z robnim gozdom manjši, toda kvalitetnejši. Natančnejše analize bi verjetno pokazale, da je vrednost prirastka v robnem gozdu kljub večji masi, gledana z ekonomskega stališča, manjša. Analiza dreves Po opisu 111 robnih in 89 dreves v sestoju smo napravili sledeče zaključke: Kvaliteta debel v višjih debelinskih stopnjah se zmanjšuje, torej obratno kot pri notranjem delu sestoja. Razvitost krošenj robnih dreves z debelino narašča ter so razlike v dolžinah krošenj med drobnim in debelejšim drevjem ve^je kot v notranjosti sestoja. Drevje nižjih debelinskih stopenj je v robnem pasu slabSe razvito. Posledica tega je hitrejše odmiranje in manjše število drevja na površinsko enoto. Zaključki Hobni gozd vpliva na povprečje lesnih zalog malih gozdnih površin 8,6%, 6,6% 7,2% 6.6%). Povečanje povprečja lesne zaloge raste z dolžino oboda in smanjševanjem razmerja površin med robnim m notranjim delom gozda. Drevje temeljiteje izkorišča male gozdne površine kot večje, zato je povprečje lesne zaloge kljub upoštevanju sistematičnih napak visoko. Mešanost drevesnih vrst ]e v gozdnem robu bolj pestra kot v notranjosti sestoja Kakovost drevja je na robu slabša kot v notranjosti sestoja. Robno drevje hitreje prirašča kot v notranjosti sestoja. Robno drevje višjih debelinskih razredov je v primerjavi z notranjim enako debelim drevjem krepkeje razvito, zato je kakovost prirastka na robu manjša. V obrobnem delu gozda je manj drevja na površinsko enoto kot v notranjem delu gozda. Izločanje drobnega materiala je v obrobnem delu enodobnih sestojev hitrejše kot v notranjem delu. KMEČKI PREBiRALNl GOZDOVI V SAVINJSKI DOLINI IN VPLIV UMELJARJENJA NANJE Franc G e r d i n a (Vransko) Na območju Občinskega ljudskega odbora Vransko imajo gozdni posestniki povprečno po 8 ha gozdov, od tega je ok. 40% listnatih sestojev, v glavnem bukovih, nekaj pa je čistih kostanjevih gozdov. Mešanih gozdov je, le malo. kajti savinjski kmetje, t. j. tisti ki se ukvarjajo s hmelj ar jen jem, skušajo iz gozdov izkoristiti čim več drv za kurjavo, les iglavcev pa uporabljajo za vzdrževanje poslopij in za druge gospodarske potrebe; glavni Sortiment pa so hmeljevke. Gozdove iglavcev na območju občine Vransko lahko razdelimo na tri skupine. V nižinah do nadmorske višine 350 m se razprostirajo sestoji rdečega bora s polnilnim slojem hrasta in domačega kostanja. Ti gozdovi so enodobni. dobro zarasli s povprečno lesno zalogo ok. 300 m" na hektar. Od vseh gozdov so ti najbolj ohranjeni. Razlog zato je prav gotovo v tem, ker borove hmeljevke niso uporabne. Te sestoje izkoriščajo posestniki v glavnem za pridobivanje lesa za lastno potrebo. Toda v zadnjih desetletjih, ko v včji meri uporabljajo tudi kostanjeve hmeljevke, so začeli segati tudi po domačem kostanju v polnilnem sloju, zato so sedaj v teh gozdovih v glavnem kostanjevi panjevci. Zato gozdarsko osebje v teh gozdovih ne dovoljuje sečnje kostanjev, ker tam ni drugega listnatega drevja. V zadnjih dveh letih pa so pričeli na veliko graditi hmeljiščtie mreže in za le-te v glavnem sekajo hrastove in kostanjeve drogove, kajti le-ti so zelo trajni, impregnirani zdržijo približno 20 let, medtem ko smrekovi in borovi kmalu segnijejo, zlasti te niso impregnirani. Vendar pa nekateri posestniki in državna posestva uporabljajo tudi takšne drogove in jih impregnirajo le z modro gahco. Drogovi za hmeljiščne žične mreže morajo biti iz zimske sečnje in morajo imeti sledeče dimenzije; premer na tanjsem koncu 12 do 16 cm in dolžino 6 do 8 m. Za njih veljajo isti posebni pogoji kot za kostanjeve elek-ti-ične drogove. Ce primerjamo hmeljske drogove z električnimi, jih je v praksi težko razlikovati. Ker se bo v bodoče gradilo veliko hmeljiščnih žičnih mrež, menim, da bi bilo potrebno za hmeljske drogove določiti poseben prispevek v gozdni sklad. V drugo skupino sodijo čisti smrekovi sestoji, ki obsegajo predele od 300 do G50m nadmorske višine. Vmes je tudi nekaj jelke, vendarle malo. To so prebiralni gozdovi z zelo slabo stmkturo. Zarast je povprečno od 0,4 do 0,5, le redkokje je večja. Povprečna lesna zatoga je 160 m" na hektar. Sedaj ti gozdovi ne ustvarjajo več videza prebiralnih sestojev, kajti posestniki 5Ö v njih pretirano izsekavali hmeljevke, zato so bolj podobni slabim enodobnim sestojem. V tanjälh debelinskih razredih je le m.alo drevja, zlasti ga manjka v I., 2, in 3. debelinskem razredu. Kmet hmeljar ni namreč črpal sredstev za svoje preživljanje iz gozdov, kajti hmelj mu je dajal zadostne dohodke. Posestnik je zato izkoriščal svoje gozdove za hmeljevke, to pa čez mero, da bi zadostil svojim velikim potrebam po tem sortimentu, Razen tega pa potrebuje savinjski kmet tudi veliko drugega lesa iglavcev za lastno uporabo To se vidi iz dejstva, da je za območje Občinskega ljudskega odbora Vransko limit lesa za lastne potrebe posestnikov skoraj enak limitu za prodajo. S pretirano sečnjo hmeljevk je bilo pokvarjeno pravilno razmerje debelinskih razredov, pa tudi drevja, ki naj bi iz netaksacijske mase vraščalo v taksacijsko maso, je bilo zelo malo; njegova zadostna udeležba pa je pogoj za trajno donbs- nost prebiralnih gozdov. S sečnjo htneljevk so bila tla preveč osvetljena, zato se je marsikje pojavila robida, drugod pa leska in.manj vredni listavci. Zaradi odpiranja sklepa je postalo preostalo drevje vejnato in sedaj malo obeta ter daje slab tehnični les. Najboljše hmeljevke dajejo smrekove kapnice, kajti njihova uporabna doba na peščenih tleh je do 10 let, medtem ko smrekove hmeljevke, ki so hitro rasle in niso bile aastrte v senci, trajajo Je do S let. Ker hmeljarji v svojih gozdih riso naSli dovolj kapnic, so sekali za hmeljevke tudi tisto drevje iz netaksadjske mase, ki je hitro rastlo in bi kmalu vraslo v taksadjsko maso, ter pozneje dalo vrednejše Sortimente. S takšno sečnjo so kmetje povzročili dvojno škodo. Prvič so izdelovali hmeljevke slabe kakovosti, drugič so uničili prebiralno strukturo svojih prebiralnih gozdov in ogrozili njihov obstoj. Kot že omenjeno, sta v obravnavanih setojih robida ali leska zarasli tla, ki so večinoma dobra, drevje ki je ostalo^ pa je postajalo vedno bolj vejnato. 2ato se gozd ni mogel naravno pomlajati. Nekaj mladja se je pojavilo pod leskovimi grmi, vendar pa je propadel, ker gozdovi niso bili negovani. Posestniki so pozneje tudi drevje debelejših debelinskih razredov posekali in sedaj raste lam večinoma le leska in manj vredni listavci. Na nekaterih parcelah še sedaj stoji posamezno vejnato drevje, podobno nekakšnim semenjakom. Vendar pa to drevje ni primerno za semenjake pa tudi naravno pomlajevanje bi bilo zelo težko Pod leskami je nekaj mladja, n^edtem kc ga na tleh, ki so porastia z robido, zaman iščemo. V isto skupino sodijo sestoji, ki so bili nekoč podobni gozdovom iz opisane druge skupine, vendar pa so sedaj brez smrekovih semenjakov, ker so bili le-ti posekani. Gozdna tla porašča le leska ter manj vredni listavci, vmes životari redko zastarčeno smrekovo mladje, tu in tam pa tudi kakšna jelčica. Le redko-katera smreka ali jelka se je obdržala v borbi z lesko in jo prerasla. Te degradirane gozdove je treba brez odlašanja prevesti v normalno stanje. Leta 1956 so na območju občine Vransko začeli z njihovo melioracijo. Melioracija obravnavanih sestojev 1, V sestojih z redkimi semenjaki in razbohotenim robidovjem je potrebno posekati preostalo drevje in tla pripraviti za pogozditev (odstraniti robido) ter nato zasaditi s krepkimi štiri do petletnimi smrekovimi sadikami. Ponekod pa je za sedaj primerneje pustiti to redko drevje in pod njegov zastor posaditi bukove sadike, da bi tako vzgojili mešani gozd. Saditev bo potrebno izvršiti čim gosteje, ker to zahteva narava te drevesne vrste, razen tega pa bo pod strnjenimi bukovimi krošnjicami nadležna robida prej izginila. 2. Y gozdovih, ki so obrasli z lesko, vmes pa samevajo redki smrekovi semenjaki, je potrebno rešiti pomladek, ki ga zastira leska. V po.Štev pride mladovje, ki je še sposobno za nadaljnji razvoj. Razen tega pa je potrebno pod leskovimi grmi podsejati jelko na krpe. Marsikje se namreč pojavlja naravno jelovo mladje, čeprav jelovih semenjakov ni v bližini. Ta pojav nakazuje, da bo jelka obravnavanim rastiščem ustrezala. Pod leskovimi grmi bo mlado jelovo mladje deležno zaščite pred sončno pripeko in pred prehudo svetlobo. Z rastjo jelčic na teh krpah bo potrebno previdno postopoma izsekavati les-kovje, dokler se ne bodo posamezne krpe mladja med seboj strnile. Mešani gozd pa bomo vzgojili na ta način, če bomo na površini nekaj arov okoli semenjakov posekali leščevje in te prostore pogozdili z bukovimi sadikami. Te sadike bodo deležne potrebnega zasenčenja po leski, pred neposredno sončno svetlobo pa jih bodo varovali semenjaki. Ko bo jelovo in bukovo mladovje dovolj odraslo, bo potrebno semenjake posekati prav tako tudi leščevje, morebitne praznine pa naj se pogozdijo s štiri do pet let starimi smrekovimi sadikami. 3, S sestoji, kjer tii več semenjakov ampak raste leska in manj vredni listavci, bo potrebno ravnati podobno kot z gozdovi, opisanimi pod točko 2. Potrebno bo podsejati jelko, drugod pa posekati lesko, toda na manjših površinah kot pri prej obravnavanih primerih, da bo lesöevje Še zadosti zasenčevalo-bukove sadike in da bo neposredna sončna svetloba vsak dan le krajši čas lahko prodirala do bukvic. Praznine, nastale po se&nji leske, bo potrebno spo-polniti z štiri do pet let starimi smrečicami. Seveda pa bo pri drugem in tretjem načinu, kakor tudi pri prvem potrebno redno trebljenje novih leskovih in robi-dovih poganjkov ter manj vrednih listavcev. V tretjo skupino sodijo najbolj ohranjeni gozdovi v višjih legah, ki rastejo po platoju planine Crete na apneni mineralni podlagi. Ti sestoji imajo vsi zarast nad 0,8 in lesno zalogo na hektar povprečno ok. 320 m'. Nekateri izmed teh meäanih gozdov jelke in smreke zaradi prevelike lesne zaloge po hektaru pa tudi zaradi sečnje hmeljevk nimajo več svoje nekdanje prebiralne strukture, V njih se vrši postopna sečnja in prvi znaki taksnega načina gospodarjenja so že opazni. V luknjah, ki so starejšega izvora, se je pojavila skoraj čista smreka. Smreka ima namreč lastnost, da se rada naravno pomlajuje tudi na manjših jasah. V zadnjih dveh letih smo napravili manjše odprtine tam, kjer je jelovo mladje, drugje, kjer ga še ni, smo napravili svetloseke v luknjah in sicer tako, da smo posekali vsa smrekova drevesa, jelke pa pustili. Poliem ko se bo pojavilo jelovo mladje in ko bomo posekali smreke na luknje, si bomo prizadevali ohraniti na obodih lukenj čim več jelk, prav tako tudi pozneje pri širjenju lukenj. Ker pa so ti gozdovi stari že kakih 70 let in so torej prestari, da bi mogli po vsej površini izvršiti postopno sečnjo, bo potrebno preostala mesta pogozditi z bukovimi sadikami. Te sadike bodo pod krošnjami dovolj zasenčene. Tako bomo ustvarili mešani gozd smreke, jelke in bukve. Kajti v teh sestojih je rasla nekoč bukev, toda sčasoma je izginila, ker so jo posestniki neprestano izsekavali. S podsaditvijo bukovih sadik bi obnovili drevesno vrsto, ki je potrebna. Bukove Čiste sestoje uporabljajo gozdni posestniki v glavnem za pridobivanje. kuriva. Kmetje hmeljarji potrebujejo zelo veliko drv za kurjavo. Razen za štedilnike, ogrevanje sob, peko kruha in kuhanje svinjske krme porabijo poseBno veliko drv za sušenje hmelja. Povprečno pridela hmeljar po 2000 kg hmelja, v naseljih Prekopa, Ceplje in Vransko pa tudi do 4000 kg in več. Za posušitev 1000 kg hmelja porabijo 4 prm bukovih drv. Torej pokuri vsak posestnik hmeljar po 8 do 16 prm drv za sušenje hmelja. Količina drv za sušenje hmelja pa je v veliki meri odvisna od načina izgradnje sušilnic. Stare sušilnice niso zaprte, ampak imajo na vrhu odprtine, kjer uhaja topel vlažen zrak s prepihom na prosto. Nove sušilnice pa so hermetično zaprte kot sobo, na vrhu pa je zračilec, ki odvaja v glavnem le vlažen zrak, medtem ko je pri starih z vlažnim zrakom uhajalo tudi veliko toplote. Pri teh novih sušilnicah se za to porabi do 40Jg manj kuriva. Iz teh razlogov bi bilo potrebno stare sušilnice preurediti, ker bi se tako prihranilo veliko drv. Iz navedenih podatkov je razvidno, koliko drv porabijo savinjski kmetje. Ce prištejemo k drvom za sušenje hmelja Se tista, ki jih potrebujejo v gospodinjstvu, t, j. približno 10 prm, vidimo, da porabi vsak hmeljar na leto povprečno 18 do 26 prm drv. Ta količina se nekoliko zmanjša, ker kupujejo tudi nekaj premoga. Precej drv pa so pridobivali s sečnjo mehkih listavcev ob potokih. Za sušenje hmelja najbolj cenijo bukove klade, ker počasi gorijo. Kmet hmeljar iz svojih gozdov rie prodaja drv^ prav tako tudi ne bukovega tehničnega lesa. Pri sečnji odkazaniti dreves, ki jih je bilo treba odkazati iz gozdnogojitvenih razlogoVj pa pogosto razen drv napade tudi bukov tehnični les. Logarsko osebje ta les žigosa s črno barvo, t. j. za prodajo, in izstavlja konsignadjo za prodajo; kmet pa plača celotni prispevek v gozdni sklad. Toda kljub tem ukrepom le redki posestniki ta les prodajo, in pogosto se dogaja, da črno žigosan bukov tehni6iL les, za katerega so plačali celotni prispevek v gozdni sklad, pokurijo doma. Iz evidence o nedovoljenih sečnjah, ki jo vodi revirno vodstvo, je razvidno, da je največ gozdnih prekrškov ravno zaradi sečnje drv za kurjavo, ki zanjo ni bilo izdano dovoljenje. Rentabilnost hmeljevk in htneljišcnih žičnih mrež Na koncu bom še analiziral, ali so glede na gospodarjenje z gozdom kakor tudi glede koristi gozdnega posestnika rentabilnejše hmeljevke ali hmeljižčne žične mreže. Uporabljene podatke sem v glavnem dobil pri KZ Vransko in pri raznih posestnikih hmeljarjih. Na osnovi teh podatkov sem prišel do sledečih zaključkov: Po standardu mora biti drog za hmeljiščno mrežo na tanjšem koncu debel od 12 do 14 c m in vec ter dolg od 6 do 8 m. Ce upoštevamo dejstvo, da upada premer na vsak dolžinski meter I cm, ima tak drog v sredini premer približno 17 cm in srednjo dolžino 7 m. Njegova kubatura znaša 0,16 torej v 1 m'' gre približno 6 drogov. Za 1 ha hmeljevega nasada potrebujemo okoli 220 drogov, torej 35,2 m^ kostanjevih drogov. Kostanjev drog traja 3Ü let. Smrekova in kostanjeva hmeljevka trajata le 10 let; za 1 ha hmeljišča jih potrebujemo 4500. Med življenjsko dobo drogov za hmeljistne mreže bi morali hmeljevke trikrat menjati, če bi se odločili za njih. V 30 letih bi torej porabili 4500 krat 3, t. j. 13500 hmeljevk na ha. V 1 m' gre približno 50 hmelj-jevk. Torej za 1 ha hmeljevega nasada potrebujemo v 30 letih 13500:50 = 270 m* hmeljevk, medtem ko je za 1 ha hmeljišča v 30 letih potrebno le 35,2 m" kostanjevih drogov za mreže. Razlika je torej 234,8 m^. Razmerje porabljene lesne gmote znaša torej 1 : (5,6 v prid hmeljevk. Posestniki plačujejo hmeljevke po 190 din za kos. Vzdrževanje hmeljevk na 1 ha hmeljišča skozi 30 let bi torej stalo 2,565.000 din. Hmeljarji kupujejo kostanjeve drogove po 7000 din za kubični meter. Vzdrževanje drogov za hmeljiščne žične mreže na 1 ha skozi 30 let bi torej stalo 246.400 din; torej več kot 10 krat manj kot pri uporabi hmeljevk. Res je, da morajo za hmeljiščne mreže posestniki kupovati še žico in vrvico, toda z njimi imajo pri poznejši uporabi veliko manj dela in stroskov ter se jim temeljito izplačajo. Že navedena razlika v stroških zadošča, da bi morali podpreti akcijo za gradnjo hmeljiščnih mrež, Ce bi izračunano razliko pomnožili s cclotno površino hmeljišč v Savinjski dolini, bi dobili presenetljive količine lesa, ki bi jih prihranili s splošno uvedbo hmeljiščnih mrež namesto hmeljevk. Res je, da so drogovi vrednejši tehnični les, toda, ker hmeljevke pogosto sekajo na škodo gozda, bi jih bilo vendar potrebno nadomestiti z hmeljiščnimi žičnimi nirezami. Zaradi hudega pomanjkanja hmeljevk posestniki hmeljarji uporabljajo tudi hmeljevke manj vrednih listavcev kot n. pr mačkovine, leskc; topole, vrbe in breze. Ta material napade v glavnem pri čišccnju gozdov. Njegova trajnost je veliko manjša od smrekovih hmeljevk. Takšni sorUmenti iz leslcovine, dvoletnih topolovih in do G-letnih debel mackovine navadno propadejo v gozdu, vendar jih je mogoče na opisani način koristno uporabiti. PRAKTIČNI STROKOVNI IZPITI GOZDARSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Prot. ing. Zdravko Turk (Ljubljana) Zvezni sekretariat za kmetijstvo in.gozdarstvo pripravlja spremembo predpisov-o opravljanju strokovnih izpitov v gozdarstvu Naše društvo Je že nekajkrat razpravilo to vpraSanje in predložilo svoje stališče Zvezi IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, ki zbira mnenja vseh republiških DIT, da bi lahko na podlagi prečiščenih satlišc izposlovala ustrezno spremembo zadevnih predpisov. Naše društvo je o tem vprašanju priredilo 7. nr\aja t, I posebno posvetovanje, na katero je povabilo zlasti mlajše gozdarske inženirje iti tehnike, ki so pred kratkim opravili ta izpit in člane naše republiške izpitne komisije, da bi tako oprlo svoje stahšče na čim širše mnenje. Na posvetovanju je bil obravnavan naslednji referat, S povečanjem intenzivnosti gospodarjenja narašča tudi zahtevnost glede kvalitete strokovnjakov. Pripravniška doba diplomirancev, inženirjev in tehnikov po končanem rednem šolanju je praktično pravzaprav nadaljevanje šolanja. Praktični pouk in vaje na šoli prispevajo k ponazoritvi predavane snovi. Dokončno pa diplomiranec utrdi svoje znanje Šele v praksi, ko lahko spozna celoto svojega strokovnega poklica in pri samem drlu uporablja, preizkuša in utrjuje pridobljeno šolsko znanje. Studijsko snov mora tudi ponavljati in dopolnjevati zlasti v povezavi z reševanjem konkretnih strokovnih nalog v praksi. Tedaj razume snov bolj zrelo, življenjsko in kompleksno kot za časa študija, ko je s posameznimi predmeti le postopoma sestavljal celoto in je le-to dosegel Sele ob zaključku šolanja. Pridobljeno Šolsko znanje se hitro pozablja, če ga ne ponavljamo z uporabo v praksi. K temu mora kandidata navajati, če Že ne samo delo, pa vsaj strokovni izpit. Šele ko strokovnjak spozna svojo stroko v celoti vsaj v bistvenih sestavinah, se lahko posveti specializaciji. Tedaj bo tudi spoznal, za kakšno dejavnost čuti večjo sposobnost in nagnjenost, Ne smemo pozabljati, da vse strokovne dejavnosti vodijo k skupnemu cilju, to je k napredku gospodarstva. Vse gospodarske veje se morajo med seboj skladno podpirati, ne pa ena drugo ovirati. Ta skupni cilj pa bo strokovnjak lahko uspešno upošteval le tedaj, Če ga bo po gospodarskem pomenu svoje stroke spoznal. Tudi specialist na določenem sektorju neke stroke ne sme prezreti celoto stroke kot gospodarske panoge. Praktični strokovni izpit po končam pripravniški praksi ima zato namen ugotoviti, ali se je pripravnik zgradil v navedenem smislu in usposobil za pravilno strokovno presojanje ali za samostojno delo. Zato je ustrezna in upoštevana pripravniška praksa pogoj za smotrn strokovni izpit. Dejstvo pa je, da marsikaterim pripravnikom do sedaj ni bila omogočena smotrna pripravniška praksa ali pa le deloma, Spričo pomanjkanja neposredne dejavnosti so se morali pripravniki opirati le na literaturo. Za sedaj morajo opravljati pi-aktični izpit le strokovnjaki, ki so v upravni službi. Prevladuje pa mišljenje, da je potrebno zadolžiti z njim vse strokovnjake, Pri nas v gozdarstvu pa pristopajo k izpitu na lastno pobudo vsi strokovnjaki ne glede na vrsto službe. Slišijo se prigovori, da je go^tiarski praktični strokovni izpit preveč podoben šolski skušnji, da je premalo praktičen, da ni dovolj prilagojen svojemu namenu m delovnemu področju, kjer je pripravnik delal za časa svoje prakse, da je potrebna revizija izpitnega programa in sistema ter podobno. Takšna kritika je še v večji meri in najbrž tudi bolj upravičena v drugih republikah. Potrebno je preudariti, kaj naj bi se spremenilo v izpitnem sistemu in programu oziroma, kaj naj bi se izboljšalo. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je sprožila to vprašanje, da bi lahko na podlagi prečiščenih mnenj in predlogov izposlovala spremembo zadevnih predpisov. Tudi nase društvo je že razpravljalo o tem, Zato ta referat podaja predlog za določene spremerabCj upoštevajoč do sedaj znana mišljenja. V ta namen pa je za boljše razumevanje potrebna razčlenitev prizadete snovi. Načelno stališče glede namena in vsebine strokovnega izpita Vsi se strinjamo v tem, da je potrebna sistematična pripravniška praksa, ki mora pripravniku omogočiti, da se razgleda v najvažnejših sektorjih dejavnosti in da si ustvari podobo o celotni stroki. Na delu mora preizkušati, dopolnjevati in utrjevati svoje znanje ter hkrati spremljati razvoj stroke. Pripravniška praksa mora v vsakem primeru zajeti tudi delo na gozdnem obratu na terenu, po možnosti celo v pretežnem obsegu. Bolj kot v katerikoli stroki je v gozdarstvu potrebno kompleksno ogrodje znanja, ker v praksi skoraj vsa strokovna vprašanja rešujemo na istem prostoiii. Sef ali upravitelj gozdnega obrata ali gozdne uprave, na kateri je težišče stvarnega gozdnega gospodarjenja, se srečuje vsak dan s temi vprašanji. Vsi se strinjamo, da je potrebno pripravniku omogočiti, da se predvsem seznanja z delom in stroko in da se pod vodstvom izkušenega starešine vadi v reševanju posameznih nalog, ne pa da prevzema samostojna in odgovorna vodstvena mesta. Zgrešeno je, če se prenaglo usmeri v specializacijo, preden je spoznal življenjsko delovno podobo posameznih pomembnih strokovnih sektorjev. Gozdarski tehnik mors znati praktično reševati strokovne naloge, gozdarski inženir pa se niora pri tem naučiti uporabljati teoretično znanstvene osnove po najnovejših dognanjih in se vaditi v smotrnem, samostojnem reševanju v skladu s strokovnimi principi in interesi narodnega gospodarstva kot celote. Kako organizirati in omogočiti pripravniško prakso, upoštevajoč ta načela, je posebno vprašanje. V Sloveniji je Gozdarski odsek Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo pristopil k smotrnemu reševanju tega vprašanja, upoštevajoč pri tem obstoječe okolnosti in možnosti. Upamo, da bodo ta prizadevanja uspešna, Navedena načela opredeljujejo tudi namen in vsebino ali program strokovnega izpita. Ce želimo, da bo izpit pokazal zrelost kandidata za praktično aplikacijo njegovega znanja, za razliko od študijskih izpitov, moramo kandidatu zastavljati stvarna praktična vprašanja ter ocenjevati predvsem njegovo sposobnost reševati strokovne probleme, manj pa razne podrobnosti, ki se upoštevajo na Študijskih izpitih. Ne smemo pa pozabiti, da je teorija sodobnih dognanj osnova prakse. Upoštevati moramo predvsem gospodarski namen strokovne dejavnosti. Zato so tudi izpraševalci- na izpitu izbrani praviloma 12 prakse. Lahko nekdo zna vso teorijo, če pa je ne zna uporabiti v praksi, mu ne bo nič koristila. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in ieane industrije Bosne in Hercegovine je glede reforme strokovnega izpita zavzelo stališče na podlagi referata prof. ing. Matiia (Narodni Sumar, Sarajevo gt. 1—3/1958). Njihovo načelno stališče glede pripravniške prakse je takSno kot smo ga navedli. Strinjamo se z naslednjim njihovim stališčem, ki se tiče strokovnega izpita gozdarskih tehnikov. Med drugim: »»Izpiti naj bodo pismeni, ustni in terenski. Na strokovnem izpitu naj bo glavno, da kandidat pokaže, ali ve, kako se posamezna dela opravljajo, da jih zna razložiti, in zlasti^ da pokaže, ali zna ta opravila v praksi uspešno izvajati.« Tudi glede gozdarskih inženirjev se strinjamo z nasledn.iim stališčem: '-Glavno je, da mladi strokovnjak spremlja vedo, da teoretične postavke kritično presoja in da znanstvena dognanja v praksi uporablja. Na strokovnem izpitu je treba torej osvetliti kandidatovo sposobnost in sicer; a) ali se je loteval reSevanja nalog študiozno; b) ali je poglabljal in razširjal svoje teoretično znanje; e) ali je znanje uporabljal v praksi in s kakšnim uspehom.« Ne moremo pa se strinjati z naslednjim njihovimsta-1 iŠčem : »Strokovni izpit naj poteka okoli tiste snovi, s katero je imel kandidat stik pri svojem delu, okoli vprašanj, ki jih je reševal in pri njih sodeloval, ker na drug način ni mogoče osvetliti njegove kvalitete.-« To bi namreč pomenilo, da dajemo prednost pripravniku, ki se je v pripravniški praksi ukvarjal le z Ozkim sektorjem stroke, ki se je prezgodaj spustil v specializacijo, in da zanemarjamo glavne obrise stroke, ki jih mora pripravnikpoznati preden sepoglohi vspe-cializacijo. V naši neurejeni pripravniški praksi ravno glede tega največ grešimo. To pa nasprotuje navedenim osnovnim stališčem in smotrni vsebini pripravniške prakse, ki jih tudi društvo BiH zagovarja. Strokovni izpit sam, če že ne drugi razlogi, mora kandidata navajati na to, da se seznani s kompleksnostjo stroke in njeno gospodarsko vlogo in da spozna bistvo posameznih strokovnih sektorjev oziroma, da zaokroži in utrdi osnove pridobljenega Šolskega znanja. Cemu sicer študenti študirajo na fakulteti razne predmete? Zakaj jim tedaj poudarjamo, da se učijo za življenje a ne za izpit in da je izpit le merilo za ta namen? Fakulteta daje le ogrodje .strokovnega znanja in strokovno teoretične osnove. Specialisti pa si morajo pridobiti podrobno ali poglobljeno znanje šele s postdiplomskim študijem ali z lastnim izpopolnjevanjem v praksi, Enostransko usmerjen izpit, kot ga predlaga društvo BiH, verjetno ne bi ustrezal niti v primeru, Če predpostavimo smotrno urejeno pripravniško prakso. Kandidat bi se namreč na izpitu tudi pri kakem osnovnem vprašanju lahko izgovarjal, da z njim ni imel stika, kaj šele pri taksni pripravniški praksi, kot jo imamo v resnici. Ne smemo pozabljati, da študent na fakultetištudira posamezne predmete po določenem zaporedju, ko še ni doumel celotne stroke. Sele ko konča študij, je nanizal celoto, ki jo v praks i, v življenju z drugačnim razumevanjem in drugačno zrelostjo presoja kot v šoli. Pogo-stoma, če že ne vedno, se pri praktičnem delu pokaže pripravniku teoretično znanje v drugačni, to je v življenjski luči. Sele tedaj lahko izlušči važnejše od manj važnega in douraeva notranjo vzročnost vede; to pa mu pomaga, da si izgradi trajnejše ogrodje znanja kot podlago za razumevanje nadaljnjih spoznanj. Dober strokovnjak pa mora itak študirati in se spopoinjevati vse življenje. Takšno usmeritev Želimo doseči v pripravniški praksi; na to naj opozarja tudi stj'okovni izpit. Vsekakor bomo v vsakem primeru na strokovnem izpitu poudarjali bolj Listo snov, s katero se je kandidat pečal v praksi in snov iz njegovega delovnega okolja, da bi laže ocenili njegovo zrelost pri konkretnem reševanju strokovnih nalog. Ne bomo se pa omejili — zlasti ne formalno — le na to. Dobro vemo, da vsak ne more vsega znati. Ce je nek kandidat zelo dober v nekem strokovnem sektorju, šibak pa morda v drugem, bo to tako in tako izraženo v skupni izpitni oceni. To pa kandidata ne opravičuje, da bi popolnoma zanemaril takšno poznavanje stroke, ki ga življenje zahteva. Zato lahko zasluži negativno oceno v enem sektorju, četudi je v drugem odličen. Ce bi imeli sodobno urejene operativne organizacije in dovolj izkušenih strokovnjakov na vseh delovnih mestih, bi pripravnik v takšnem delovnem okolju sproti našel pravilno usmeritev in vzpodbudo. Na ta način bi bil strokovni izpit precej olajšan. Toda temu ni tako. Zato raora tudi izpit kot nek »memento« pripravnika opozarjati in siliti, da se zgrajuje, kar je dolžan sebi in skupnosti. Mnogo trosimo za šole; zato si moramo prizadevati, da te investicije privedemo h končnemu, pričakovanemu učinku. S tem pa še ni rečeno, da za čim bolj učinkovito dosego postavljenega namena reforma dosedanjega načina in programa strokovnih izpitov ni umestna. Vsebino ali program izpita določa namen, ki ga pri tem želimo doseči. Sistem izpita kot posebno vprašanje pa narekuje takšen način izpraševanja in takšne sestavine izpita, ki najuspešneje omogočajo oceno kandidata skladno s postavljenimi načeli. Dosedanji način opravljanja gozdarskih strokovnih izpitov v LRS Gozdarski strokovni izpiti so v LRS enkrat do dvakrat na leto, in sicer hkrati za gozdarske inženirje in za tehnike. Opravljajo jih na podlagi »Pravilnika o pripravniški službi, strokovnih izpitih in strokovnih tečajih za uslužbence gozdarske stroke« (Ur. list FLRJ št. 31-232/r958) ter ^^Pravilnika o strokovni izobrazbi upravnih uslužbencev« (Ur. list FLRJ št. 25-465/J959). Lesnoindustrijski inženirji in tehniki opravljajo izpit v okviru izpitov za ■industrijo. S prijavo na izpit — ok. 2 meseca pred izpitnim rokom — mora kandidat hkrati predložiti tudi domači pismeni izdelek. Delo mora biti strokovna ali .strokono-raziskovalna razprava. Temo si sam izbere. Za tehnika zadostuje tudi strokovno-kritičen opis dela v pripravniški dobi. Izpitna komisija najprej ugotovi, ali kandidat ustreza pogojem za izpit, to je, ali ima predpisano, najmanj dvoletno pripravniško dobo - prakso, ali je predložil potrebna potrdila in aH domači izdelek ustreza. Nato organ, pri katerem je izpitna komisija, obvesti kandidata o odločitvi glede pristopitve k izpitu v izpitnem roku. Izpit je javen. Izpit obsega domači izdelek, pismeni, ustni in terenski izpit. Pismene naloge izdela kandidat iz 4 skupin strokovnih predmetov ali sektorjev. Za vsako nalogo so na razpolago štiri ure. Pripravljena so po tri v^irašanja, za inženirje posebej in tehnike posebej. Vprašanja sestavijo izpraševalci, končno pa jih kolektivno določi vsa izpitna komisija. IzvleČeno vprašanje pa obdelujejo vsi kandidati, seveda inženirji svoje in tehniki svoje. Za ustni izpit dobi vsak kandidat po 3 vprašanja iz vsake strokovne skupine in iz pravnih predpisov. Ustna vprašanja so kolikor mogoče prilagojena delovnemu področju kandidata in smeri šolske izobrazbe. Pred odgovorom ima kandidat za vsako izpraševalno skupino za razmišljanje na razpolago najmanj po 10 minut, za odgovor pa ok, V4 do Vz ure. Terenski izpit je za vse kandidate na istem ustreznem gozdnem in žagarsko-predelovalneni objektu in traja navadno I dan Ves iapifc z ok, 25 kandidati traja en teden. Ce je več kandidatov, dda izpitna komisija na ustnem izpitu v dveh podkomisijah. Odgovore ocenjujejo najmanj trije člani izpitne komisije. Iz tega se določi povprečna ocena po predmetnih skupinah in nato za ves izpit. Ocena ima 4 stopnje. Po končanem izpitu so kandidati takoj obveščeni ci doseženih uspehih. V primeru, če je nek kandidat slab le v 1 do 2 predmetnih skupinah ali sektorjih, ponavlja v naslednjih izpitnih rokih le ie sektorje. Kandidat lahko ponavlja največ dvakrat. V nasprotnem primeru mora ponoviti ves izpit, tudi največ dvakrat. Vpražanja se nanašajo na praktično strokovno aplikacijo študijske snovi in so namenjena presoji zmožnosti za samostojno reševanje strokovnih nalog, ki nastopajo v praksi, upoštevajoč predvsem službeno področje kandidata kakor tudi njegovo razgledanost v novejšem razvoju stroke in v povezavi gozdarstva s splošnim gospodarstvom. Pri gozdarskih inženirjih je poudarek na vzročnem in strokovnoznanstvenem mišljenju, pri tehnikih pa na praktičnem izvajanju strokovnih del iz njihovega delovnega območja. Pri pismenih nalogah zajemajo vprašanja teme, ki zahtevajo kandidatovo razgledanost v določenem strokovnem sektorju v povezavi s praktičnim gospodarjenjem ter sposobnost smotrne konstrukcije in izvedbe rešitve. Sestavine strokovnega izpita Glede izpitnih sestavin pride v poštev več kombinacij ali variant. V glavnem bi bile naslednje: 1, Domači izdelek po prosti izbiri kandidata in njegov zagovor na izpitu, pismene naloge na izpitu ter ustni in terenski izpit iz vseh predmetnih skupin ali sektorjev. Ta način je bil v uporabi do sedaj. Skupine predmetov kot izpra-ševalne skupine snovi zajemajo: a) gojenje z varstvom gozdov, b) urejanje gozdov z izmero lesa^ c) izkoriščanje gozdov z uporabo lesa in ekonomiko^ č) gozdno gradbeništvo z urejanjem hudournikov in d) usta v no-družben o in pravno skupino. Pismene naloge so iz vseh štirih izpitnih strokovnih sektorjev, to je razen iz pravne skupine. 2. Domači izdelek in pismeni izpit iz vseh (4) strokovnih skupin predmetov z ustnim zagovorom vseh teh pisnrienih izdelkov, ustni izpit iz pravne skupine predmetov in terensid izpit iz strokovnih skupin. Za pismeno nalogo si kandidat izbere eno od 3 vprašanj v skupini. 3. Domači izdelek z zagovorom na izpitu, pismeni izpit iz ene skupine po izbiri kandidata ter ustni in terenski izpit iz vseh skupin. Za pismeni izpit si kandidat izbere eno od treh pripravljenih vprašanj. '4. Domači izdelek z zagovorom na izpitu, ena pismena naloga po izbiri kandidata iz 5 vprašanj, od katerih je vsako iz različne skupine predmetov, ustni in terenski izpit. 5- Domače delo, njegov zagovor ter ustni in terenski izpit {pismeni izpit odpade). Izpitne sestavine naj bi bile enake za inženirje jn tehnike, seveda z drugačnim vsebinskim značajem za tehnike, a) Domači izdelek. Domači strokovni izdelek, ki ga sestavi pripravnik v Času svoje pripravniške prakse, pride v vseh primerih v poštev. Nudi mu možnost da temeljito obdela neko strokovno temo iz prakse ali iz strokovno raziskovalnega območja ter v njem zajame svoja strokovna kritična stališča. Temo si izbere sam. Za tehnika zadostuje tudi kritičen opis strokovnega dela v pripravniški praksi. Z zagovorom domačega dela na izpitu kandidat lahko pokaže, kako se je lotil obdelave teme, kako se je pri tem poglabljal v zadevna strokovna vprašanja, kako je uporabljal sodobna dognanja, kako presoja posamezne strokovne pojme in kako je izdelek.ali opis oblikoval. Hkrati je to vaja za izdelavo raznih referatov in predlogov, ki so potrebni v praksi in v strokovni publicistiki. Na izpitu pa ne more zadoščati le zagovor domačega izdelka, kakor to nekateri površno mislijo, ker je izdelek po svoji vsebini Lahko tudj ozek (n. pr, znanstveno raziskovalno delo) in ne nudi dovolj opore za presojo kandidatove zrelosti za samostojno vodstvo gozdarskih poslov, b) P i s m e n i i z p i t. Pismena naloga pokaže razgledanost kandidata v določenem strokovnem sektorju v zvezi z nalogami v praksi in njegovo sposobnost za konstrukcijo rešitve naloge ter za jedrnate, tehtne in pravilno oblikovane reSiirve strokovnih vprašanj v omejenem času (3 do 4 ure) Pri pismenih izdelkih so nekateri kandidati bolj zbrani kot pri ustnem izpitu. Zato se s tem doseže boljše ravnotežje in realnejša ocena kakor s samim ustnim izpitom. Hkrati zahteva pismena naloga občutno rnanj časa^ zlasti kadar je veliko kandidatov, ker vsi hkrati ptsejo. Mogoče je kandidata opozoriti na tehtnost napak, ki jih je napravil in jih pri ustnem izpitu še posebej obravnavati. Za pismeno nalogo je potrebno, da so za vsak strokovni sektor pripravljena 3 praktična strokovna vprašanja. Umestno je, da se vsi kandidati ne vežejo na isto vprašanje, ampak da si ga lahko individualno izbirajo. Ce postavimo težišče na ocenitev kandidatove sposobnosti za konstrukcijo, obliko in tehtnost rešitve, zadostuje na izpitu ena pismena naloga. Ce pa hočemo presoditi tudi kandidatovo razgledanost v določenem strokovnem sektorju, je priporočljiv pismeni izpit iz vseh strokovnih sektorjev. C) Ustni izpit, Kabinetski ustni izpit naj obsega za vsakega kandidata, tako kot do sedaj, po 3 vprašanja iz vsakega izpitnega sektorja. Pri izbiri vprašanj se daje poseben poudarek kandidatovemu delovnemu okolju. Z ustnim izpitom je v vsakem primeru povezan zagovor domačega izdelka in zagovor ali obravnava pripomb na pismeno nalogo. Ustna vprašanja so vnaprej pripravljena, tako da Ima kadidat na razpolago nekaj časa za razmišljanje. Pri ustnem izpitu se lahko preizkusi, do kod sega kandidatovo znanje in kolikšno zanesljivost kaže pri tem, S temi vprašanji je možno poseči v tista strokovna področja, ki jih pismeni izdelki niso zajeli in kjer so možni razmeroma kratki odgovori. č) Terenski izpit. Terenski izpit je v precejšnji meri odvisen od vrste in pestrosti terenskega objekta. Dopolnjuje kabinetske ustne izpite in omogoča, da kandidat nazorno pokaže aplikacijo svojega znanja na konkretnih terenskih nalogah. To je zlasti koristno, ker se v gozdarstva često poudarja, da je kabi-netsko izpraševanje preveč abstraktno in oddaljeno od stvarnega življenja in da gre na tem izpitu predvsem za preizkušnjo praktične usposobljenosti kandidatov, Terenski izpit pa je veliko zamudnejši od kabinetskega. d) Dnevnik prakse. Za usmerjanje vprašanj lahko pri vseh ustnih izpitih pomaga pripravnikov dnevnik prakse, Ce pa pripravnik ni imel dovolj široke aH temeljite prakse, dnevnik ne more hiti edini okvir. Navadno je premalo pregleden ali razvrSčen po mateviji, da bi ga mogla izpitna komisija temeljito uporabiti v razmeroma kratkem izpitnem času. "Bolje rabi starešini v praksi, rfa po njem presoja pripravnikovo delo in razvoj ter pri pripravi domačega dela za izpit. Kandidat naj oh prijavi za izpit namesto dnevnika predloži raje izvleček ali kratek prikaz (na 1—2 straneh) opravljene prakse, ki ga overi njegov starešina, e) Izpitne skupine predmetov. Izpraševalne skupine predmetov ali izpitni sektorji — kot so za izpit predpisani — predstavljajo široka strokovna področja, ki ustrezajo tudi širokim strokovnim sektorjem dela v gozdarski praksi. Osnovne pojme o ustavno-družbeni ureditvi in o glavnih pravnih regu-lativiti v gozdarstvu pa mora poznati vsak strokovnjak. Zato naj bi te skupine ostale tudi v bodoče, ker povsem ustrezajo; toliko je tudi izpraševalcev. Poznavanje uporabe lesa ali lesne predelave zajema le enciklopedično znanje tistega, kar je gozdarju potrebno, in še to velja le za inženirje. Predlog za spremembe izpitnega sistema in programa 1. Prijava za izpit. Kandidati svojo prijavo za i7pit navadno preveč odlašajo na zadnji čas, zlasti na čas med rokom za izpitno prijavo in izpitom, čeravno je stvarno tej nalogi namenjena vsa pripravniška doba. Da bi se pouda-1'ila resnost priprave 2a izpit, bi bilo koristno določiti, da se vlagajo prijave za izpit skupaj z domačim izdelkom najmanj tri mesece pred izpitom. Po opravljenem izpitu bo vsak udeleženec hvaležen za tak prijavni rokj ker bo tedaj, ko je na splošno sposobnejši za študij in za kritično presojo svojega praktičnega dela kakor sicer, temeljiteje in uspešneje dopolnil, kar mu še manjka. Posebna vrednost tega izpita je tudi v mobilizaciji duha. K boljši pripravi lahko pripomorejo tudi posebni terenski tečaji. 2. Izpitne s e s t a v i n e. Na podlagi prednjih izvajanj, zlasti v prejšnjem poglavju, lahko ugotovimo, da mora izpit vsebovati: domači izdelek, pismeni, ustni in terenski izpit; kabinetski izpit je lahko tudi v obHki zagovora pismenih izdelkov Potemtakem najbolj ustrezata kombinaciji ali varianti, navedeni pod točkama 2 in 3 prejšnjega poglavja. Varianta št, 2, ki predvideva domači izdelek, pismeni izpit iz strokovnih skupin predmetov in terenski izpit, omejuje ustni kabinetski izpit le na zagovor pismenih izdelkov. Ima to prednost, da izloča podrobnejši ustni kabinetski izpit. Pismene naloge opravljajo vsi kandidati hkrati in je zato potek izpita hitrejši, zlasti kadar je veliko kandidatov. Kandidatu je olajšana pismena naloga za razlika od dosedanjega načina, s tem da si kandidat izbere eno od treh vprašanj. Ta varianta ima pa to pomanjkljivost, da je z ustnim zagovorom pismenih izdelkov področje vprašanj precej omejeno. Varianta št. 3, ki predvideva domači izdelek, eno pismeno nalogo iz tiste skupine predmetov, ki si jo kandidat sam izbere, ustni in terenski izpit, omejuje pismeni izpit le na eno nalogo. Daje večji poudarek na ustne izpite in s tem na širšo izbiro vprašanj. Ima pa to pomanjkljivost, da kandidat s pismeno nalogo pokaže stopnjo širše razgledanosti le v oni skupini predmetov, ki si jo je sam izbral. Ta naloga ne more služiti za presojo strokovnega znanja v drugih skupinah predmetov, pač pa nudi podlago za presojo kandidatove sposobnosti :glede konstrukcije, oblike, jedrnatosti in tehtnosti rešitve postavljene naloge. Ocenjevanje je težje kakor v primeru 4 pismenih r.alog. Dajemo prednost varianti št, 2. Izpitne skupine predmetov ali izpitni sektorji zajemajo' a) gojenje z varstvom gozdov s posrednim znanjem tloznanstva, kolikor zadeva gojenje gozdov v piaksi; b) urejanje gozdov z izmero lesa; c) izkoriščanje gozdov z uporabo lesa in ekonomiko gozdnega gospodarjenja; c) gozdno gradbeništvo in zagradbo hudournikov v splošnih osnovah glede na gozdarstvo; d) ustavno družbeni ustroj s socialno zakonodajo in pravne osnove gozdarstva. Ožji program izpita po izpitnih skupinah je treba posebej predpisati ali korigirati prejSnje predpise. Pri tem je treba izpustiti Šolske podrobnosti in specialnosti. Vprašanja za pismene naloge naj bodo kot do sedaj dovolj široka, da pokažejo kandidatovo sposobnost strokovnega presojanja v posameznem strokovnem sektorju, kav mora praviloma zajeti tudi pripravniška praksa. Domači strokovni izdelek. Domači strokovni izdelek naj bo — kakor dosedaj — pismena razprava o strokovni ali strokovno raziskovalni temi, ki si jo kandidat izbere sam. Za tehnilta zadostuje tudi kritičen strokovni opis dela v pripravniški praksi. Domači izdelek mora kandidat predložiti skupaj s prijavo za izpit. Neposredni službeni starešina overi, da je kandidat napravil delo samostojno. Domači izdelek ne sme biti starejši od dveh let. Izpitna komisija prej oceni, ali domači izdelek ustreza, v nasprotnem primeru mu ga vrne, da ga izpopolni a!i predloži drugi. Na izpitu kandidat zagovarja domači izdelek in ga komisija na podlagi tega ocenjuje. Ocenjuje hkrati tudi strokovno pravilnost, jedrnatost, uporabo literature in sodobnih dognanj ter obliko. 4, Potek in trajanje izpita. Potek izpita naj bo podoben kot do sedaj. "Vsi kandidati hkrati opravijo najprej pismene naloge. Za vsako nalogo naj bodo na razpolago kakor do sedaj Štiri ure. Izpitna komisija oceni pismene naloge in pripravi pripombe za ustni zagovor. Nato sledi zagovor domačega izdelka in pismenih nalog po izpitnih skupinah ter ustni izpit. Ustni zagovor ali izpit naj traja za kandidata in izpitno skupino 'A do Vž ure. Na ta način bo izpit krajši kot do sedaj. Na koncu je terenski ustni izpit na primernih objektih, ki traja za vse kandidate 1 do 2 dni. Za hitrejši potek terenskega izpita se formirajo skupine kandidatov, da se omogoči hkratno izpraševanje iz več izpitnih predmetnih skupin. Skupine se na ta način med izpraševalci izmenjajo. Trajanje izpraševanja določi predsednik izpitne komisije glede na število kandidatov, razpoložljivi čas in potrebo v zvezi z do tedaj pokazanim uspehom posameznih kandidatov. 5. Ocenjevanje kandidatov in ponavljanje izpitov. Izpitna komisija naj ocenjuje enako kot do sedaj. Ocenjevati morajo najmanj trije člani komisije. Vsak član ocenjuje za sebe, komisija pa iz posameznih ocen ugotovi povprečje. Povprečne ocene iz vseh izpraševalnih skupin dajo skupno končno oceno kandidata. Ce dobi kandidat pozitivno oceno iz vseh izpraševalnih skupin, je izpit napravil (uspeh: dober, prav dober, odličen), če dobi negativno oceno iz ene ali dveh izpitnih skupin, izpica ni napravil, pač pa ponavlja le tiste skupine; če pa dobi negativno oceno iz več kot dveh skupin, ponavlja ves izpit. Ponavlja lahko posamezne skupine in ves izpit le še dvakrat. Ce pri ponavljanju posameznih skupin tudi v drugič ne dobi pozitivne ocene, ponavlja ves izpit. Hkrati komisija določi, V katerem naslednjem izpitnem roku lahko kandidat ponavlja izpit iz posameznih skupin ali ves izpit. Pri ponavljanju mora biti ocenjevanje strožje kakor na prvem izpitu. Takoj po končanem izpitu sporoči predsednik izpitne komisije končni skupni uspeh izpita za vsakega kandidata. Pripravniški staž Po sedanjih predpisih traja pripravniški staž najmanj 2 leti, Kazano je. da bi bilo konstno, če bi ta staž trajal 3 leta, da bi pripravnik lahko uspešno obšel vse v poštev prihajajoče strokovne sektorje, Svojčas je naSe društvo izdelalo program pripravniške prakse, ki je za inženirje predvideval 3-Ietni in za tehnike 2-letni staž (glej Gozdarski vestnik št. B-9/53). Potrebno pa bi bilo pri tem upoštevati, ali je nekdo priSel v strokovno šolo naravnost iz splošne izobraževalne šole ali iz prakse oziroma nižje stopnje strokovne šole. Gozdarski tehnik je bil tudi v šoli deležen bolj praktičnega pouka in se zato lahko hitreje prilagodi praktičnemu delu, Zato zadostuje za njega nekoliko krajša pripravniška doba. Sčasoma se bo verjetno pokazala potreba, da se doba pripravniškega staža revidira in hkrati upošteva prej opravljena ustrezna praksa. Za sedaj pa naj bi ostal 2-letni staž kot je predpisan. Važnejše je namreč že znano prizadevanje, da se pripravnikom v pripravniški dobi omogoči Čimbolj smotrna in ustrezna praksa v najpomembnejših strokovnih področjih. K izpitu pa pripravnik naj ne bi pristopil prej, dokler ne opravi smotrne predvidene prakse. Diskusija na posvetovanju Udeleženci posvetovanja so bili enotnega mnenja, da je potrebno spremeniti zadevne predpise in izboljšati sistem in vsebino strokovnih izpitov gozdarskih inženirjev in tehnikov, Najprej so bile obravnavane hibe dosedanje pripravniške prakse, ki bi morala biti smotrno opravljena pred strokovnim izpitom. Poudarjena je bila potrobaj da se le-ta v okviru obstoječih možnosti čimbolj prilagodi svojemu namenu, kakor je bilo naglašeno tudi v referatu. Podpreti je treba prizadevanja naše Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, ki skuša rešiti to vprašanje s pomočjo sporazuma med prizadetimi gospodarskimi organizacijami. Važno vlogo pa igrajo pri tem tudi sami pripravniki, ki si morajo prizadevati doseči ustrezno vsestransko prakso. V bodoče izpitna komisija ne bo puščala na izpit kandidatov, ki ne bodo opravili predvidene pripravniške prakse. Trajanje prakse po posameznih strokovnih področjih pa naj ne bo togo določeno, ampak prilagojeno nagnjenosti pripravnika in kvaliteti objekta, vendar tako^ da zajema vsa potrebna področja. V specializacijo pa naj se strokovnjaki usmerjajo vedno šele po opravljeni pripravniški praksi. Enotno je bilo tudi mnenje, da naj ostanejo dosedanje izpitne skupine predmetov in da naj bo izpit pismen, usten in terenski. Domačemu izdelku naj se da pri zagovoru še večji poudarek kot do sedaj. Razširi naj se terenski izpit na račun kabinetnega ustnega izpita in tako močneje naglasi praktična stran izpita iz snovi, ki jo mora strokovnjak v svoji službi obvladati. Razen tega naj se izpit inženirjev časovno loči od izpita tehnikov, da bi bil krajši in da bi se pravilneje odmerjala raven znanja. Izpit naj bi se po možnosti skrajšal tudi z uvedbo več izpitnih rokov, da bi bilo na izpitih manj kandidatov, ki ne bi izgubljali Časa s čakanjem, da pridejo na vrsto. Ne gre upoštevati tak način izpita, kot ga predlaga društvo iz Bosne in Hercegovine, ker je preozek, pač pa je treba poleg presoje celotnega znanja dati poseben poudarek tisti snovi, ki jo je pripravnik v praksi obravnaval. Ni pa bilo enotnega mnenja glede števila izpitnih nalog. Večina je bila za Četrto varianto referata. Končno so se udeleženci posvetovanja odločili za to, da naj bo le ena pismena naloga. Zagovor le-te naj bo zaradi njene pravilnejSe ocene dodan ustnemu izpitu. Ustni izpit naj bo kot do sedaj iz vseh izpitnih skupin, terenski izpit pa iz vseh strokovnih skupin. Obravnavana so bila Se druga vprašanja, gl'ede katerih pa so mnenja v skladu s stališči referata. Sklepi posvetovanja 1. Tzpit inženirjev naj bo Časovno ločen od izpita tehnikov. Po možnosti naj bo več izpitnih rokov, da bi bilo na posameznih izpitih manj kandidatov in zato izpit krajši, 2. Zagovoru domačega sestavka je dati večji poudarek. 3. Izpit naj bo pismerij usten in terenski, Irot je razloženo v referatu, 4. Pismeni izpit naj obsega le eno nalogo, za katero si kandidat izbere temo izmed vprašanj, ki jih pripravi izpitna komisija. V :a namen naj bo iz vsake izpitne skupine pripravljeno po eno vpraSanje (4. varianta po referatu). 5- Ustni izpit naj bo — kot do sedaj — iz vseh skupin izpitne snovi. Pri tem naj se pri izpraševanju v prvi vrsti upošteva razumevanje snovi, manj pa znanje šolskih podrobnosti. 6. Terenski izpit naj traja ve£ časa kot do sedaj, tako da bi bili praviloma lahko vprašani vsi kandidati. Zaželeno bi bilo, da bi se vršil ves izpit nekje na terenu, kjer je mogoče opraviti tudi pismeni izpit. 7. S prijavo za izpit naj vsak kandidat predloži tudi kratek izvleček iz dnevnika svoje prakse, overjen po njegovem starešini. Take bo mogla izpitna komisija laže presoditi, s kakSnimi opravili je bil kandidat v praksi zaposlen, ['f 3. Glede drugih vprašanj se posvetovanje strinja s predlogi zadevnega jl| referata, Sklepi hkrati z referatom rabijo društvu za podkrepitev njegovega stališča pri obravnavanju tega vprašanja v zveznem merilu. KNJIŽEVNOST MIRKO SUSTERŠICt -KJOZDAKSTVO 2A GOZDNE DELAVCE-Clzdala Državna založba Slovenije) Štiri leta po izidu prve kaiige za naäega gozdnega delavca (prof. ing, Zdr. Turk -^Hočno orodje za gozdnega delavca«} je izšla letos nova knjiga ing. fiušteršiča, ki na (06 straneh 2 bogato ilustracijo zajema gozdarsko panogo v celoti, razdeljeno po posameznih poglavjih. Prikazano je v glavnem vse, kar ima neposredno in posredno zvezo z gozdom. Anatomija, dendrologija, gozdno živalstvo, rastiSče, gojenje, izkoriščanje, sortimenti, merjenje in izračunavanje ter varstvo. Podane so tudi gozdna zakonodaja, organizacija gozdarske službe, zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje, sindikalno varstvo, delavsko samoupravljanje ter na koncu äe delo in prehra.na gozdnega delavca. Knjiga seveda ni učbenik v pravem smislu, saj podaja ogromno snovi v zelo kratkem obsegu, je pa zelo dober pripomoček za orientacijo gozdnemu delavcu, kaj naj bi vse vedel s svojega delovnega področja. Pomaga mu lahko, da dobi dober pregled tega, kar mu je potrebno znati. S pomočjo kratkih tečajev, v Času, ko je delo zaradi vremenskih razmer v gozdu nemogoče, ki si jih lahko sami delavci organizirajo med seboj in s tem priročnikom, si bo delavec zlahka pridobil vsaj orientacijsko znanje. il T Ko bo obvladal v glavnem vse tOj mu bo prihod v šolo za gozdne delavce zelo olajšan ter s tem tudi samo Šolanje. Seveda, ee hočemo priročnik analizirati, bomo tudi v njem našli svoje pripombe. N. pr.: zakaj 7 atrani uvoda v predzgodovinski razvoj naše Zemlje, ko so sicer lepe risbe iz nege gozda na str, BB, B9, 91 na Škodo vidljivosti zmanjšane zaradi pridobivanja prostora? Strokovnjak bo naštel tu in tam morda kalcšno majijSe nesoglasje v strokovnem pregledu, ki bi prav lahlto izostalo. Tiskovnih napak, ki gredo na rovaš tiskarne, je neverjetno mnogo. Vse lo pa ne jemlje vrednosti temu priročniku. Žai je naklada le-tega samo 2000 izvodov, ko imamo vendar nad 6000 stalnih gozdnih delavcev! Gozdnogospodarske organizacije bi se bile lahko obvezale za prevzeTn vsaj 4000 izvodov, ki bi jih nato po znižani ceni odstopile svojim delavcem, Najvažnejše je pri tej knjigi- preprost in razumljiv način podajan,ja snovi, ki je naravnost vzoren. VI. B e 1 t r a m NOVO STROKOVNO SLOVSTVO O VEKIŽNIH ŽAGAH Pr\'i zvezek »Strokovnih raz,prav-', v katerih objavlja Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo ill vetej'inarstVQ ananstvena dela univerzitetnih učiteljev in sodelavcev s področja gozdarstva, agronomije in veterinarstva, je izšel koncem leta 1ÖS9, V njem objavlja mg. Zdravko Turk, izredni profesor na gozdarskem oddelku, dve izredno zanimivi, po tematiki sodobni razpravi pod naslovom: »Vprašanje ekonomičnosti motornih verižnih žag« in «^Preračunavanje učinka motornih verižnih žag na količino izdelka (akordno postavko)''. Navedeni razpravi sta objavljeni prav v času, ko se je začela v vse večji meri iucfi v gozdarsko proizvodnjo uvajati sodobna mehanizacija, ki naj bi odločilneje v-pli-vala na povečanje produktivnosti gozdnega dela. Prav zaradi tega sta razpravi ne samo odličen pripomoček pri presoji ekonomičnosti uvajanja mehanizacije motornih žag v gozdno proizvodnjo, temveč tudi dragocen prispevek k bogatenju maloštevilne slovenske gozdarske strokovne literature sploh. Razpravi sta pisani dokaj zgoščeno, vendar razumljivo s številnimi prikazi, tabelami in diagrami, od katerih je veliko originalnih. Prispevka sta napisana izredno preeiozno, zgoščeno ir dokumentirano, podprta z mnogimi izvirnimi prijemi ter dokazili. Predmet raz.prav so torej motovne verižjie žage, predvsem enoročne, kL smo jih v zadnjem času tudi pri nas začeli uvajati v goz'dno proizvodnjo. Najvažnejši činitelj pri uvajanju vsakega novega stroja v proizvodnjo je vprašanje ekonomičnosti njihovega obratovanja. Temu elementu je avtor tudi posvetil prvo razpravo. Razprava ■> Vprašan je ekonomičnosti motornih verižnih zag^- vsebuje deset poglavij tn sicer: I. Uvod, II. Sabljasta enoročna motorka, III, Postranski elementi, ki vplivajo na ekonomičnost motorke, IV. Elementi storilnosti, ki zadevajo izfačun in presojo ekonomičnosti motorke, V. Preračunavanje učinka motorke na količino izdelka, VI- StroSki dela z motorko, VII. Kalkulacija finančne ekonomičnosti motorke, VIII. Analiza vpiiva posameznih elementov na ekonomi£mo«L motorke, IX, Napotilo za praktično izračunavanje ekonomičnosti motorke in X. Zaključek. Dodan je tudi pregled uporabljenih virov. Avtor v vseh poglavjih realno obravnava izbrano snov in neprizadeto opozarja na činitelj e, ki lahko odločiljno vplivajo na ekonoiničnost motornih verižnih žag in ki povzročajo, da kalkulacija ekonomičnosti sedaj kaze dokaj neugodno sliko. Pravilno tudi opozarja na neprestano spreminjanje elememtov, ki jih vsebuje kalkulacija, saj se tako rekoč dnevno spreminjajo, Nestalni so n. pr. instrumenti, ki vplivajo na nabavno cero motorlte, nenehno pa se tudi izboljšujejo in izpopolnjujejo tipi motornih žag, ki postajajo vse bolj produktivne pri razmeroma malo povečani potrošnji gcriva in maziva. Razprava daje osnove za preračunavanje ekonomidnosti motorke v vsaki situaciji in jasno ocenjuje medsebojne vplive posameznih elementov obračuna. Prav v tem je tudi vrednost tega strokovno znanstvenega prispevka. Avtor dalje opozarja na nevarnost, da se pri uvajanju motornih žag v gozdno delo ne prenaglimo, ker bi sicer lahko škodovali pravilnemu uvajanju fn uveljavljanju teli naprav glede na njihov finanfni efekt tudi tam, kjer bi jih lahko s pridom uporabljali. Zaradi tega bi bilo prav, da to razpravo skrbno proučijo povsod, kjer nameravajo pri gozdnem delu uvajati motorne vecizne žage. V drugi razpravi »Preračunavanje učinka motornih verižnih žag na količino izdelka (akordno postavko)", ki je krajša in nekako dopolnilo k prvi razpravi, avtor konstruira obrazce, s katerimi lahko preračunavamo doseženi učinek motornih za& na (količino izdelka. PlŠčevo proučevanje nam lahko rabi kot element pri izračunavanju finanine ekonomičnosti motorke. Obrazci nam dajejo osnovno, s katero lahko dosežemo realno primerjavo učinkovitosti dela z raznimi orodji na skupnem imenovalcu. Čeprav je izpeljava obrazcev dokaj zamotana, je vendar formula dobro uporabna, zahteva le previdnost pri izbiri pogojev, v katerih želimo opraviti meritve. Razprava ima trajno vrednost in bo koristno rabila vsem, ki se bodo hoteli poglobiti v proučevanje raznega orodja in strojev pri gozdnem delu in njihove ekonomičnosti, Pcičakujemo, da bosta razpravi našli plodna tla v naših gozdarskih strokovnih vrstah, saj to zaslužita tako po aktualnosti problemov, ki jih obravnavata, kakor tudi po svojih stroJtoAino znanstvenih kvalitetah. Ing jože Kovač TABLICE ZA KUBICTRANJE OKROGLEGA LESA Z MNOGOKRATNIKI Sestavil ing, Martin Cokl, izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, založila Državna založba Slovenije v Ljubljani. Tablice izšle leta 1960. V platno vezana knjiga priročnega formata obsega 156 strani ter stane GOO dinarjev. V knjigi £0 natisnjene tablice za kubiciranje okroglega lesa z mnogokratniki, v katerih je mogoče neposredno čl ta ti kwbaturo za 1—100 kosov okroglega lesa telo-me.trske dolžine. Sestavljene so za pr^nere od 7 do 100 cni ter za dolžine od 1 do 12 m. Kubatura lesa je izkazana v dveh decimalkah, kakor to predpisuje Jugoslovanski standard za les. izračunana pa je na 6—8 deeimalk, kar priča o veliki natančnosti tablic. Razen tega vsebuje knjiga še tablice za kubiciranje okroglega lesa medmetrske (dedmetrske in četrtmetrske) dolžine, in to prav tako za premere od 7 do lüO cm ter za dolžine od 0,1 do 12 m. Nadalje so v knjižici tabehce za kubiciranje okroglega lesa po gornjem prejneru (za inventarizacijo okroglega lesa itd.) ter tablice za kubiciranje tramov z mnogokratniki (1—10) za dolžine od 1 do 10 m in za vse v poŠte v prihajajoče profile. Vse te tablice so podane pregledno in je v njih pri iskanju kubature orientacija lahi(a. Zaradi lažjega zaznamovanja je knjiga opremljena z več trakovi. Številke so dovolj velike in lahko čitljive. S to knjigo je Izpolnjena občutna vrzel v naši strokovni literaturi, namenjeni neposredno praksi. Z njo naj bi se delo pri kubiciranju okroglega lesa ne le zelo poenostavilo, olajäalo in pospešilo, temveč tudi izboljšalo, saj se bo mogoče izogniti napakam, ki so se v dosedanji praksi neogibno pojavljale. Zato knjige ne bi smel pogrešati noben gozdar in noben obrat, ki ima opravka s kubiciranjem okroglega lesa. M. C. INC. JANKO URB AS »-VARSTVO GOZDOV« Upra\'a za gozdarstvo OLO Maribor je leta 1959 v založbi DZS izdala 100 strani obsegajoče priročno 'knjižico "Varstvo gozdovAvtor knjižice je ing. JanJto Urbas, Knjižica, Jvi ima značaj priročnika, obravnava v Žtirih poglavjih glavne povzročitelje gozdnih Skod, ki jih deli na ujme, škodljivce rastlinskega ir živalskega izvora ter končncj na škode, ki jih posredno povzroča človek. Avtorju je uspelo, da iz obSirne tuje tovrstne literature IkUišči najvažnejše in za naše razmere najpomembnejše Škodljivce gozdnega drevja in njih zatiranje, V poljudni, lahko razumljivi obliki podaja glavne značilnosti posameznih Škodljivcev, njih Škodljivost in načine zatiranja. Kljub veliki zgoSčenofiti obzirnega g-radiva na eni in preskromnega obsega knjižice na drugi strani bo ta prispevek vsekaskor izpopolnil vrzel, ki jo prav posebno občuti gozdar.sko terensko osebje, ki dnevno rešuje probleme iz f.e gozdarske panoge. Koristno in dobro mu bo služila tudi za spopolni-tev in obnovo znanja, pridobljenega v äolah ter tečajih. Poleg tega bo linjižica O varstvu gozdov prav dobro rabila tudi gozdnim posestnikom pii odkrivanju in spoznavanju povzročiteljev gozdnih škod in jim naJtazovala načine za njihovo zatiranje. Priročnik o varstvu gozdov je opremljen s slevilriimL slikami v črni in barvni reprodukciji, ki še povečujejo njegovo praktično uporabnost. Iz navedenih vzrokov indajo knjižice o varstvu gozdov toplo pozdravljamo in si želimo, da bi avtorju ing. Urbasu v'doglednem času sledilo še več posnema tee v in obogatilo tovrstno slovensko strokovno literaturo. Ing. Saša Blaiwets domaČe strokovne revije SUMARSKI LIST - Zagreb St.: 1Ö/U - 1959: Dr. Mirko Vidakovič: Zlahtnjenje macesna. Ing. Ratko Kevo; Problem in potreba stroge zaščite območja Mljetskih jezer kot prirodnega spomenika I.ng Stanko TomaSevski; Odnos debelinskega prirastka gorskega bresta in bukve. St.; 13 - 1Ö59: D r, M i 1 B n Android: Oh štiridesetletnici KPJ in SKOJ. Dr. DušanSimeun ovič; Osnovi pravne ureditve odnosov v gozdarstvu. Dr, Dušan Klepac: Neke metode za določanje etata v jelovih prebiralnih gozdovih. Dr, Milan Androič: Ekonomske in biocenotične posledice poznega obravnavanja sestojev proti gobarju. Ing. Oto 2unkoi Svečani plenum Gozdarskega druätva Hrvatske, St.: 1/2 - W60; Ing, Franjo Knebl^O perspektivah gozdarstva LR Hrvatske Ing, Avgust Horvat: Pregled raziskovanj črnega bora in njihova uporaba v gozdarstvu Ing. Sle van Banjanin: Udeležba sortimentov in količina odpadkov pri sečnji in izdelavi jelovih dreves V litocenozi jelke z rebrenjačo. St.i 3/4 — 1960: Ing, Starko TomaSevski: Zguba na prirastku pri bukvi zaradi pozeblega listja. Dr, D u £ a n K 1 e p a c : Prispevek k boljšemu poznavanju ure]a,Eija gozdov alepskega bora. Ing BrankoEičanič: Gozdna taksa za smolo in ekonomska upravičenost smolarjcnja. Prof. dr. Ivo Horvat: Prispevek k poznavanju nekaterih fizikalnih in mehaničnih lastnosti bele in črne topolovine. Ing, Zdravko Turk; Praktični strokovni izpit gozdarskih inženirjev in tehnikov. St.: 5/6 - 1900: Ing. Josip S afar: Gozdovi na območju zgornjega Posavja V zvezi s projektom hidrotehnične melioracije. Dr. Josip KiSpatič in ing. A. Böhm: Možnosti uporabe herbicidov v gozdarstvu. Dr. Pavle; Fukarek: Nova zvrst borov v Bosni. Ing. Marijan Brežnjak: 2age na vodni pogon v Gorskem Kotarju. Ing. Stanko TomaSevski: Odilos prirastka gorsttega javora in bukve v gospodarski enoti Ravna gora. Ing. D. Ces tar: Prirastek in prehodna doba glede na način gospodarjenja. SUMARSTVO -Beograd St.i 9/10 — 1959: Ing, Rajica DJekič; Govor na svečanem plenumu Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v Mostarju, dne 24. 11. 1959, Ing, Dragoljub Trifunovič: Raziskovanje vpliva smolarjenja na prirastek firnega in rdečega bora v Deiiblatski peščari in na Semegnjevski gori. Dr. ing. Milutin Kneževič: Največji razpored listov za enako debele deske pri posebno obravnavanem rezu. Dr, ing. Branislav Jovanovič in ing. Aleksandar Tu CO v i d: Opažanja o vplivu ionizirajočega obsevanja na seme in prirastek vrste Poipulus virginiana Poug, Prvo poročilo. Ing. JSTikola Eič: Tabele upadanja premera od štora do prsne viäine. Ing, Svetlslav Radulovid: Prispevek k vprašanju nege ibukovih gozdov v Srtjiji. IVtihailo Tosid: Nova nahajališča munjike v Srbiji, Živanka IWilinindr. MilovanGajič: Prispevek k poznavanju edafsklh razmer bukovih gozdov gospodarske enote Kučaj 11, St.; l\l\Z — 1959; Dr, ing. Jovan Zubovič: Prirodni in kultivirani gozd. Dr. Pavle Fuikarek in Ahmed Celjo: Hlbridi gorskega in planinskega javora. Dr, ing, Milan Dud ič ; Prirodno zaraSčanje belenic na črnem baru. Ing. Svetislav Radulovič in ing. Darinka Vrcelj: Rezultati proučevanja razvoja zelenega bora v Deiiblatski peSčari. Ing, Mita Veličkovič: Nahajališča medvedje leske na območju gozdnega gospodarstva Vranje. Ing, Djordje Panic: Prispevek k poznavanju debeline skorje pri brezi. Ing. Dragan Micov: Neznana bolezen borovih sadik. Ing. Zvoni mir Tomac: Določanje etata v pre-biralnih gozdovih. Ing. Ilija Mihajlovič; O nekih opažanjih v zvezi z vnašanjem iglavcev v bukove gozdove na območju zaječarskega okraja. St.: 1/3 — 1980: Ing, Stevan Jovanovič: Pomen drevoredov hitro rastočih topolov v okviru zaščitnih pa-wv in plantaž. Ing. Dragoljuib Trifunovid: Racionalna metoda za izdelavo tablic prirastka in donosa za enako stare sestoje s kratko obhodnjo. Dr. ing, Milan Dudid: Zlahtnjenje Črnega bora s cepljenjem. Ing. Pavle Kosonogov: Tekoči prirastek in način njegovega določanja. Ing. Stevan Stili novit: Obravnavanje o uporabi nekaterih metod za cenitev kakovosti saditvenega blaga v naših razmerah. Ing, ZvonimirTomac; O določajnju etata v prebiralnih gozdovih, Dr. ing, MilanGajič: Sedanja in nekdanja rastišča bukovo-jelovih gozdov v Sumadiji, Ing, Sreten Nikolid: Dinamika smoijenja. Ing, Jerennija Jevti^: Nekatera opažanja o semenitvi Pantideve omorike ob Tari, NARODNI SUMAR -Sarajevo St.: 11/13 - 1959: Dr. Vojin Gligid: Darwin o živi naravi gozda. Dr. M. Cirič: O nekih nahajališčih podzola v centralni Bosni. Dr. ing. Pavle Fu-karek: Raziskovanja in kartiranja gozdnih fitocenoz na ozemlju Bosne in Hercegovine leta 1959. Dr. MatoBrčid-Kostid in ing. Sreten Vučjak: Ugotavljanje in obdelava podatkov pri tehničnem normiranju. Ing. Roman Chyiak; Deklasiran les iglavcev. St.: 1/3 — 1960: Ing. Milan DuČič:Po novih poteh. Ing. Zivorad Radovan o v i d : Melioracija grmiSč in degradiranih gozdov v gospodarskih enotah Donja Kriva ja in Gostovid Ing. Petronije Zarič: 2age in njihova zmogljivost v Bosni in Hercegovini do leta 1945. Ing. Branislav Bjegovič: Gozdno-pose-stniški odnosi v Bosni in Hercegovini v obdobju avstroogrske vladavine. Dr. ing. Drago Djapid: Organizacija in finansiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. SUMARSKI PREGLED -Skopje St.: 4/5 — 1959: Ing. M. Kosov: Organiziranje akcije »mesec gozdov«, Z b i g-riiiew Stecki: O delu na umetni hibridizadji topolov v Kurniku in Poznanju, rng, D. Trajkov, ing. Stečevski in ing, Hadžigeorgiev: Pogozdovanje s topoli v Povardarju. Ing. Trajko Nikolovski: Ekonomski pomen hitro rastočih vrst in možnost razširjanja na njihovem območju v LR Makedoniji. D r. ing. Mitko Zorljoski : Diferencialne itehmčne norme za kopanje jam pri pogozdovanju. Prof. dr. Bran. Pejoski: Nižja gozdarska šola v KiČevu, St.; 1 — I960: Metodi Mitevski: Razvoj in prirodne sile gozdnega gospodarstva. Dr. Zora Karamanr PuSpanova mušica. Ing. Momčilo Andre-jevid: Prispevek k saniranju erozijskih kraterjev ra ranjenih glinastih tleh s posebnimi jarki. Ing. Božidar KiŽota: Raziskovanje plus dreves za selekcijo v gozdarstvu. Ing. Trajko Nikolovski: Gozdno tipološki odnosi v degradiranih nizkih gozdo^'ih in grmiSčih na delu zahodnih .pobočij tetovske Suhe gore in smrenice za njihovo melioracijo in konverzijo. LES — Ljubljana St.: 10 — 1959: Ing. Rudolf Cividinii Prispevek k poznavanju in opredelitvi toplotne obdelave lesa. Prof. ing. Zdravko Turk; O lesnem oddelku na fakulteti AGV v Ljubljani, Ing. Viktor Rebolj: Rekonstrukcija na^ih žagarskih obratov. St.: 1 -- 1960; Prof. ing. Franjo Sevnik: Razvoj visokoäolskega Študija v gozdarski in lesni stroki. Ing. Viktor Rebol j : Značilnost moderniziranih žagarskih obratov v Avstriji in Zahodni Nemčiji. Ing. Peter Skušek : Škropljenje z vodo kot metoda konserviranja bukove hlodovine na skladišču. St.! 2 - 1960: Kb.; Tretji mednarodni lesni sejem v Ljubljani. Prof. ing. Franjo Sevnik: Razvoj visokoäolskega študija v gozdarski in lesni stroki. I n g. Milan Kuder; Eksperimentalna analiza bukovine po sortimentih v naiih pre-biralnih gozdovih. St,: 3/4 — 1960: Ing, Lojze Funkl: Ob tretjem mednarodnem lesnem sejmu. Ing. Boris GaberSžik: Jugoslovansko pohiStvo pod mednarodno povečevalno lečo, Joäe Lesar: Nekatere trenutne ekonomske aktualnosti v lesni industriji. Ar h. FranceBerlič: Izvoz pohištva. Dr. Saša Reicher: Naši finalni izdelki na ameriškem tržišču, DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 9/1Ü — 1959: Dr. ing, Lazar VujiČiČ: Surovinska osnova in prebivalstvo kot činitelja razvoja lesne industrije v Jugoslaviji. Ing. Marko Gregič: Prevzemanje in merjenje žagarskega okroglega lesa na krlišču. Ing. Zdravko Roko®: Pr\'ič so bili pri nas naknadno zaščiteni elektrovodnj drogovi. St.: 1/2 - 1960: Ing. Marijan Brežnjak; Statistična kontrola kvalitete v Žagarski industriji. Prof. dr. Roko Benič: Zračni transport proizvodov pri izkoriščanju gozdov. Ing. Ljerka Kervina-Marjanovič: Zaščita lesenih drogov po osmotičnem postopku. St.: 3/4 - 1060: Prof, dr. Juraj Krpan; Fizikalne in mehanične lastnosti izoliranih ploSČ. Ing, Stano Badžun; Uporaba radioaktivnih izotopov v industriji .predelave lesa. Ing. Milan Gojmeraci Odgovor na Članek dr. L. Vujičiča: ■Surovinska oanova in pretjivalstvo kot činitelja razvoja lesne industrije v Jugoslaviji. Prof, dr. Juraj Krpan: Krčenje in krivulja suSenja bukovine. B. DRUŠTVENE VESTJ PETI KONGRES INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V LJUBLJANI V dneh od 2. do -l. marca letos je bil v Ljubljani V. kongres inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Skupaj 2 gosti je kongresu prisostvovalo nad 1000 udeležencev, od tega 508 delegatov, zastopnikov inženirjev in teVinikov iz vseh ljudskih republik. Kongresu je posvetil veliko pozornost tudi predsednik republike Josip Eroj-Tito, s tem da mu je poslal svoje pozdravno pismo. Te pomembne smotre tehničnih strokovnjakov so se udeležili tudi: tov. Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije, ing. Milentije Po po v i č, Član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Sveta za Knanost FLRJ, Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, generalmajor ing. Djuro Matic kot predstavnik JLA in več članov Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Sprejet je bil naslednji dnevni red, po katerem je nato kongres delal; Otvoritev kongresa in pozdravna beseda: predsednik ing. Milun Ivanovič; Izvolitev delovnega predsedstva; Pozdrav delegatov in gostov kongresa; Izvolitev drugih delovnih orga- Predsedništvo V, kongresa IT Jugoslavije nov kongresa; »Vloga organizacij inženirjev in tehnikov v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema-«: ing. Vladimir Nenadovič, Poročilo o delu Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije za dobo med IV. in V, kongresom: sekretar mg. Miloš Milen-kovič; Poročilo nadzornega odbora: predsednik itig. Dimitrije Bura; Poročilo verifi-kacijske komisije; Diskusija o poročilih. Drugi dan v plen umu: »Višje oblike organizacije proizvodnje v industriji«: ing. Djordie Djordjevič; »Osnovna vprašanja in smernice razvoja, napredka in industrializacije gradbeništva-«; ing. Milu tin Maksi-movič; >*Povezava znanstvenoraziskovalnega dela s prakso«: ing. Viktor TurnŠek in ing. Branko Mitrakovič. Drugi dan v komisijah; Diskusija h gornjim temam, Tretji dan v plenumu: Nadaljevanje diskusije o poročilih in podelitev razre^nice članom plenum a ZITJ; Predlog spremembe statuta z diskusijo; Volitev predsednika in drugih organov zveze; Sklepi kongresa; Predlog in sprejem resolucije V. ikongresa. Po otvoritvi kongresa in pozdravnih besedah predsednika Zveze inženirjev in tehtiikov Jugoslavije tov, ing. Miluna Ivanoviča ler po izvolitvi delovnega predsedstva }e kot prvi govori] predsednik Ljudske skupščine LH Slovenije tov, Miha Marinko, Nato so pozdravili kongres predstavniki raznih družbenih organizacij, Iti so vsi poudaril) neizogibno potrebo najtesnejšega sodelovanja rned organizacijami inženirjev in tehnikov in med drugimi organizacijami na vseh stopnjah od občine navzgor. Med Številnimi .brzojavnimi pozdravi je prispela na kongres tudi brzojavka tov. Franca Leskoška-Luke, podpred.^dnika Zvezne ljudske sliupščine in častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Drugi dan je za referati, ki so bili podani skladno z dnevnirn redom, govoril ing. Milentije Popovič, član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Sveta za znanost FLRJ. Obravnaval je probleme in organizacijo znanstvenoraziskovalnega dela. Diskusija v treh komisijah je bila nato zelo bogata. Najvažnejši zaključki so zajeti v kongresni resoluciji. Po razreSriici plenumu in predsedstvu ZITJ je bil obravnavan načrt novega statuta, ki je bil nato sprejet. Kongres je poslal ipozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu, v katerem povzema dosedanjo vlogo inženirjev in tehnikov in njihove bodoče naloge ter sporoča zagotovilo, da bodo inženirji in tehniki zastavili vse sile za izpolnitev teh nalog. Končno je Kongres izvolil člane centralnega odbora, nadzornega odbora in člane v naslednje komisije: za produktivnost dela, za šolstvo in kadre, za znanstvenoraziskovalno delo in za tisk. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik ing, Milun Ivanovič. Sklepi Povzemamo naslednje pomembnejše sklepe organizacijskega značaja: 1. Predsedniätvo 2vcze inženirjev in tehnikov Jugoslavije se pooblašča, da izvrši jezikovno redakcijo sUtuta ZITJ, s tem da jo potrdi centralni odbor. 3. Vse odredbe v statutu in pravilih organizacij inženirjev in tehnikov, ki so v nasprotju z določili statuta ZITJ, se ne morejo uporabljati v Življenju in delu teh organizacij. 3. Vse organizacije inženirjev in tehnikov se takoj po V. kongresu lotijo realizacije organizacijske strukture skladno s statutom ZITJ. 4. Vse organizacije inženirjev in tehnikov vskladijo svoje statute oziroma pravila s statutom ZITJ na prvem prihodnjem rednem ali izrednem zasedanju organa, pristojnega za sprejem oziroma spremembo statuta ali pravil. 5. Minimalna višina čjanarme v organizacijah inženirjev in tehnikov, ki jo plačujejo individualni flani svoji osnovni organizaciji, znaša 50 dinarjev mesečno, 6. Centralni odbor ZITJ se zadolži, da v sodelovanju s strokovnimi in republiškimi zvezami v šestih mesecih izdela principe in metode finansiranja organizacij inženirjev in tehnikov v skladu s statutom 2ITJ. Resolucija V resoluciji, ki jo je sprejel kongres, je bilo zlasti poudarjeno, da se je dejavnost inženirjev in tehnikov med dvema kongresoma uspešno razvijala pri nalogah, ki jih postavlja socialistična graditev naše domovine. Pomemben delež inženirjev in tehnikov in njihovih organizacij je za svoje uspehe dobi! priznanje od najodgovornejših družbeno-političnih činiteljev, Wala država sedaj že razpolaga s krepko osnovo za še hitrejši tehnični, gos.podarskt in družbeni napredek. Inženirji in tehniki so se množično vključili v delo družbenega samoupravljanja, njihove organizacije pa so pripravljene in sposobne, prevzeti še obsežnejše in odgovornejše naloge, Razvojna perspektiva, konkretno pa potreba nenehnega usvajanja novih proizvodov, širša uporaba mehanizacije in avtomatizacije tehnoloških proccsov, u\'aian}e elektronske in nuklearne tehnike v proizvodno prakso zahtevajo ve^ji rasinah znanstvenoraziskovalnega dela, bolj učinkovito izpopolnjevanje sedanjih in usposabljanje novih inženirsko-tehničnih kadrov za nadaljnje razvijanje znanosti in tehnike ob pogojih znanstveno tehnoloSke revolucije, ki se je zafiela tudi že pri nas V razdobju izvajanja naslednjega petletnega plana postavlja kongres pred vse inženirje in tehnike in pred vse svoje organizacije zlasti naslednje naloge: Potrehno je vskladiti organizacijske oblike Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije z doseženo stopnjo raz%'o]a družbene skupnosti ter neodložno in sistematično krepiti lokalne organizacije v okrajih in v tistih občinah, kjer so za lo ustvarjeni pogoji, in sicer tako enotne organizacije vseh strok, kakor tudi strokovne podružnice. Pri tem je treba iskati aktivno pomoč in sodelovati s političnimi organizacijami in organi ljudske oblasti v olcrajih in občinah. Zaradi,čim širšega vključevanja inženirjev in tehnikov, zlasti mladih v naše organizacije in za razvijanje njihove aktivnosti morajo Lokalne organizacije inženirjev in tehnikov razširiti strokovno in družbeno delovanje ter ustanavljati specializirane strokovne skupine za proučevanje posameznih problemov^ prav tako pa morajo bolj intenzivno sodelovati pri strokovnem izpopolnjevanju inženirjev in tehnikov in razvijati društveno življenje svojih članov Organizacije IT sc morajo organizirano in iniciativno vključevati v razne oblike množičnega tehničnega izobraževanja. Uvajanje v prakso novega sistema šolskega in izvenSolskega izobraževanja strokovnih kadrov zahteva posebne napore vseh na Si h organizacij, zato bodo le-te zahtevale, da po svojih zastopnikih sodelujejo pri delu organov družbenega upravljanja v šolah in komisijah, ki obravnavajo ta vpraäanja. V zvezi s pospeševanjem tempa povečanja delovne storilnosti je potrebno vzpostaviti najtesnejše sodelovanje s proizvajalnimi organ izacljamij sipdikati, organi uprave in zbornic, s strokovnimi združenji in drugimi činitelji. Inženirji in tehniki morajo dajati pobudo za ustanavljanje ustreznih služb za napredek organizacije dela. Kongres je naložil osrednjemu odboru, da organizira prihodnje leto posvetovanje C strokovnem tisku. Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije bo skupaj z organi, ki o tem določajo, pretehtalo, katere izmed nalog, ki so sedaj v pristojnosti organov državne uprave ali drugih organov, bi se mogle prenesti na zvezo. Kongres je usvojil referat "Višje oblike organizacije proizvodnje v industriji" in je naložil predsedstvu osrednjega odbora obveznosti, da svoje organizacije in druge organe seznani z njegovo vsebino Zaradi intenzivnejšega napredka tehnologije proi-zvodnje, tehničnih sredstev v materialni osnovi goi-podarskih uspehov družbenega razvoja in upoštevajoč referat: "Povezovanje znanstvenoraziskovalnega dela s prakso«, koreferate in razpravo, je kongres opozoril na naslednje bistvene probleme in naloge: Znanstveno raziskovalno delo je šteti za neločljiv del razvojnega procesa tehnike in gospodarstva socialistične družbe in za enega izmed njenih bistvenih činiteljev. Zato je poirebno omogočiti čim SirSi razvoj zmanst-venoraziskovalnega dela na področju tehničnih znanosti in tehnične prakse z namenom, da bi se hkrati zviSala tudi raven splošne in tehnične kulture naše socialistične družbe. Temu pa bi neogibno sledilo tudi povečanje delovne storilnosti in zvišanje ravni delovnih ljudi. Glede na perspektivo razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti morajo inženirji in tehniki sodelovati zlasti pri listvarjanju neposredoejše in učinkovitejše povezave gospodarskih podjetij z znanstvenoraziskovalnitni zavodi, pri prizadevanju za množično izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pri reševanju problematike spo- polnjevanja znanstvenoraziskovalnih kadrov v 7,vexi s tem tudi podpirati napore za rfcformo sedanjega Šolskega sistema. Organizacije inženirjev in tehnikov naj prispevajo k približevanju znanstvenoraziskovalnega dela praksi 2 njegovo popuJarizadjo, s sodelovanjem pri sprejemanja mladih strokovnjakov za zjriarstvenoraziskovaitio delo, zlasti v tistem delu, ki je povezan s prakso, s tem, da skrbijo za uporafco izsledkov raziskovalnega dela v praksi in s sodelovanjem pri izdelavi planov in programov znanstvenoraziskovalnega dela v okviru podjetij in širše panoge, v kateri se uveljavljajo. Kongres se obrača na vse inženirje in tehnike s pozivom, da se kot doslej zavestno, predano in vsestransko zavzemajo za nagli tehnični, gospodarski in kulturni napredek naše domovine, za nenehno naraŠEanje blaginje naše socialistične skupnosti in za blagor slehernega državljana, JF J. DRUŠTVENI PLENUM V iMARlBORn Dne 26. maja letos se je vräil v Mariboru plenarni sestanek DIT GLI Slovenije. V sejni dvorani gozdarske stavbe se je sestalo 32 delegatov 12 sekcij; le novomeška in zasavska nista bili zastopani. Na predlog društvenega predsednika ing. Pavla Olipa, ki je vodil sestanek, je bil sprejet dnevni red, ki naj bi zajel naslednja vpraäanja: 1. Delovni program druätva za leto 1960. 2. Vloga in naloge druStva v razvoju komunalnega sistema in organizacijske spremembe v zvezi z novim statutom Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, 3. Informacije o tezah gospodarjenja in upravljanja z gozdovi glede na prihodne naloge v gozdarstvu. 4. Strokovno šolstvo za lesno industrijo in gozdarstvo ter potreba in možnosti za ustanovitev šolskih zavodov in centrov za lesno industrijo in gozdarstvo v Mariboru, 5. Razno- V dopoldanskem delu pienuma so bile obravnavane prve tri točke, v popoldanskem pa zdnji dve točki dnevnega reda, V zvezi s prvo točko je predsednik pojasnil nekatere važnejše naloge delovnega programa, ki si ga je druätveni odbor zastavil v zvezi s sklepi občnega zbora. Hkrati je predložil, naj bi sekcije izdelalo svoje programe, opiraje se ph tem na društveni program. V razpravi, ki je nato sledila, sta bili obravnavani zlasti vprašanji gojitvenega planiranja in tesnejäe povezave Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo z društvom. V zvezi K drugo točko dnevnega reda je predsednik prikazal vlogo in naloge druätva glede na razvoj in krepitev komunalnega sistema ter glede na določila novega statuta Zveze IT Jugoslavije. Sledila je živahna diskusija. Nato je predsednik seznami prisotne z razlogi, zaradi katerih naj se na posebnem posvetovanju obravnavajo vpražanja s podroCja gospodarjenja z gozdovi v državnem in nedržavnem sektorju ter strokovnih kadrov v gozdarstvu. V diskusiji so bila iznešena stališča, ki naj bi priSla do izraza v referatih, ki bodo osnova predvidenemu posvetovanju, katerega naj se skliče čimprej. Predsednik je po opoldanskem odmoru pi-ešel na obravnavanje četrte točke dnevnega reda in je ugotovil, da so bili glede na aktualnost tovrstnih vprašanj vabljeni na posvetovanje tudi predstavniki krajevnih oblastvenih organov In družbenih organizaci], vendar se vabilu niso odzvab, Nato je seznanil prisotne z dosedanjim društvenim staUščem. Nekateri udeleženci plenuma so podrobneje obravnavali potek dosedanje tovrstne dejavnosti. Prav tako je bilo iznešeno tudi stailsče mariborske sekcije glede ustanovitve višje šole za lesno industrijo v Mariboru. Razen tega so zastopniki mariborske sekcije razložili tudi stališče glede ustanovitve višje gozdarslte sole v Mariboru. Prisotni so v živatini razpravi vsestransko obravnavali zadevna vpraSanja. V zadnji toSki dnevnega reda je bilo govorjeno o realizaciji gospodarske članarine, o kvalitetnem znaku in o naročanju publikacij, ki jih je izdala Zve^a IT GLI Jugoslavije. Sklepi Vpraäanja, ki so bila postavljena na dnevni red, so bila podrobno obravnavana, tako da je plenum lahko sprejel naslednje sklepe: 1. Program društvenega dela za leto 1960 je pravilno zajel aktualna vipražanja, v katerih naj druStvo razvije svojo letosnojo dejavnost. Sekcije bodo pri svojih delovnih programih upoštevale skupne naloge in jih ustvarjale s čim neposrednejSo povezavo na svjoje razmere in probleme. 2. Glede reorganizacije druStva, ki jo narekujeta kropitev komunalnega sistema in vskladiiev dejavnosti s statutom Zveze IT Jugoslavije se bodo upravni odbori sekcij, ki imajo svoje sedeže v mestih okrajnih ljudskih odborov, iniciativno povezali z drugimi sekcijami, proučili možnost snovanja podružnic v sredtSČih otočin in izdelali tozadevne predloge. Ko bodo le-ti izdelani, se bodo na strših plenarnih sestankih po okrajih dokončno razCistile organizacijske oblike, O Izvräitvi te naloge bodo sekcije obvestile matični odbor do 30. junija. Iniciativni odbori bodi» v zvezi s tem tesno sodelovali z drugimi strokovnimi društvi v okrajnem merilu in z obfinskixni splošnimi društvi. Naziv društva v republiškem merilu naj bi bil; Republiška zveza IT GU Slovenije, v okrajih bi obstojala okrajna druitva IT GU, v okviru občin pa podružnice ]T GLI. Vsem sekcijam bo dostavljen nov statut Zveze IT Jugoslavije in osnutek novih društvenih pravil. 3. Vprašanje organizacije gospodarjenja v gozdovih SLP in v nedržavnih gozdovih ter kadrov v gozdarstvu so zelo aktualna in jih je zato potrebno čimprej vsestransko obravnavati na posebnem posvetovanju^ kjer naj se dosežejo Čim enotnejša stališča. Posvetovanje naj se vrši v roku, ki ga bo odredilo društvo, toda vsaj do EO. jumja. Referati, ki bodo osnova posvetovanja, naj se pripravijo tako, da bodo predstavljali stališča društva. Društveni odbor bo njihovo izdelavo zaupal članom, ki jih za to določi. Referate je dostaviti vsem okrajnim upravam, gospodarskim organizacijam, sekcijam in Sekretariatu za kmetijstvo in gozdafstvo. Pred tem posvetovanjem naj se zadevna vprašanja obravnavajo tudi na bazenskih konferencah. •1. Glede izpopolnitve in razvoja strokovnega Šolstva je plenum mišljenja, da v sedanjih razmerah za Slovenijo zadošča ustanovitev le ene višje lesne šole, ki pa naj začne s poukom čimprej, po možnosti že v letošnjem jesenskem roku. Predstavlja naj prvo etapo študija v sestavu bodoče fakultete za lesno tehnologijo in predelavo. Z njeno lokacijo naj se neposredno določi tudi že sedež fakultete, ki naj bi predstavljala drugo etapo Študija in se povezovala s prvo stopnjo. Glede lokacije te višje šole plenum ni priSel do dokončnega stališča, ker obstoja dvojna iniciativa: za Ljubljano in za Maribor. V prvem primeru je oprta na dejstvo, da obstoja lesni odsek srednje tehnifne šole, institut in predavatelji, v drugem pa na dejstvo, da so v Mariboru v nastajanju višje šole tudi za druge stroke. Zato naj se čimprej sestanejo predstavniki lesne industrije in naj razčistijo to vprašanje. Iniciator tega sestanka naj bo lesni pododbor društva. 5. Gl«de vprašanja viäje gozdarske äole je prevladalo stališče, da zadoSäa le ena takšna Sola, ki pa iroa glede na kader ljubljanske fakultete, "upoštevajoč pri tem tudi predvidene reformo študija in s tem odpravo numerusa klaususa določene prednosti v sestavu ljubljanske laklutete. 6. Za dosego čimboljše organizacije proizvodnje in njenega napredka naj se prirejajo seminarji, kjer bo obravnavano vpraSanje gojitvenega planiranja. 7. Skrbet) je za ČimboljSo koordinacijo dejavnosti Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo ter druätva. 8. Upravni odbor bo v posebni koTnisiji proučil vpraSanje dodeljevanja kvalitetnega zna.ka v lesni industriji. 9. V n'ezi z obveznostmi, ki so jih sekcije sprejele, je potrebno čimprej realizirati vplačila gospodarskih članarin. 10. DruJfn'erij odbor bo posla! sekcijam naslove organizacij, ki Se niso natoSile edicije, izdane od Zveze IT GLl Jugoslavija B. PRVE SMUČARSKE TEKME SLOVENSKIH GOZDARJEV IN LESNOINDUSTEIJCEV Na pobudo in v organizaciji kranjske sekcije DruStva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS so bile letos 18. in 19. marca na Krvavcu prve tekme slovenskih gozdarjev in lesnoindustrijcev v veleslalomu in smučarskem teku. Sponno življenje se je v zadnjih letih zelo razmahnilo tudi med delovnimi kolektivi. Hiter življenjski tempo zahteva od delovnih ljudi veliko naporov pri tem pa 2elo enostransko usmerja njihov telesni razvoj. Zato se vse bolj uveljavlja potreba po aktivnem počitku. Prav Šport pa je tista panoga, ki duSevno in telesno izčrpa-nemu Človeku daje novih moči, obenem pa mu nudi prijetno razvedrilo. Smučanje je šport gozdarjev, ki morajo že pri svojem delu dostikrat uporabljati ozke deske, da bi mogli v zimskem času obhoditi svoje revirje. Ljubezen do narave pa jih tudi v prostem Času pogosto zvabi na bele poljane. Med gozdarji in lovci so tako pri nas kot drugod po svetu vrhunski tekmovalci v smučarskih disciplinah. Zaradi že tradicionalne navezanosti gozdarjev na smučine so gorenjski gozdarji že več let prirejali svoja smučarska tekmovanja, ki so bila v začetku zamišljena bolj kot družabna srečavanja gozdarjev, vendar so se razvnela v ogorčene Športne borbe. To so bila prava amaterska športna tekmovanja brez nagrad in materialnih ugodnosti, tekme le zaradi Športnega užitka za dosego čimboljših uspehov. Iz skromnih začetkov je zrasla zamisel, da bi organizirali tekmovanje za gozdarje in lesnoindustrijce lz vse Slovenije, Ta zamisel je bila uresničena z leixiSnjimi tekmami na Krvavcu, Ob idealnih snežnih razmerah se je zbralo na Krvavcu več kot sto tekmovalcev, gozdarjev, lesnoindustrijcev in lovcev, Med njimi so bili tudi bivši in sedanji državni reprezentanti. To je dalo tekmovanju še posebno privlačnost in so bile borbe za prva mesta zelo ogorčene. Vsi tekmovalci so pokazali veliko športnega znanja in s tem potrdili tesno povezanost gozdarskega poklica z belim Športom. Organizacija tekmovanja je bila odlična in organizacijski odBor zasluži vse priznanje. Doseženi so bili naslednji rezultati: Teki — ženske 1. Lojzka Krničar, LIP Bled, s časom 14.06 2. Francka Golob, LIP Bled, s časom 16.05 3. Polonca Repe, LIP Bled, s časom 19.05 Teki — moäki; K Viktor Brezovšek, «Hrast-*- Ljubljana, s časom 15.21.4 2. Pavel Kobilica, GG Bled, s časom 15.46.2 3. Franc Tišov, LIP Bled. s časom 15.52,4 4. Jfanez Petemelj, Oprema Šentvid, s časom 16.10.8 5. Maks Konečnik, GKPZ Dravograd, s časom 16.16.2 6. Slavko Pirih, LIP Bled, s časom 16.35.2 7. Anton Mencinger, LIV Bled, s časom 16.41 8 8. Valentin Rozman, LIP Bled, s časom 16.45.4 9. Jože Pintar, LIP Bled, s fasom 16 47,8 10. Jože Peterman, GG Bled, s časom 17.17.0 11, Jože Defeman, GG Bled, s časom 17.23.0 12, Andrej Vidmar, Elan Begunje, s časom 19,10,6 13. Janez Horvat, Elan Begunje, s časom 19.12.6 14'. ing, Anton Prelesnik, KGP Kočevje, s časom 19,49.0 15. Milan Pivk, LIP Bled, s časom 20.01,6 16. Franc Vrhovnik, Stol Duplica, s časom 20,02.0 17. Franc Obretan, KGP Slovenj Gradec, s časom 20.-54.8 18. Andrej Ciglič, GG Celje, s časom 21.36.6 19. Mitja Rebolj, KGPZ Sipek Kamnik, s časom 22.54.8 20. Mak,s Srebre, KGP Slovenj Gradec, s Časom 23,13,9 21. Franc Plešee, KGP Slovenj Gradec, s časom 23.22,2 22. Peter Ozmec, KGPZ Dravograd, s časom, 23 55.0 23. Stane Uršič, KGPZ Sipek Kamnik, s časom 23.59 6 24. Peter Dimlc, KGPZ Ljubljana, s časom 24.15.1 25. Alojz Markelj, GPZ Kranj, s časom 24.33.4 26. Milan Curin, KGP Slovenj Gradec, s časom 26.13.5 27. Anton Pokovec, KGPZ Ljubljana, s časom 26,37 O 28. Milan Jošt, GG Celje, s časom 27.07,0 23, Anton Cerne, GG Bled, s časom 2a.06.7 30. Jože Knific, LIP TržiC, s časom 29.21,6 31. Marijan NoC, Elan Begunje, s Časom 37,34.8 32. Milan Kolar, GG Celje, odstopil. Vrstni retl etip Ženske' 1, LIP Bled (Krničar, Golot), s časom 30,11.0 Moäki : 1. LIP Bled (Tišov, Pirih), s časom 32.27.6 2. GG Bled (Kobilica, Peterman), s časom 33.03.0 3. Elan Begunje (Vidmar, Hrovat), s Časom 3B,33,2 4. KGPZ Dravograd (Konečnik. Ozmec), s časom 40.11.2 5. KGP Slovenj Gradec (Obretan, Srebre), s časom 44.08,7 6. KGPZ Sipek Kamnik (Rebolj, Uršič), s Časom 46.14,6 7. GG Celje (Ciglič, Joät), s Časom 48.43.6 8. KGPZ Ljubljana (Dimic, Pokovec), s časom 50.52.1 Ing, K, Z. IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVNJAKI NA SLOVENSKEM V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje) VENCEL GÖLL Rojen je bil 14, decembra 1842 kot sin državnega gozdarja v Osojah na Koroäkem. Dovršil je realko V Celovcu, leta 1B63 pa gozdaTsko akademijo v Mariabrunnu. Nato ]e nastopil službo gozdarskega pristava na vel eposes t vu Hasberške graätine v Planini na Notranjskem, kjer je leta 1086 napredoval za gozdarja. Leta 1870 je GoU prestopil v državno službo kot gozdarski komisar v Tolminu. Sedem let na to je postal substUut deželnega gozdnega nai^zornika v Zadru, leta 1878 pa deželni gozdni nadzornik za Kranjsko v Ljubljani. Tu je deloval 23 let. Leta iSOS je bil vpoklican kot vodja gozdnopoliličnega oddelka v zemljedelsko ministrstvo na Dunaju, kjer je postal ministrski svetnik. Dne 10. julija 1909 je bil upokojen, 10. septembra 1911 pa je umrl na Dunaju, kjer je tudi pokopan. Goli ima velike zasluge za organizacijo občeupravne gozdarske službe. Ravno tako je zaslužen za uspešno pogozdovanje krasa na Kranjskem. Ko je zapustil službeno mesto v Ljubljani, je bilo 3378 ha kraških zemljišč na Kranjskem pogozdenih, 400 ha nasadov črnega bora pa že podsajenih z vrednejSimi drevesnimi vrstami. Goli je bil za časa svojega delovanja na Kranjskem podpredsednik Komisije za pogozdovanje Itrasa. V glavnem odboru Kmetijske družbe za Kranjsko je GoU deloval 2G let. Postal je njen častni član Bil je Častni občan treh kraških občin. Vidno je deloval pri Kranjsko primorskem gozdarskem druStvu, ki mu je bil nekaj časa podpredsednik, Napisal je knjigo o pogozdovanju krasa: Die Karstaufforstung in Kraln, Ljubljana, 1SÖ8 in vež člankov v reviji; Mitteilungen des Krainisch küstenländischen Forst Vereines, v Kmetijskih novicah, »Kmetovalcu« in v drugih publilcacijah. Uporabljeni so zlasti naslednji viri: -^Ministerialrat Wenzel Goli" s sliko (življenjepis, objavljen po Gollovi upokojitvi v Mitteilungen des Krainisch küstenlädischen Foi-Stveraines. 1909); Nekrolog (v istem glasilu leta 1913); »fWenzel Goli« (Sumarski list, Zagreb, 19:2). Si vie ,I02EF OBEREIGNER Rojen je bil dne 30. januarja 1845 v Podebrsdu na Češkem, Tu je hodil v osnovno šolo, realko pa je posečal v Pragi, Leta I860 Je Obereigner nastopil gozdarsko predprakso na veleposestvu graščine Podebrad, kjer je ostal do leta 1S6.1, Od Jeseni tega leta pa do jeseni i860 je bil na gozdarski Šoli, v akademiji v Tharandu, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Od 1865. do 1872. leta je bil Obereigner gozdar v Polički na Češkem. Leta 1872 pa je prevzel vodstvo gozdnega urada na veleposestvu Snežnik na Notranjskem, kjer je bil sprva višji upravitelj, od leta 1891 dalje pa direktor. Leta 1875 je opravil državni izpit za samostojno gospodarstvo z odličnim uspehom. Umrl je 15 februarja 1903 na Snežniku. Od Obereignerjevih sinov je bil Emil pri deželnem gozdnem nadzorstvu v Ljubljani in je leta 1034 umrl kot višji gozdarslu svetnik. Hči se je omožila s Henrikom Schollmayerjem, ki je bil takrat WŠji gozdar v Mašunu, od leta 1903 pa, ko mu je tast umrl, vodja gozdnega urada na Snežniku. Obereigner je uspešno deloval na posestvu Snežnik, ki mu je bilo zaupano v upravo, zlasti se je uveljavljal prt odvezi servitutnih bremen. Tačas je pripadlo upra- vjčencem ok. 10.000 ha gozdov od 25.000 ha obsegajočega veleposesiva, V gozdovih ve-leposestva in skozi gozdove upravitieticev je zgradil v težavnem kraškem ozemlju skoraj 200 km izborno speljanih cest za izvoz lesa. Uredil je gozdno gospodarstvo graščinskih prebira In i h gozdov. Leta 1872 je prevzel od svojega predaika. višjega upravitelja J. Bodensteina, ki je odäel na Ceäko, vodstvo dveletne deželne sole za gojenje gozdov (Wal-dbauschule), ki je bila na Snežniku od leta 1869 do 1B75. Obereigner je leta 1S75 sodeloval pri ustanovitvi Kranjsko primorskega gozdarskega društva. Bil je društveni odbornik od ustanovitve druStva do svoje smrti. Na zborovanjih tega društva ni bilo razprave, v katero Übereifer ne bi bil posegel s strokovnimi nasveti. V izvesljih Kranjsko primorskega gozdarskega društva je Obereigner objavil razprave: -'Der Fichtennadelbecherpilz-, 1876, -Die Beobachtungen über den Plenterbetrieb in Krain und itn Küstenlandes, 1878, -TJeber die trockene Destillation des Buchenholzes«, 1833. »Eedutung des Wacholders am Karste", 1903. Za omenjeno društvo je sestavil veliko raznih važnih referatov in izvedenakih mnenj. Uporabljeni so zlasti viri: -Forst d i rek tor von Obereignec f- (Oesterreiohische Viertel j ah resschjrif t für Forstwesen, Wien 1903); "-Forstdirektor JoseE von Obereigner t*' £ sliko, M. Riebel. (Oesterreich is che Forst - und Jagdzeitung, Wien 1903); »Forstdirektor v. Obereigner t-" (Milteilimgen des Krainisch küstenländischen Forst Vereines, Laibach 1903), Sivic PREDPISI nRUŽBENI PLAN LR SLOVENIJE 2A LETO 1900 (l2 Uradnega lista LRS St. 2 od 21. L 1960 .povzemamo naslednja določila) Gozdarstvo 1. Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov ter za zagotovitev postopno večje sečnje gozdov jn proizvodnje lesa bodo v letu I960 v primerjavi s preteklimi leti razpoložljiva tale sredstva (v milijonih dinarjev): 1959 Skupna sredstva 3006 3451 3650 od tega: - gojitev gozdov 1474 1617 1672 - pospeševanje gozdov 1532 1834 1978 1959 lOifl (iSH JWM 115 106 110 103 120 loa 2. V okviru razpoložljivih sredstev za gojitev gozdov je treba z njihovo smotrnejšo razporeditvijo zagotovili, da se poveča obseg obnove in nege gozdov kot najpomembnejše gozdarske panoge, tako da se bodo vlaganja za te namene povedala za okoJi Nego gozdov je treba razvijati s čiščenjem in redčenjem enodobnih iglastih gozdov in v ta natnen pospeševati graditev gozdnih cest in nabaviti potrebno mehanizacijo. Se nadalje je treba večati obseg meliorativnih pogozdovanj in melioracij grnušc in degrediranih gozdov. Melioracijo gozdnih zemljišč je treba povezovati z gozdnimi nasadi hitro rastočih drevesnih vrsi kakor tudi iglavce, J;i so za takšna zemljišča in za naše klimatske ter rasti&čne razmere posebno ustrezna drevesna vrsta. Posebno skrb je treba v letu 1960 posvetiti uvajanju plantažnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst, zlasti topole, V ta namen ^e treba izdelati doleoročni pro-grain, v okviru tega pa operativni načrt za leti 196(5 in 1961. V tem načrtu je treba predvidevati za plantaže že v letu 1060 najmanj 1000 ha zemljiSč, v celotnem planu pa 25.000 ha zemljišč za plantaže hitro rastočih listavcev in 75.000 ha zemljiSč aa nasade iglavcev. Gospodarski uspeh, ki ga pričakujemo od te saditve bi bil po 20—30 letih približno 1,2 milijona ni-' letno. 2a plantažne nasade je treba v zvezi z melioracijo degradiranih gozdov in grmišč zagotoviti za leto 1960 v republišlteni gozdnem skladu .sredstva v viSini 145 milijonov dinarjev, v okrajnih gozdnih skladih pa 100 milijonov dinarjev. 2a uspe.snejie pogozdovanje krasa je treba dokončati posebni fieneralni načrt za melioracijo .krasa. Ne glede na to pa je treba zagotoviti za pogozdovanje krasa In za osnovanje obrambnih pasov proti vetru na tem območju že v letu 19G0 20 milijonov dinarjev sredstev več kot v letu 1959. Za načrtno proučevanje kraških problemov naj ustanovita okraj Gorica in Koper ustrezen skupen organ za pospeševanje gozdarstva na iiraau, kar bo omogočilo uspensejše in smotrnejše pogozdovanje krasa. Pri pogozdovanju je treba posvetiti Se nadalje veliko pozornost mežanju iglavcev v sestoje listavcev. Obseg teh del jc tceba v primerjavi z letom 1959, ko je bilo na ta način pogozdenih okoli 2000 ha reducirane površine, najmanj'podvojiti. V letu I960 je treba dokončno urediti vse gozdove, v katerih gospodarijo gozdna gospodarstva, in vse druge gozdove splošnega ljudskega premoženja. S posebnimi smernicami, ki naj jih napravi Uprava za gozdarstvo LRS, je treba v drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja zagotoviti pravilnost strokovnega gospodarjenja z gozdovi. Uprava za gozdarstvo LRS naj v zvezi z urejanjem gozdov v 19B0. letu prouči sodobnejše metode za urejanje gozdov, kot so fototaksacija in avtomatizacija urejanja podatkov o gozdovih, kar bo omogočilo zmanjšanje razmeroma velikih stroäkov, ki nastajajo pri sedanjem načinu urejanja gozdov. V zasebnih gozdovih je treba v prvi vrsti dokončati razjnejitev gozdov od kmetijskih povräin, ki se izvaja že nekaj let. Razen tega je treba v tem letu dokončno razmejiti tudi gozdove od pašnih zemljišč. Zaradi pravilnejše ocene proizvodnje lesa na negozdnih zemljiščih naj sestavi Uprava za gozdarstvo LRS navodila za ugotovitev lesnih zalog in proizvodnje lesa na teh zemljiščih tako, da se bo lahko na tej podlagi začcio izvajati praktično delo že v drugi polovici leta 1960. Za izvedbo teh del je treba predvideti potrebna sredstva v gozdnih skladih. 3. Pretežni del sredstev za pospeševanje gozdov je treba uporabiti za graditev gozdnih cest- Gozdne ceste je treba tudi v tem letu graditi zlasti v predelih, kjer prevladujejo iglavci. Kjer se kaže potreba, posebno v zvezi s čiščenjem in redčenjem iglastih gozdov, je treba za graditev vlak in neutrjenih poli uporabljati tudi sredstva za gojitev gozdov. Za mehanizacijo graditve gozdnih cest je treba predvideti v gozdnih skladih najmanj 100 milijonov dinarjev. V ta namen naj Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v sodelovanju z Upravo za ceste LRS prouči naj.smotrnejše načine za mehanizirano graditev in jih priporoči gozdnim gospodarskim organizacijam, Za smotrnejšo graditev gozdnih Zlffldto je treba sestaviti v letu 1960 pregled o dosedanji graditvi in program gradb za naslednje razdobje, ki naj upolteva enotnost gospodarjenja z gozdovi. v letu I960 je treba končati graditev šolskega centra v Postojni. Na-pravitl je treba tudi načrt o nadaljnji razširitvi tega centra v center za proučevanje dela in aa pospeševanje mehanizacije v goidarstvu. 4. V letu 1960 je treba dokončno uskladiti in razvrstiti gozdove po vrednostnih razredih in izvräiti revizijo te razvrstitve med okraji ob upoštevanju gozdnih cest, ki tekoče spreminjajo vrednostno strukturo gozdov. 5. V letu 1959 se je na podlagi podatkov gozdnourejevatne sluäbe ugotovilo, da je stanje zalog in prirastka v gozdovih boljše od tistega, s katerim se je računalo ob sestavljanju prespektivnega plana. Na tej podlagi je mogoče v letu 1960 obdržati isti obseg sečnje, ki je bil dosežen v letu 1959, medtem ko je perspektivni plan računal s postopnim zmanjševanjem, Kljub temu pa bo zaradi boljšega stanja v gozdovih že v letu I960 dosežen nižji odstotek sečnje od prirastka^ kot je bil predviden s perspektivnim planom za leto 1961. Po posameznih skupinami se predvideva v letu 1960 tale obseg sečnje (v tisoč bruto to'); Sečnji ttirtcks ^ecnjc ObrHmtinittfv I95S IB09 t'' ''> 97 100 91 94 98 64 101 102 101 103 108 91 9i 96 91 S predvideno strukturo sečnje se bodo v skladu s smernicami perspektivnega plana äe nadalje krepili iglasti gozdovi, tako da se bo sekalo v povprečju samo 84% od prirastka iglavcev, medtem ko jc treba zaradi preprečevanja razširjanja bukve sekati v povprečju 101^ prirastka listavcev. Na podlagi ukrepov, ki so bili storjeni v letu 1959 za zamenjavo lesa z drugimi materiali, zlasti pa za povečanje .blagovnosti gozdne proizvodnje, predvidevamo, da se bo v letu 1960 zmanjšala podeželska poraba lesa za okoli 70,000 neto m". Pri isti ravni sečnje se bo za to količino povečala blagovnost gozdne proizvodnje. Z nadaljnjim razvojem se bo zmanjšala tudi poraba drv, kar bo omogočilo povečanje stopnje izrabe lesa listavcev za tehnične namene od 38^ v letii 1959 na v letu I960. Z navedenim povečanjem blagovne proizvodnje, s smotrnejšim krojenjem posekanega lesa ter ob upoštevanju potreb trga je tre-ba v letu 1960 v primerjavi s prejšnjimi leti izdelati tete najvažnejše gozdne Sortimente (v tisoč neto m^): lese 1930 \m Skupaj 3000 2900 2900 - iglavci 1730 1620 1590 - listavci 1720 1280 1310 Gozdna gospodarstva 904 930 1003 Drugt gozdovi 2096 1970 1897 Količine liideltsi I95S 1959 IS« 1959 r958 ISM 1959 Les za mehanično predelavo 886 870 942 9S 108 — hlodi za žago iglavcev 647 647 659 100 102 — hlodi za žago listavcev 177 180 186 102 103 — hlodi za furnir in luačenje 17 18 41 106 228 Les za kemično predelavo 334 332 392 103 118 — celulozni les iglavcev 194 210 247 108 118 — celulozni les listavcev 38 52 91 L37 175 Hlodovino za žago iglavcev je treba usmerjati v prvi vrsti na industrijske žage 7 visokim odstotkom izrabe lesne gmote. Na podlagi lega bo mogoče proizvesti v letu 1960 okoli a0.000 m" žaganega lesa iglavcev več kot v prejšnjem letu. 2a zagotovitev predvidenega obsega proizvodnje furnirja in vezanih ploSČ ter v ■zvezi s tem pohištva je treba posvetiti posebno pozornost proizvodnji hlodovine za furnir in luščenje, za Jtar naj posebej skrbita Uprava za gozdarstvo LRS in Zbornica za Jtmetijstvo in gozdarstvo LRS. Predvidene količine celuJoznega in jamskega lesa iglavcev zagotavljajo nemoteno obratovanje tovarn celuloze in rudnikov ob upoštevanju njihove povečane proizvodnje in poveSatiih standardnih zalog. Te količine je treba doseä tudi z intenzivnejšim ciatenjem in redčenjem enodabnih iglastih gozdov; za industrijo celuloza pa se bodo pridobile večje količine lesa tudi s prehajanjem na švedslu sistem žaganja lesa iglavcev ter s povečanjem proizvodnje celuloznega lesa listavcev za okoli 40.00 m-'. 6. V letu 1900 je treba dokončno urediti evidenco o gozdni proizvodnji in o izvajanju ureditvenih načrtov gozdov, Usfrezna navodila bo pripravila Uprava za gozdarstvo LRS. 7. Za smotrnejšo gozdno proizvodnjo, racionalnejšo predelavo lesa ter bolj So povezavo med proizvajalci in potrošniki je treba uvajati primerne oblike dolgoročne ia povezovanja med gozdno proizvodnjo obeh sektorjev lastniStva s predelavo lesa s staliäca proizvodnih"" in potrošniških območij ter s stališča večje povezave proizvodnega procesa. Gozdni skladi 1. V okrajne gozdne sklade se stekajo tale sredstva: — od gozdov splošnega ljudskega premoženja del cene stoječega lesa, del dohodkov od postranskih gozdnih proizvodov in del dohodkov od plačanih gozdnih Skod; — od zasebnih in zadružnih gozdov del prispevka od sečnje lesa v teh g o sd o vi h. V posamezne okrajne gozdne sklade se vplačujejo sredstva po prejšnjem odstavku v tehle odstotkah; Od goidüv, s kalsriml ^ '('fSTtl goidCV splnänegii sasprilafljo SüUns gojp, pfsi^oz^ta )«; ' ' ^ ladfuin.h m usehjilh goiilDV Celje 35 25 Gorica 20 5 Koper 40 5 Kranj 50 25 Ljubljana 45 25 Maribor 45 35 Murska Sobota — JO Novo mesto 30 5 Okrajni ljudski odbor lahko z okrajnim družbenim planom zviša odstotke, določene v prejšnjem odstavku, za največ 5% od osnove. 2, V gozdni sklad LR Slovenije vplačujejo vsi okrajni gozdni skladi prispevek v višini 30!S svojih celotnih dohodkov iz prejSnje točke, razen gozdnih skladov v okrajih Gorica, Koper, Murska Sobota in Novo mesto, ki ne plačajo prispevka reputoUSkemu skladu. PRAVILNIK O GOZDNEM KEDU (Uradni lisi LRS št. 9 z dne 10. 3.1960) I. SPLOŠNE DOLOČBE L žlen Kot gozdiii red po tem pravilniku se štejejo vsi ukrepi, s katerimi se zagotovi pravilno gojenje gozda in varstvo gozdov ter s katenml se ohrani in izboljšuje rodovitnost gozdnih tal In proizvodnost gozdov. 2. člen Lastniki, posestniki, upravitelji in uporabnika (v nadaljnjem: lastniki) gozdov ne glede na lastništvo morajo v svojih gozdovih \ipeljati in vzdrževati gozdni red. predpisan s tem pravilnikom. 3. fleii 2a gozdarstvo pristojni upravni organi nadzorujejo izvrševanje tega pravilnika in skrbe za njegovo izvrševanje. II POSEBNE DOLOČBE 1, Odhazovänje jii sečnja drevja 4. čJen Drevje za sečnjo se odkazuje po določbah 11, člena uredbe o .sečnjah gozdnega drevja in po določbah tega pravilnika. Vsak odkaaovalni znak (odkazilo) mora biti registriran pri upravnem organu okrajnega ljudskega odbora, pristojnem za gozdarstvo, 5. člen Drevje se odkazuje za sečnjo raaliCno glede na to, a)i gre za sečnjo v enodobnih gozdovih, v prebiraJnih gozdovih in v varovalnih gozdovih. Za odkazovanje drevja v enodobnih gozdovih velja tole. V mladih pregostih kulturah se odkaže drevje nezaželenih drevesnih vrst in tisto drevje, ki utegne slabo vplivati na razvoj sestojev (negativna selekcija). Ko je višinski prirastek največji, se odkaže zaradi redčenja tisto odvečno drevje, ki ne bo ostalo v glavnem sestoju (pozitivna selekcija); pci tem pa se ne odkaže tisto fizično zdravo drevje, ki koristno vpliva na razvoj sestoja (polnilni sloj). Ko pa enodobni sestoji dosežejo sefno zrelost, je moči za oplodno sečnjo odkazovati drevje glavnega sestoja, iipoStevajoč istočasno naravno pomladitev poseke. V prebiralnih gozdovih se odkazuje drevje vseh debelinskih stopenj, upoštevajoč, da je treba posekati tisto drevje, ki ovira razvoj boljšega drevja. V varovalnih gozdovih se odkažejo tista drevesa, ki so začela propadati zaradi starosti, aU pa Se zahtevajo posek varstveni razlogi. Odkazovanje na neurejenem sečišCu (13. Člen) se odloži dotlej, da se sečisče uredi. 6. člen Dovoljeno sečnjo je treba izvräiti v roku, ki je predpisan v 13. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja, naloženo sečnjo pa v roku^ določenem s sečnim nalogom. Sečnja po predpisanem roku se šteje za nedovoljeno, Če sečno dovoljenje ni bilo podaljšano po veljavnih predpisih. 7. člen Drevo je treba posekali čim nize pri tleh, preostali panj pa ne sme biti višji od tretjine premera, razen na gibljivih in poplavnih zemljiščih. Višina panjev na strmih pobočjih se določa z gornje strani. Pri seJtanju se ne sme poSkodovati odkazovalni znak na panju (korenini), 8. Člen Drevje je treba podirati tako, da .-ie ne poškoduje uporabna vrednost drevesa in podmladek in sosednje drevje. Ce rastejo stara drevesa v mladju, jih je treba pred podiranjem primemo oklestiti. Pri sečnji je treba tudi upoStevati določbe (3. člen — 11, člen) pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu za izrabo gozdov [Uradni list FLRJ^ :št- 6-27/48). 9. člen Posekati se smejo samo adkazana drevesa. Posekati neodkazano drevo v zameno y.a neposekano odkazano drevo ni dovoljeno. 10. Člen Izkopavati panje posekanih dreves na strmih, hudourniških in kraških zemljiščih je prepovedano, 11. člen Pri podiranju iglastega in breslovega drevja morajo lastniki. gozdov izvršiti 1ele ukrepe; 1. obeliti lubje (skorjo) s panja, dalje z vrhačev in z deblovine nad 7 cm premera, 2. zložiti na kupe in pokuriLl okleščene macesnove ali brestove veje in lubje ter c)^]eäčene veje in lubje tistih iglastih dreves, v katerih je lubadar se v razvoju. Pri zlaganju lubja in vej in pri njihovem sežiganju je treba paziti, da se ne poškoduje gozdno mladje in gozdno zemljišče, dasti če so tla plitva in skalnata. 12. člen Pristojni upravni organ za gozdarstvo lahko odredi, da se posekano drevo obdela na seCiSČu po določenih pogojih in na drugem določenem mestu. Zlagati drva in celulozni les na sečiSču je dovoljena praviloma na gozdnih jasah (üistinah) ali ob izvoznih poüh, nikoli pa ob deblu rastočega drevja. 2. Ureditev seČišiSa IS. člen Lastnik gozda ali ti^ti, ki je opravil sečnjo, mora po izvršeni sečnji urediti sečl-iCe. V ta namen mora storiti tele ukrepe: I. posekati drevo, ki je pri podiranju drugega drevesa bilo poškodovano, ali ■drevo, na katero se je zataknilo drugo posekano drevo pri padcu; 3. posekati vsa suha aU suhovrhna drevesa iti njihove dele, ako so odkazanai 3, zložiti lubje in okleščene veje na manjše kupe ali jih primerno raztresti po sečišču v primerih, ki Jih ne aajema 2. točka 11. člena tega pravilnika; 4, izpeljati iz gozda ostanke od sečnje in izdelane gozdne Sortimente. 3. [zdelava in spr&vHa lesa 14, člen Posekano drevo je treba izdelati tako, da se čim manj poškoduje gozdno mladje, preostalo stoječe drevje, samo posekann drevo ter gozdno zeinljiSče, Praviloma naj se izdelujejo gozdni sortimenti na tistem prostoru sečišča, kjer je najmanj pomladka in od koder bo moči najlaže spravljati gozdne Sortimente iz gozda ob najmanjši škodi za mladje, gozdna tla in za sam gozdni Sortiment. Sekali in izdelovati je treba drevje tako, da posekana debla in izdelani lesni material ne ovirajo prometa na gozdnih presekah ali gozdnih poteh. 15, Člen Les se sme spravljati v takem letnem Času, da se tla čim manj poškodujejo (za-mrzla tla, sneg in podobno). Posebno je treba paziti na zemljiSča, ki so bila pogozdena ali pomlajena aH Ici SD varuvalni gozdovi Les se praviloma ne sme spravljati po tleh na gibljivih in hudourniških zem-Ijiščili ali kjer bi spravilo lesa povzročilo erozijo gozdnih tal. Ce ni druge spravilne možnosti, jÄ treba les na takih zemljiščih spravljati z žičnicami odroma drugimi takimi tohničnimi pripravami, ki popolno zavarujejo gozdna tla. 16. eien Zlaganje in puäcanje lesa in sečnih odpadkov v hudourniških jarkih je prepovedano. Lesni material, ki bi v teh jarkih ob sečnjah ali spravilu äe zaostal, se mora odstraniti iz teh jarkov aH z zemljišč, ki jih doseže voda. 17. člen Žigosati je treba panje vsakega posekariega drevesa, najsi je bilo odkazano za posek ali ne. PooblaSčena oseba žigosa panje 'z oditazovalnim znakom, podatke o nedovoljeni sečnji pa vpiše v logarsko knjigo. Iz teh podatkov nato sestavi pismene priglasitve nedovoljenih sečenj za občinski organ za gozdarstvo. 18. člen Da se ugotovi izvor in lastništvo iesa, se preprečujejo gozdne tatvine in podotmo, ter zaradi cvidence izdelanih gozdnih sorti men tov so dolžne gospodarske organizacije označiti gozdne Sortimente s svojim komercialnim znakom. Izdelani gozdni sortitnenU se prevzemajo in označujejo praviloma na sečišču. Gospodarske organizacije ne smejo imeti komercialnih znakov, ki bi nasprotovali zveznim predpisom o kontroli in označevanju izdelkov. Prevzemnik lesa, ki prevzeti les žigosa, mora uporabljati tak žig, ki je bistveno različen od odkazovalnega in inšpekcijskega (kontrolnega) znaka ter je registriran pri upravnem organu okrajnega ljudskega odboraf pristojnem za gozdarstvo. 19. člen Zasilna pot za spravilo gozdnih proizvodov se sme dovoliti pb upoštevanju 17, čl, zakona o gozdovih, V zvezi s temi določbami je treba vselej, kadar se prošnji za dovolitev aasiine poti ugodi, v odločbi o dovolitvi določiti smer in dolžino poti, način uporabljanja in rok, doklej traja pravica, ali pa količino lesa, ki naj se zvozi po zasilni poti. Pri tem pa je treba vselej naložiti uporabniku zasilne poti skrb za podmladek ali gozdni sestoj. Zasilna pot se sme dovoliti na vseh zemljiščih ne glede na kulturo ali lastništvo, razen če bi s tem nastala za lastnika zemljišča večja škoda, kakor je korist za tistega, ki zahteva zasilno pot. 4. Pogozdovanje 20. člen Gozd ali gozdno zemljišče, ki ni naravno pomlajeno, se pogozdi, če se posadi a sadikami ali poseje s semenjem. Za pogozditev določeno zemljišče mora biti poprej primerno pripravljeno, tako da se omogoči uspešna pogozditev. Kot primerno pripravljeno se šteje tisto zemljišče, ki je bilo očiščeno grmovja in Škodljivega plevela ter je bilo ob upoštevanju gojitvenih načel z njega odstranjeno Škodljivo in v rasti zaostalo posamično drevje ter odstranjena vrhnja plast nerazkrojnega humusa (surovi humus), ki bi ovirala rast posajenih sadik ali kalitev semenja, 21. aien Naravno ali umetno pogozdena zemljiäca je treba praviloma ograditi (z leseno ali žično ograjo), kjer je to potrebno iz varstvenih razlogov, ali drugače primerno zavarovati (čuvajska služba, lovski ukrepi) proti pažni živini in Škodljivi divjadi. Ce je potrebno, naj se ob meji teh zemJjiSč postavijo primerna znamenja alt napisi, da je treba nasad varovati in da je v njem prepovedana paša, 22. člen Na močno zaplevljenih rastiščih je treba pri vsaki posajeni sadiki ter tudi pri krpicah, posajenih s semenjem, zatakniti kolec primerne višine, da se laže izvedejo dela nege (obžetev, odstranitev listja). Zemljigče okoli sadik mora biti očiščeno plevela^ tako da vrha sadik ne preraste plevel. 23. člen Ce se material, ki napade pri čiščenju, ne odstrani povsem iz sestoja, ga je treba zložiti na primernih mestih tako, da ne ograža mladega sestoja. 5. Graditev objektov v gozdovili 24. člen Za graditev objektov v gozdovih je treba upoštevati predpise o posebnem soglasju organov za gozdarstvo za take gradbe kakor tudi predpise □ vnaprejšnjem krčitve-nem dovoljenju. 25. ölen Pri graditvi objektov v gozdovih je treba gledati na to, da se z razstreljevanjem, odkopavanjem ali odlaganjem materiala in z drugimi podobnimi dejanji okolni gozdni sesto] ne poškoduje in da se gradi lena tistem zemljiSču, za katero je dano dovoljenje. 26. člen Pristojni organ določi mesta, na katerih se pustita zemlja, izkopana zaradi graditve, in gradbeni material, potreben za graditev. Isto velja tudi za hrambo eksplozivnega in vnetljivega materiala. 6. Nabiranje postranskih gozdnih proizvodov 27. člen Pri nabiranju postranskih gozdnih proizvodov v gozdu (plodovi in semenje gozdnega drevja, gozdna zelišča in gobe, rastlinski sadeži, smola, stelja, paSa, suhljad z vejevino in sečnimi odpadki, sestavine gozdnega zemljišča) nabiralci ali uporabniki ne smejo delati Škode mladju, sadikam, gozdnemu drevju, mejnim in urejevalnim ter drugim znamenjem in drugim gozdnim objektom. 2B. Slen Lastniki gozdov, kjer zasebni nabiralci nabirajo postranske gozdne proizvode za prodajo, naj vpeljejo pregled nabiralcev teh proizvodov. V ta namen tudi lahko vpeljejo pismena potrdila. 29. člen Sraolariti se smejo'borova drevesa, srela za smotarjenje in odkazana v ta namen. Ce je drevje že odfcazano za posek, se sme smolariti brez posebnega dovoljenja. 30. Člen Stelja in mahovina se sineta grabiti izjemoma in samo z lesenimi grabi jami, in sicer tako, da se ne pograbi prst in da se ne poSkodujejo mladi nasadi ali mlado drevje. Zlasti je treba paziti, da se ne steljari vsakoletno na istih površinah, ampak v obhodnjicah, dolgih najmanj tri leta. 31. Člen V gozdu in na zemljiščih iz 14. Člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja je prepovedano klestiti iglavce, razen suhe veje in tista drevesa, ki so odkazana za sečnjo, 32. člen Semenje in plodove na stoječem gozdnem drevju je dovoljeno nabirati tako, da se drevje ne poškoduje. Pri tem je zlasti prepovedano uporabljati železne krarnpeže, tolči po deblu ali obmetavati drevo s Jtamenjera in lomiti ve.ie 02iroma vršičke 33. člen Kjer je v gozdu paša dovoljena, je dovoljeno puščati živali na pašo in k napa-jališčem le po odröjenih potih. Kjer paša ni dovoljena, je treba prepoved paše na ustreznih prostorih vidno označiti, 34. člen V skladu z odlokom o prepovedi razdiranja mravljišč in nabiranja mravljinjih bub (jajčec) v gozdovih (Uradni list LRS, št. 42-1B3/57) med postranske gozdne proizvode nt moči prištevati mravljinjih bub. Lastniki gozdov naj preprečijo olcvare ali razdiranje mravljišč. r 1, strokovni tehnični pregledi in kolavtlacije del v gozdovih 35. člen Kot strokovni tehnični pregled izvršenega dela v gozdu velja ugotovitev, ali in kako je bilo v gozdu opravljeno določeno strokovno delo s področja gozdarstva, Strokovne tehnične preglede opravljajo upravni organi za gozdarstvo v izvrševanju svoje pravice nadzora nad tem, kako lastniki pri gospodarjenju z gozdovi izvršujejo svoje dolžaosti po predpisih o gozdovih, 36. člen Strokovni tehnični pregled opravi uradna oseba pristojnega upravnega organa, lahko pa tudi uradna oseba zaprošenega upravnega organa. Če bi zadevno poslovanje piistojnega upravnega organa bilo zvezano z nesorazmernimi stroški ali z veliko zamudo. O strokovnem tehničnem pregledu se sestavi zapisnik, 37. Člen S kolavdacijo se ugotovi, ali Je določeno gozdno strokovno delo iz^TŠeno po pogodbi ali po potrjenem programu, če se taka dela plačajo iz javnih sredstev gozdarstva. Kolavdacija se izvrši, ko je gozdno strokovno delo dovršeno in opravjen strokovni tehnični pregled (35. in 36. člen), Kolavdacijo opravi komisija, ki jo sestavljajo trije člani; predstavnik izvajalca dela, predstavnik upravnega organa, ki dovoli izplačilo za delo, in predsednik, ki ga navedeni izvajalec in upravni organ izbereta sporazumno izmed gozdarskih strokovnjakov. O kolavdaciji se sestavi zapisnik. 38. člen Zapisnik iz 36. in 37. člena je dokazilo in strokovna podlaga za oclloEanje pristojnih upravnih organov v upravnih zadevah, za katere je bi) zapisnik sestavljen, lahJco pa tudi strokovna podlaga za statistiko v gozdarstvu. U[. KAZENSKE IN KOKCNE DOLOCBE 39. Člen Pri vzdrževanja gozdnega reda je treba zlasti upoštevati predpise o varstvu gozdov pred požarom, predpise o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, predpise o sečnjah gozdnega drevja ter predpise o higienskih in tehničnih varnostnih uitrepih pri delu za izkoriščanje gozdov, 40. člen Za prekrSek po tem pravilniku se kaznuje z denarno kaznijo do 10,000 dinarjev, 1, kdor podre eno ali več dreves proti določbi 7. in 8. Člena tega pravilnika; 2, kdor pri graditvi objekta v gozdu ne upošteva določb 25. člena tega pravilnika; 3, kdor nabira postranske gozdne proizvode v nasprotju s 27. členom in 29. do 33, členom tega pravilnika. Ce stori prekršek iz 1. do 3. točke gospodarska organizacija, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev Poleg pravne osebe se kaznuje z denarno kaznijo do 10,000 dinarjev tudi njen predstavnik oziroma odgovorni uslužbenec, 41. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 06-730/0-59 Ljubljana, dne 9. decembra L959. Soglaäava! Uprava za gozdarstvo LRS Sekretar sekretariata IS Direktor: za kmetijstvo in gozdarstvo: Ing. "Lojze Funkl L r. Jože Ingolič 1. r. Državni sekretar za notranje zadeve LRS: Vladimir Kadunec 1 r. ODLOK O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH SMREKOVE IN JELOVE HLODOVINE ZA ŽAGANJE (Uradni list LRS St. 2ü z dne 16. 6. 1960) I, Za smrekovo in jelovo hlodovino za Žaganje se doloCi najvišja prodajna cena v viSini lO.COO din. Za dobavo hlodovine po posebnem naročilu se ta cena lahko zviäa do 20%. Cena iz 1. odstavka velja za I m» franico vagon najbližje nakladalne železniške postaje oziroma" franko žaga, če je ta bližja kot äelezniäJca postaja. Kot hlodovina se razume hlodovina smreke in jelke, ki se sme žagati po veljavnih predpisih, II. Kdor prodaja ali kupuje hlodovino za žaganje nad ceno, ki je predpisana s tem odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20,000 din, Ce stoti prekršek pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 din, poleg pravne osebe pa. tudi odgovorni predstavnik oziroma uslužbenec pravne osebe z denarno kaznijo do 20.000 din. ■ III, Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo m gozdarstvo je pooblašten, da izdaja navodila iti pojasnila za izvrševanje lega odloka. IV. Ta odlok velja od dneva objave v "Uradnem listu LHS-, St. 01-739/3-60 Ljubljana, dne 21. maja 1980, Izvršni svet Ljudske sHupSČine Ljudske republike Slovenije Sekretar'. Nadomestuje predsednika: Peter Zorko 1. t. podpredsednik: Viktor AvbeJj 1. r. NAVODILO ZA IZVAJANJE ODLOKA O EVIDENCI IN KONTROLI CEN DOLOČENIH PROIZVODOV GLEDE CEN ZA 2AGAN TELOV IN SMREKOV LES (Uradni list FLRJ št. 15 z dne 13.4.1960] 1. Upoštevajoč kot podlago za oblikovanje cen znesek do 28.000 dinarjev 2a 1 m'' žaganega jelovega in smrekovega lesa povprečne kakovosti (2, točka navodila o spremembah in dopolnitvah navodila za iavajanje odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov - ..Uradni list FLRJ- ät. 8/60) se ne Šteje za zviäanje cen v smisUi 1. in 3, točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proižA/odov, če znaSa cena za Im" žaganega jelovega in smrekovega lesa posameznih sortimentov in dimenzij po JUS D,C1.041/55; Detielina Siifina Dol^iiiu nnjvtf ^"•■l"'":«' njtu fm m tiiunrjtv Čiste in pol čiste 12 8 < 3 do 6 50.400 čiste in polčisie IS 8< 3 do 6 47.600 ciÄte in polčiste 24 8 < 3 do f! 44.800 čiste in polčiste 28 8 < 3 do 6 43,400 čiste in polčiste 38 10 < 3 do 6 42.000 čiste in polčiste 4ft 10 < 3 do 6 42.000 čiste in polčiste 76 10 < 3 do 6 42.000 čiste in polčiste 96 10 < 3 do 6 42.000 L vrsta 12 8< 3 do 6 43.400 L vrsta 18 8 < 3 do 6 40,300 I. vrsta 24 8 < 3 do e 36.400 1. vrsta 28 8< 3 do 6 35.000 1. vrsta 38 10 < 3 do 6 33.600 I. vrsta 48 10 < 3 do 6 33.600 I. vrsta 76 10 < 3 do 6 33.600 I. vrsta 06 10 < 3 do 6 '33.600 H. vrsta 12 8< 3 do 6 40,600 II. vrsta 18 8< 3 do 6 37.800 II. vrsta 24 8 < 3 do 6 33.600 H. vrsta 28 8< 3 do 6 32,200 II. vrsta 36 10 < 3 do 6 30.800 Sortiment Debelina Širina Doläiiia NstfTee tnm cm m diDdTjpV II. vrsta 48 10 < 3 do 6 30.800 II. vrsta 76 10 < 3 do 6 30.800 II. vrsta 96 10 < 3 do 6 30.800 III. vrsta 12 8 < 3 do 6 37.800 III. vrsta IS 8 < 3 do 6 35.000 III. vrsta 24 ■8 < 3 do 6 30.BOO Tri, vrsta 2S e < 3 do 6 29.400 nr. vrsta 38 10 < 3 do 6 28.000 III. vrsta 43 10 < 3 do 6 28.000 III. vrsta 70 10 < 3 do 6 28.000 IM. vrsta 96 LO < 3 do 6 28.000 IV, vrsta. 12 B < 3 do 6 33.600 IV. vrsta 18 8 < 3 do 6 30.800 IV, vrsta 24 e < 3 do 6 26.600 IV. vrsta 28 0 < 3 do S 25.200 IV. vrsta 38 10 < 3 do 6 23,800 IV, vrsta 10 < 3 do 6 23.800 IV, vrsta 76 10 < 3 do 6 23,800 IV, vrsta 96 10 < 3 do 6 23.800 V. vrsta 12 8< 3 do 6 30.800 V. vrsta 18 8 < 3 do S 26.600 V. \TSt3 24 8 < 3 do 6 22.400 V, vrsta 28 8 < 3 do e 21.000 V. vrsta 38 10 < 3 do 6 19.600 V. vrsta 4S J0< 3 do 6 19,600 V. vrsta 76 10 < 3 do 6 19.600 V. vrsta 96 10 < 3 do 6 19 600 2. Obrobljene deske — kratice I, vi-sta 12 < a < 0,50 do 0,90 22.400 II. 12 < 8 < 0,50 do 0.90 16.800 lir. vrsta 12 < 8 < 0,50 do 0,90 11.200 3, Obrobljene deske - kratke I, vrsta 12 < 8 < 1 do 2,75 29.400 11. vrsta 12 < 8 < 1 do 2,75 25,200 in. vrsta 13 < a < 1 do 2,75 22.400 4. Neobrobljene fleske čiste in polčiste 38 do 96 18 < 3 do 6 42.000 I. vrsta 12 dO 28 16 < 3 do 6 39.200 I. Vrsta 38 do 96 18 < 3 do 6 36.400 II. vrsta 12 do 28 18< 3 do 6 36.400 II, vrsta 38 do 96 1S< 3 do 6 33.600 5. Deske za izdela\^0 ladijskega poda I. vrsta 24 in 28 7 do 17 3 dd 6 3S.OOO ir. vrsta 24 in 28 7 do 17 3 do S 32.2Ü0 III. vrsta 24 i» 28 7 do 17 3 do 6 20.400 6, Les po teži 12< !i< 0,50 do 6 7. Gredice a) normalne 38X48 2 do 2,75 26.600 So rti DO eo t Debeliüä Sirina mm Uta DolSina m Nflivefi dinatjeif normalne 33X70 2 do 2,75 2B.60Ü normalne 49 X48 2 do 2,75 26.600 normalne 48 X76 2 do 2,75 26.600 normalne 76 X 76 3 do 6 32.200 normalne 76 X 100 3 do 6 32.200 b) za opaž 33 X 48 2 do 2,73 18.200 za opaž 38X 76 2 do 2,75 18.200 za opaž 48X 48 3 do 6 23.800 za opaž 48 X76 3 do 6 23.800 za opaž 76 X 76 3 do 6 23.800 za opaž 76 X 100 3 do 6 23.800 za opaž 100 X 100 3 do 6 23.800 8. Letve 6 X 24 1 do 1,75 19.600 Letve 12 X38 1 do 1,75 19.600 Letve 12 X 48 1 do 1,75 19.600 Letve IB X 38 1 do 1,75 19.600 Letve 18 X48 2 do 2,75 26.600 Letve 24 X 24 2 do 2,75 26.600 Letve 34 X38 2 do 2,75 2ß.eoo Letve 24 X 43 3 do 6 33.600 Letve 28X28 3 do 6 33.600 Letve 28 X38 3 do 6 33.600 Letve 28 X 4B 3 do 6 33.600 3. V smislu prejšnje točke formirane cene so mišljene franko naloženo na vagon, ladjo ali vlačilec na proizvajalcu najbližji nakladalni postaji. Ce je proizvajalčev obrat oddaljen od njegove nakladalne postaje več kot 20 km, so miäljene cene za žagan jelov in smrekov les, proizveden v omenjenem obratu, franko naloženo na tovorni avtomobil na javni avtomobilski cesti. 3. Cene za žagan jelov in smrekov les speeialnili dimenzij, ki se proizvaja in dobavlja železniškim delavnicam, vojaški industriji, ladjedelništvu, za kmetijske stroje in drugi strojni industriji po njihoviti naročilih, smejo biti do 20® višje od cen za ustrezni Sortiment in kakovost normalnih dimenzij. 4. To navodilo velja od dneva objave v ^»Uradnem listu FLRJ«, Beograd, 9. aprila 1980. St. 659/1, Državni sekretar la blagovni prometr Marjan Brecelj s. r. PRAVILNIK O EKONOMSKO-TEBNICNI DOKUMENTACIJI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Z.\ VZGOJO INTENZIVNIH KULTUR DREVJA Z VELIKIM IN HITRIM PRIRASTKOM (Uradni list FLRJ Št. 17 z dne 27, A. 1960) 1. člen investicijski program za vzgojo intenzivnih kultur drevja z velikim in hitrim prirastkoni (v nadaljnjem besedilu: »»kulture") mora vsebovati tole ekonomsko-tehnično dokumentacijo: 1. glavne podatke o invcstitonu in o zemljišču, na katerem se nameravajo vzgojiti kulture: 1. ime in sedež investitorja, 2. ime objekta tn kraj (zemljišče); 3. velikost in struktura zemljiiča v hektarih, arondiranost (Število, velikost in lega posameznih kompleksov), Število glav (morebitne) živine po kategorijah in proizvodnja hlevskega gnoja; 4. kratek oris sedanje strukture proizvodnje na zadevnem zemljiSču s podatki o povprečnih donosih pomembtieiäih kultur na hektar v zadnjih dveh letih; 5. seznam investitorjevih osnovnih sredstev in njihova vrednost; 6. investitorjev linančni uspeh v preteklem letu, za katero ima potrjen zaključni račun; I. kratek oris razvojne smeri investitorja kot gospodarske organizacije v celoti in načrt| kako namerava v prihodnje izkoriščati zemljišče, s posebnim pogledom na nannen investicij; II. podatke o naravnih in gospodarskih pogojih: 1, podatke o naravnih pogojih: o legi, reliefu in tipu zemljišča, o geoloS-ki podlagi, hidrografskih in hidroloSkjh razmerah, o podnebju, pedoloSki opis tal; tekst ura, struktura, rahiosl, zbitost, globina, aeracija, vlaga, kislost pH, vsebina kalcija, razmerje med dušikom, fosforjem in kalijem (po hitri metodi — na piimer Morgan), stanje in oscilacije talnih voda; 2, podatke o gospodarskih pogojih: analiza trga in možnost plasmaja pričakovane proizvodnje — domače in izvozne potrebe, sortimenti na zadevnem zemljišču predvidene lesne gmote glede na obhodnjo (starost debel ob poseku), vrste kmetijskih pridelkov, prodajna vrednost lesa po sortimentih in skupna, ter prodajna cena kmetijskih pridelkov s pojasnilom, kako se obliliujejo prodajne cene, stanje komunikacij, prevozni pogoji, problem delovne sile in drugi gospodarski pogoji; 3, analizo in sklep o možnosti gojitve kultur na podlagi podatkov o naravnih in gospodarskih pogojih; lil. podatke o strukturi investicij: 1. pri kulturah — posamezen in skupen prikaz površin po vrstah kultur in kmetijskih posevkov v hektarih in način gojitve; 2. pri gradbenih objektih - prikaz objektov po vrstah in zmogljivosti s predračunskimi vrednostmi, izračunanimi za vsak objekt posebej in za vse skupaj, ter dinamiko naložb; 3. pri opremi — specifikacije opreme, posebej domače in posebej uvozne, vštevSi tudi opremo za morebitne hidromelioracije ter dinamiko naložb; 4. pri drugih naložbah {za raziskovalna dela, izdelavo projektov, odkup in odškodnine in dr.) — vrste naložb z vrednostjo vsake posame^sne naložbe in vseh skupaj ter njihovo dinamiko; 5. zbirni pregled potrebnih invesücijskih sredstev po namenu, letih in skupaj. Vsi podatki od I do 5 v tej točki se morajo ujemati s podatki iz Vil. ločke tega Člena (predračun potrebnih investicijskih sredstev); IV. podatke o vrsti in obsegu dela in materiala: 1. za kulture: a) pregledno karto zadevnega zemljišča v primernem merilu (1:10,600 do 50.000 - odvisno od velikosti zemljišča), na kateri so prikazane površina, komunikacije, objekti ter vrste kultur s Stevitkanrü katastrskih parcel in s prepisom posestnih listov {kjer ni bilo podrobne izmeritve, je treba označiti katastrske bloke), Ce tako zahtevajo terenski pogoji, je treba dati tudi vertikalni prikaz tal s posebno tehnično rešitvijo; b) vrstni red del in način njihovega izvaianja: regulacijska dela (krčenje, ravnanje, terasiranje, varstvo pred erozijo in dr.j; Beromelioradje in hidromelioradje, priprave za rigolanje (ruvanje korenin in panjev in čiSfienje od kamenja in dr.), rigolanje, gnojenje, priprave površin za sajenje, način gojitve (Število sadik na hektar, presledek med vrstami in presledek med posameanimi sadikami v vrstah], način sajenja, agrotehnični ukrepi (nega zemljišča, gozdni gojitveni in varstveni ukrepi c3o konca olihodnje po letih in dr,); c) potrebe po materialu in zagotovitev materiala: sadilni mateiial, domači in uvozni po vtstah, starosti in izvoru; organska in mineralna gnojila, varstvena sredstva in'drugo; d) potrebe po delovni sili in strokovnih kadrih. Za podatke pod b), c) in cJ) te točke je treba navosti norme in normative na en hektar v naturalnih pokazateljih; 2. za gredbene objekte; vrsta objekta, zmogljivost in lokacija (pri tipskih objektih je treba navesti kratek opis in vrednost, pri drugih pa priložiti projekt s pred-izmero in proračunom); 3. za opremo: izbira domaČe in uvozne opreme s specifikacijami po vrstah in zmogljivostih; 4. za druge naložbe: razisko-ualna dela, projektiranje, odkup in odškodnine, sodelovanje T. znanstvenimi zavodi, dvig strokovnih kadrov, strokovno nacizorstvo in dr.; V. oris kmetijske proizvodnje in proizvodnje lesne gmote med investicijami ter izkoriščanje lesa po končanih investicijah: 1. proces kmetijske proizvodnje po vrstah posevkov in proces proizvodnje lesne gmote z ustrezno obrazložitvijo posameznih del; 2. količine potrebnega materiala in njegova zagotovitev po vrstah posevkov in kultur, izračunano za I hektar in skupaj; 3. način potrebne delovne sile in strokovnih kadrov in njihova zagotovitev; 4. proizvajalni stroški po vrstah kmetijskih posevkov in lesne gmote ter lesnih sortimeotov, obračunani za 1 hektar oziroma sa I m^ in skupaj; 5. donosi po vrstah posevkov in kultur, z enega hektara in skupaj, ter njihovo dinamiko po letih; Vt. ekonomski učinek proizvodnje: 1. obračun amortizacije; 2. obračun potrebnih obratnih sredstev; 3. ekonomsko obrazložen rentabilnost ni račun; Vil. predračun potrebnih investicijskih sredstev; 1. za kulttire in kmetijske posevke; obračun po letih, na en hektar in škripaj, od začetka eksploatacije kultur; 2. za gradbena dela; obračun potrebnih investicijskih sredstev, po objektih in po letih naložb; 3. za opremo: specifikacijo po posameznih strojih, pripravah in napravah, posebej za uvozno opremo; 4. za druge naložbe: prikaz potrebnih sredstev po vrstah naložb, za vsako posebej in skupaj. Predračun investicijskih sredstev, ki so potrebna 1a dolgoletne kulture, opremo in druge naložbe, mora bili izdelan na podlagi podrotne predizmere po ustrezni merski enoti, in sicer za vsako postavko oziroma vrsto del posebej — po letih, 2a trajne kulture morajo biti postavke, ki se nanaäajo na delovno silo, strojno delo in material, izračunane in izkazane v posebnih predračunih. 2. člen Investicijskemu programu morajg biti priloženi akti pristojnih državnih organov, s katerimi se v smislu veljavnih predpisov daje soglasje oziroma odobritev za dela iz investicijskega programa. 3. eien Določbe tega pravilnika ne bodo veljale za investicijske prosrame, kt so bili predloženi v potrditev do njegove uveljavitve. 4. čien Ta pravilnik za fine veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu FLRJ«. Št. 06-S60/1. Beograd, 8. aprila 1980, Sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo: Slavko Komar s. r. ODREDBA O VISINI MARŽE ZA PROMET Z ŽAGANIM JELOVIM liM SMREKOVIM LESOM (Uradni list LRS št.: 13 z dne 31. 4. 1960) 1. Za žagan jelov in smrekov les smejo zaraCunati trgovske gospodarske organizacije v prometu tia debelo maržo, s katero krijejo poslovne strošlte, osebne dohodke delavcev in obveznosti do družbene skupnosti. 2. Višina marže za kritje stroäkov prometa na debelo sme biti: za tranzitni promet do 2%, za promet preko skladišča gospodarske organizacije do 7%. 3. Osnova za zai-ačunavanje marže, določena v 2. toČki te odredbe je proizvajal-£ev3 prodajna cena, franko naloženo na vagon ali drugo prevozno sredstvo. 4. Ta odredba velja od dneva objave v" -Uradnem listu LRS«. St. 02-149/1-60 Ljubljana, dne 31. marca 1960. Državni sekretar: Državni sekretariat Dr. Marijan Dermastia 1. r. za blagovni promet LRS ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O NAJVIŠJIH CENAH LESA NA PANJU (Uradni list FLRJ Št. 13 od 3U. 3.1960) 1. Veljati neha odlok o najvišjih cenah lesa na panju f-Uradnilist FLRJ« St. 32,'54), 2. Ta odlok velja od dneva objave v "Ucadnem listu FLRJ«, R. p. ät. 6.'5. Beograd, 15. marca 1960 Zvezni izvršni svet Sekretar; Podpredsednik: Veljko Zekovič s. r. Mijalko Todorovič s, r. GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevanje) kalus -a m = zaoelica -e 2 iäcelitveno t ki 00 kämba -e ž zank^, obroč iz lesa kaiiibij -a m = me/.nik -a. ni = raiižnik -a )H plaši toorn^ga sianicja med le-SOJU in /itbjem kameralen -Ina -o: ~a taksa določeoanje etaia iia osnooi normalne in dejanske laloge i er prirastka kamionski -a ~a cesta cesfa za kamionski prenoz kanalski -n. -f>: ~a sušilnica /a Irs kajicla (cEuidla.), gl. oglje! kaiifinela -e Ž, natJ, o mnov..: kantinele Uiiike lesene leioice kapaciteta- -e ž zmagljiooaf kflpar -rja ra šcHasia aš: bakfiv ~ Cry-]V(ütOccus fagi Eärspr,; ostrigasti ~ Qurtdraspidiotiis ostraciformis Curtis; vejičasti ~ Lepiclosaplies. iilmi L; leskov EuJecauiinn coryli 1*; smrekov — Physokerme^ piceae Schrk.; lirnstw ~ Kermes (tuercus vrbov -- Cliionaspii' sa.licis I»; če^pljev Eiilecaniutn: comi Bebe, kapilarft -e. i lasnica kapiiäi-en -rna -o; voda kftpilflTjiofif -i ž IttiODitosl kopniCB -e z = knpnik -a m = [)Otlkapnik -n m zadušeno. 7.a$trto dreuo kap lični k -a m Apata capucijin U, ItroSč karakteristika -e a; ^a sesfojfu ^owla inačilnosii se.ftoja, gozda kaibamiden -dna -o: lepilo sinteiič-no lepilo, izdelano i2 sečnine in formuli nii karoserija »e ž: lesena leseno aoio- moMlsko ohišje karta -e ž: ~ fc^ozclov kart je -ja m (([uajtier) pustben način iagaitja okroglega lesa karton -n m lepenka karukola -e i priprooa za obešanje bremen na žičnici z oio nosilko kasfn -e z: 1, lesena žična, naprana o hudourniških koTidli in oodnili strugah za rcgulacijo lokoo; 2__lesa sklati aonica kataster -tra mr zemljiški ^jidni lovski ^ itd. katastrski -a -o: ~ čisii don<>s (dohodek) katena -e z zaporedje (zaporedna vrsta) različnih tal na isti geološki podlagi katran -a m ostanek pri suhi destilaciji lesa ali premoga kavkaškl -a -o: -.a jelka ALies Nord-rnaiiaiami Spia.fli: smreka, gl, smrekaf ka/ein -a mj t. mlečna heljäkooina; 2. lepilo za les keblfca -e ž le.teno oedra z enim ročajem kiaiiizacija -e i prepojiieo lesa s sabli- matoin po Kijanoxjem načinu kianizirati -em ktj -a m. lesen iolkač, bat kiricfa -e ž zidano koiiio regulirane struge ali stranskega jarka ktsel -sla -o: tla kislost -i hidro-lititna - tal kit -a m; - za les fili lesui ~ kitati -am kläda -c i grčao. nerazcepljeii kos lesa kladanea -o ž = klndiiica -6 ž = drva-l.it / sekira za kalanje klad. glej aekira! klädje -a s (cotl.) kladivo -a st Icseno' goacJno ~ kluitra -e ž: drv, gl. seženjf klfliiifa -e ž gl. skobu! klasificirati -ajii klasifikacija -l- biološka tehnološka ~ (o gozdarstmL) kleč -i ž flfrflina/«, peščena plitoina v uodi klej -a ni lepilo klejSnje -a s kle.jiti -im klek -a m = tuja -e- Tliiiju octirJon- talis. L.; Tliiija on>tL(aliv L. kLeka -e v. grčasla krivina tta dreoesu klekasl -a -o krioenčast klen -a. -O: üemö = zdravo, polno seme klen, klena m = maklcn -a m Ac.er fitmpestte L. klčnov -a -o: ~ les klčjiovina -s ž = klcinov Itis klepčlec -Lea. m = lüopöt^c -tea tn klestiinjk -a. m orodje za kleščenje dreuja "klestina -e i (toll.) nakleščene aeje = klestje -a s klestiti -»n odse/consU veje klešče klešč ž. nino5.: l. orodje: gozrtar-ske ~ zft merjenje iesa (klupa, premei-ka); 2. lesene ~ del iirešnega ogrodja klica -e i kUčeu -fina -o; fniloba, ~a palc?. klima -c ž: huuiidna klima, o fca/eri padapine presegajo izfiläpeDunje; arid-na ~ irii'ma, p käieri izhlapevanje preseda pädaoine klimak^ -B. m fr/imafična razvojna siop-nja klimatizator -rja m napraoa za klima- iiziranje k) i m n ti zi mu J C -a s klimatizirati -ara riaredUi določeno klimo klimatcviogijn -e Ž nauk o podnebju klimatski -a -o: ^e ra.s'e dr&vja dreoje, hi se razoije d posebnih klimatskik rszmera^i. klin klfna m = za^oada ž: lesen šele^en ~ za podiranje dreaja kKnec -nca m: lesen - == cvek klina -e ž žagni lini: rezilo klinast -a -o: re?. fo mizarstvii) klinja -e ž: ^ za cepljenje dog, ^ za cepljenje obročev kljuka -e ž: 1. l&sena ~ za obešanje bremen rta iičnicot 2. sodarska ~ kooin-sto orodje za vitaDljanje dna v &od kljiiuača -e ž 1. cepin-, 2, orsfa sekire kl66ec -čca. m = kloček -cka m = divji orešek Staphylea pLonata L. klokec -kca m pistacija — rujevka -e ž Pistada terebinihus L^ klön -a m enoien maieria}, razinnoien vegetativno iz ene same raslline (po-tahijenci, rezanci, koreninski odganjki iz grebenic}{ nasprotje: generaiivni način razmnolevanja; gl kuliirtar! klorofil -a ro = li&tno zelenilo kill pa -e ž, gl. klešče! koMlja -e ž = rogovila -e ž kobäljast -a -o-: ^o deblo kobila -e ž koza pri drči in koza za žaganje dro kobilica -e f-: bukova, ^ Potlisrna alpina Koli. kocka -e. i-. ]esciia — z» flak kol kola ril kcluf -a m zviiek ohodoo za sita kö!«r&ki -a. -o.: -.i les' k&letio -a nil - žičnice kolenast^-a -o: ~ le« koliba -K Ž bajta količek -Pka m koiiti kolini pasfaoljaii kole koljaČ -a m = koljatA -e ž orodje za kalsnje kolje -a 9 kotnik -a m 1. sestoj p debelini kolja-, 2. kolovoz kolcbšr -rja m 1. odrezki debla za den-dromeirijsko analizo; 2. čas. v katerem ne o prebiralnih gozdovih ponovi sečnja na istem moMa kolobariü -im menjati kuHu.ro na istem zemljišču o določenih razdobjih koloborjenje -a. s.: ^ v froztin. ua polju kolotlijski -a -d; ^a. volna slabo nitri- rana celuloza kolofonija -e i izdelek iz smole koloiden -dna -oi: glina delci, rnaiijši od 0.0002 mm koloinčr -a ni leseno merilo, ki se nporablja pri oblikovanju dog za sode kolotečina -e ž = kolesuica -e ž kolesni tir kolovec -vca m gozd panjevec za gojenje (trt nega) kal ja kolut -a m okrogla plošča komarča -e ž deblo s prisekanimi neja-mi za osirpi (za. obešanje unopja) aJi tndi za lestev komasacija -e ž: ~ goz/lov = zložb« goadflih lemljišč kombinacija -e ž sestaoa kombinat -a m;: lesni ~ kombinirati -am komisijski -a -o: les le:^ po naroČilu (za razloček od merkantilnega} koffloda -e S kos pohiHoa (nizka lesena o/naraj komora z: suSüna parilna - o Šilnicah lesa komorika -e ž Quercus co<;cifera L hrast grmante rasti kom p« k. ten. -tna -i>: - les. jedrnat (gost) les (za razloček od redkega} kompost -a m zrn« organskih odpsdkoo, poineSanib z «mefn/rni m naravnimi gnojili konti Lei on i ran je -a s kondicioüirQti -am. gl, klirnäli2i.rati! konfiguracija -e ž; ~ tal oblikomiast iäl koničiifl -fl -o Spicoist koničen -čiia -o = sfrjičast; ~a odo): vodno korošita -e i omta nekire, gl. sefcira/ korozija -e i razdirali je (spodjedanje) bregoD od T^ade kosir -rja m = kosirnik -a m srpast )i02> g}, ludi klestil-Jiik! kosiŠčc -a S; leseno ^ fza to^o,) kosinač -a ni oblU za grobo obdelaoo lesa kosmat -äta -o: Jajan les fnaspro(jc: gladko žagan les) kösmulja -e ž = agras Ribes uva-cris-L. kostanj -an.ja in: domači p-ravi ~ Casta iiea sativa MÜI; divji ~ Aesculus liippocasfanum L. kostanjev -a ~ leä; ~ rak, gl. rak! kostanjevi 110. -e k = kostaJijev les kostelieevje -a s Lonicora xylöste:uru L. = jiesikovirm (pasji les, volčji les} kostenika -e ž gl. kalina! kos kosa m: 1. močno oejnaio (koiasto) dieoo; 2. pleten kos iz oiter koSast -a -o: ~oc drevo košat -ata -O*: -O drevo mo^rio pejnaio dreoo; «e gozdne sadike fršste sadike s krepkimi pejicami košatica -e ž nadomestni odganjek (poganjek} iz korenine konätiti -im se: drmje- se košati (raa- vejaje), zlasti pri grmasit ožrafii koščen -a -o; ~o trt! les ki>ščl'čevjc -a. ^ gt. kalina! košeničica -e i-, bajvilaa. gl. zoüovma! koŠevje -a g = grmičevje, ijoščevjc, go- äcBvje košutje -a s, gl, rušje! koi k6t£L Ri: natlo-nski ^ kotanja -e z jama kotel 'Iii un: ^ v tpreiiu = koata, vrta- Ca, globel, toka.va koten. -Itia -o: ItLev = obroibutt:a; arcalo geodetski inslrument kütomer -a mi: mizarski geodetski ~ koza -e ž, gt. kobila! kozek -zka m: priti, en meier dolg kol 2B prioexooänje splaon kozliček -čka, m.i Trtoškaliii Aroniia mos^cata L..; veliki tCkpolov ~ Sapcrda carcharias L.; malL topodov ~ Sa^)&^-(la pofvulnea L.; smrekov ~ Tetropium hirirfuni t.; liišni ^ Hylotrupes- bajn-lus L; planinski Rosalia alpinii L. koaolcc -Icfl jn; ^ za. sii.^enje ilesfk kožarira -e ž koča, bajta iz smrekouega lubja kräda -e 7. gl. akla-doonica! kräjnik -a- m = krajeveci krajec ob kraju hloda odžagana, na eni atrani obla deska kršjšarica -c ž = ža^a za krajsaiijß lesa, gl, iaga! kramp -dmpa orodje krnmpez -a m, nao, o mnoz.: kranipeäi žekzne čeljufiti za plezanje na dreuje, debla ali drogove krampica -e z = rovmcii kras -asa m krasnik -a m; boTov ~ Chakophora idariana L.; bukov ^ = bukov teten-ko Agrilus viridis L.; četveropikcus-li - Aatbaxia quadripiiüctata L. kraški -a -o; ^i hrast, gl puhaoecl svet krcelj -dja m, gl. hlad! krčenje -a s: ~ gozda krčevina -e ž zemljišče po izkrčitoi golds (root) krčitev -tve i krčiti -im: ~ gozd f, oihiranjeoaii gozd; 2, rfioaii panje (štore) s koreninami krčiti -im se: les s« krČi zaradi suSe-nja kreda -e ž; gozdna ~ krcka -e ž = kreka.vt -a m, gl. le&nikar! krepčla -a s ~ krepelec -Ica in = krepile© -a s oejfii okleicek (drobna okro-glicu) kresen -sna -o<; —i poganjek pogan.jek o fcresii (poganjki po purnladni pozebU pozni poganjki) kresovka -e ž gl. hrosf., junijskil kretniški -a -o: .k.i les Iss za podlago kretnic krevelj -vija m drog z železnim kao-Ijem za raoriaoje ognja pri pripraolja-Ijsnju nooine krevljast -a -o: drevje krhek -hka- -o-: ~ les krlilika -e ž kranjska ~ RUamuus fallax ßoiss.'. (R, carnioLika ICera): navadoa ~ Prang lil a al n ti s Mili. (Rhamnus fran-gtila L.) krhlikov -a -o: les krhlikovina -e- z = krhlikov les krilat -ata -oj setae- seme s krilcem krilo -n s - pmWka -e 5,: ~ pri seiaeuu kriplomerija -e- ž: japonska ~ Crypto ineria japonica Dou. kritosftiiienka -e ž rastlina, katne seme je prikrito S plodnimi Usti krivač -a m = krivec -vca jn orsia noža krivenčast -a -o-; drevje kiivjna -e ž ~ lejia- krioa (ukriuljena) ra.i( le-sa kriviti -iin: les krivili krivljcn >a -o; ~ !es krivdljnik -a m: risarski ~ križ -a nt: v ... ^lo^Äna drva. doge. Skodle krl.j -a m, gl hlodJ krljiSče -a s = &'kladišče hlodovine, gl. hlodišče! krmilen -Itia -o: ~o vejevje za -zimsko krmo diujadr kmeti -ira = rao^taja.li v rasti krnica -e i = kotlma krnjar -a -o = kržljav -ävti. -o: drevo o rasti zaostalo ali pohabljeno dreoo krojiti krojim: - les rszmeriir deblo o aoHimente (o hlode) *krönB -e z, gl krošnja! Itrfiničen -čna -o: r^a bolezen bolezen, ki ne počasi räzoija in dolgo iraja krošnja -e Ž = cibrša -e ž; 1. oejnaH del drevesa; 2, pripraoa 2ä nairtjo krožen -žna -o: ploskev debla {/p- rneljnica; —o žaga, ^l, zagaJ krpa -e ž: setev na krpe krpica -e ž: s-etev na krpicc knilje 'iipelj množ. prepleteni obročki za /lojo po sKö^u krt, krta m Talpa (Miropaea L. krunkelj -kija iti. krajši koa debla kržljav -ava -o, gl. tnijao/ ksantofil -a m = lisln& nimeuilo kserofit -a m rasüfna, ki uspeva o sušnem rastišču ksiloUt -a la lesni kafnen ksiloniet&r -trn m posoda za merjerije prosiornine kubalurn S = feleJTiioa kiibičcn -Sna -o ; tne-ler lesn (ra.^) knbictrajije -a ;>' ] oiiiaSba za dolžino lesa. tlclila lodja -e i: lesena, ^ ladijski, -a -o: le.s- za gritdnjo l&dij: ~i pod = -.a,tla skobljene deske z uio-roiTi in čepom laHjiČar -ja m oblič za oblanje lokadih oblik Uk -a. m iošc lakiranje -a lo&čenje lakfrati -ara lo&čiii lakotnik -a m: zajčji ~ = mrllasti gl. meiliieoje! tamčla -o 2 plalica lameUrftn -a-o: ~ les; pod priUskom zlepljeni lisii IZ lesa Iant«fia -e ž lesen (/rog 2a jadrnice lapor -rja m zme.s g/me in drobnozrna- iega apnenca las -1 ž dolga ranla, na kateri stoje iire-harji IŠKtovičji -a -er -i rep utar sU pero, o prerezu podobno lasiaDičjemti repu lota -e i = reme-lj prečni drog o kozolcu Idtnik -am leseno ogrodje za brajdo kubicirati -am ugoiauljati (računati) te- lesnino kuhanje -a s; ~ oglja kuhati -am: ~ oglje kukava -e ž = kraški kotel, kotanja, vrtača kiiket -kca m Anobium portinax L. trdo- glav, mrtvaška ura koltivar -rja m, gl, klon! kultivirati -a,ni g/, pogozdooaUt kultura -e ž.: gozdna. ~ umetno gozdno ml a d je kultiireu -rna -o; ~a vrsta ohdelooatna ors^a; dela gojitDena, negovalna dela kurivo -a s gl. kurjaoal kurjavn -k ž: lesna -v kutina -e ž; navadna ~ Cvdouia ttblon-ga Mili. (Pirus eydonia L,); japonska ~ Cydc^iia japfliiica Pers. kvadratura -e- ?,: ^ površioe k vasi j a -e ž = muš^ji les Quassia ama-ra L. kvrga -E. 1 gl. grča! I. idtttvec -vca m = lattiik -i lepljenje -a s: ~ lesa i ~ s hladnim lepilorn-i 2. s toj^lim tepilam^ j. ~ s filmi: 4, 3 visoko frekt^enco les lesa: ~ za. stavbe, ^ za Sna;», ~ za vlaknino. ~ za kurjavo, ^ za papir, ~ za izclelövaji jc rtiistreliv, -- za kemično prcdelsvc lesa -e 7,: 1, senčna - iz /a/ 2bi(a streha (reiciha); oiroir za zasenčeoanje fjose»-hoa v gozdnih dreuesnicüJi; 2. clera za suienje sadja, storf.eo; '}. ~ v plotu ord/a o (csejiem plotu, tudi i^z protja lesar -rja m: !. hdor dela o lenni stroki; 2. pro^fasti gl lesioičar! lesen -a -a; ~o orodje, liiša, - jar- men i k, ~ plot. ~ pod leseu -sila -o: ~a trgovina, -a moka, -a voiliia, beinn zmes iz 20% betona in S{)% žugonine: ~i cvet meiilui alkohol, pridobljen iz lesa.; drobir mj.stanc pri brušeiijn Icjia r ^i kis imlprodiikt pri suhi destilaciji lesa (zfi hdelaoo ocetne kisline); obrat; ~i plin jiäsio gorioa, pridobljeno iz lesa; slčidlcor pridobljen s pomočjo hidro-tize lesa: Spirit etilni alkohol, pridobljen iz lesa; trg; gospodarstvo: ^o of^ije; -o tkivoT ~o striigar-stvo lesenjfliča -e ?e-sena baraka, lopa lesk leska: ~ lesa leska -e ž Corvlns avellana L leskovina -e ž = leskov le^ lesko-vka -e ?- leskaoa pälica lesnika -e 5 gl. jablana! lesnina -e ž lesn& suod lesorez -eza o len orezana podoba lesorezee -zea m podobar lesovina -c i. z bruSefijem lesa dobljena oläk-na (za papir) lesovi 1 -a -0 = gozd wit lesovrt -a ni Atiisandnts tiispar Fabr. lestvičar -rja la; progasti Xyioterus lineatni Oliv; bukov Xylolerus do-niesticiis L. leSčevina -e z leŠČevje -a s leSnikar -rja m Baltuiinus nucum L. letanica -t. f. krilce igiapceo in nekaterih listaoceo; gl. periiikaf letev -Ive ä = letva -tve ž (lataj: merilna letvica -e ž; ~e za pohištvo-letnica -e 5; g}, branika! letftvje -a s drol^en le» (vitka, tanka debla) letva.riea -e z zalwj. narejen iz leleo (za f^adje) = gajba -e ž Ictveiijak -a m = letverik -a m sestoj d debelini leten letvjičeiije -a s- = let vanje -a s = lata,-nje -a s polaganje letea pri zlaganja desk o kope ležalen -Ina. -o: ^i stol ležariua -e = lernijia -e ž ležarinski -a -o; ~i prostor prostor ob železnici. ob rampi lezeviiia -e Ä ^l. suhljadt libeln -e i pnpruva. za dalocev&nje oodo- ravnosil: );r0Žna ~ lice; -a s: lesa; ~ doge nnanj&, UČnejsa plat sod&rske doge ličar -rja m: Srni borov ~ Hylastes. a.ter Tavk; oski borov ~ Hylastes aingnsla-tns' PIbst,; veliki jesenov Hy!es.Lau» ci'enntiis FaJir.; maili josenov - Hyle-siims fraxini Pa,na.; veliJci smrekov gl. korenbmr uelikit; smrekov čnii Hyinytes cii ni cul ar ins. Er.; smrekov TUDient ~ Hvlurgops, £>aJliatus Gyll.; smrekov tem nor javi ^ Hvlurgops gla-bratus Xertt.; brestom' fvisani ~ Pteleo-bins vittatiLS- F.; smrekov Stirioki ^ Polygraplius poJvgrapihus L. Učenje -a -s: lesa Učiti -ini luščiti liije ličinka -e / iuželka v drngi razi^ojni atapnji lieje -o y notranja plast lubja, v kateri se pretakajo li.wojene (asimilirane) snooi lični k -a m orsfa ob/te a lignin -a m sestauni del lesa lisinit -a m = lesenee -nca m rjaot premog IZ LEDENODOBNE ZGODOVINE NAŠIH GOZDOV A. Šercelj in A, GrimSiSar {Ljubljana) Ozemlje nale domovine je bilo v geološki preteklosti ena najvažnejših poti, po kateri se je ob časih velikih geoloških sprememb preseljevalo I'astlinstvo in živalstvo s severa na jug in obratno ter od vzhoda proti severozahodu. Zato ni čudno, da raziskovalci srednje in južnoevropskih flor prav pri nas iščejo izhodišče tega ali onega rastlinskega elementa ali skupine. Toda mi jim moremo postreči le z maločim. Res je sicer naša recentna rastlinska odeja precej dobro preiskana, saj na tem področju ne manjka in ni manjkalo dobrih raziskovalcev. Ne smemo pa pri lem pozabljati, da je današnje stanje vegetacije rezuUanta dolgotrajnega razvoja v mlajših geoloSkih dobah, istočasno je tudi ena öd komponent razvojnih teženj v bodočnosti. Zato pomeni poznavanje samo recentne flore le en izrez, le eno sliko iz stotisočletja dolgega filma, kt mu pravimo gozdne sekvence. Druge manjkajoče slike za preteklost bi morali dodati paieobotaniki. Tu pa moramo z obžalovanjem priznati, da smo v paleofloristiki daleč, predaleč za recentno floristiko. Ta nekoordiniranost in neuravnovešenost nam onemogočata pregled in poznavanje razvojnih poti naše flore; zato danes še ne moiremo odgovarjati na številna vprašanja in probleme doma, in še manj na tista^ ki jih postavljajo naši sosedi. Za to bi mogli navesti dva vzroka; 1. Pri nas je — v nasprotja s Srednjo in Severno Evropo — malo za pelodne analize primernih holocenskih sedinientov, ki bi vsebovali pelod ali vsaj makro-fosile. 2, Se važnejši vzrok pa je pomanjkanje raziskovalcev. Le malokdo si namreč upa lotiti se dela, ki je neogibno povezano z duhamornimi laboratorijskimi preparacijamij ki razen tega jemljejo še zelo veliko časa^ pa fee po vsem tem na koncu pogösto ugotovi, da je bil material prazen in delo zaman. Nekaj fun dam en talni h raziskovalnih del iz področja zgodovine gozdne vegetacije v holocenu, to je za eno ali dve deset tisočletji nazaj že imamo (F. Fir bas 1923, A, Budnar 1944, 1958; A. Sercelj 1959.) Tudi zgodovino terciarnih gozdov, ki nam danes v obliki premoga ogrevajo naše domove in poganjajo tovarne, poznamo razmeroma dobro. Raziskave ma-krolosilov iz naših premogovnikov so opravili še v preteklem stoletju tedanji najboljši paleobotaniki; Ettingshausen, Unger in dr. Toda med terciarom in holocenom je skoro milijon let trajajoča doba, iz katere do sedaj nismo imeli nikakršnih podatkov. In vendar vemo, da je bil prav pleistocen čas, v katerem so se' zgodile bistvene spremembe v sestavu gozdov. ■ . Tz obdobja ob koncu zadnje poledenitve (wüma) imamo sicer že nekaj fragmentarnili analiz (A. Budnar, 1944; A. Sercelj 1958, 1959, 1960), vendar ka- žejo vse tipične karakteristike današnje gozdne odeje ter nimajo nikake povezave s staropleistocenskimi gozdovi. Pi-vič šele ujamemo, sicer že na koncu, zvezo med današnjo in staroplelstoče nsko gozdno vegetacijo v sedi m en tih gl in okopa opekarne v Loka r jih p t i Vodicah, ki bi jih mogli postaviti v za&tek ene od poledenitev v srednjem ali zgornjem pleistocenu (Sercelj 1960). 2a! pa so tudi ti rezultati le fragmentarni. Prvi zelo pomemben uspeh pa so dale letošnje preiskave profUa vrtin, ki jiK je napravil Zavod za raziskavo materiala in konstrakcij LRS ob Dolgem mostu pri Viču. Tam so sondirali teren za temelje nosilnih stebrov nadvoza Tržaške ceste. Povprečna globina vrtin je znašala približno 28 m, V globini od 17 do 20 m je bil material primeren za pelodne analize, katerih rezultati so prikazani v diagramu. Profil sam in njegove geološke posebnosti je opisal geolog A. GrimŽičarr zato jih na tem mestu posebej ne bomo navajali. Iz ene od vrtin je bilo preiskanih 17 vzorcev sedimentov^ loda le bitumi-nozne gline in gyttja so dale pozitivne rezultate, v peskastem in Čisto glinastem materialu se pelod ni ohranil. Pri preparaciji materiala za mikroskopsko preiskavo .je bila uporabljena flotacijska metoda po Zolyomiju za odstranitev mineralnega materiala; za raz-barvanje in erekcijo pelodov pa postopek KOH. Vzorci, ki vsebujejo pelod, so razmeroma zelo bogati tako po številu kot po raznovrstnosti pelodnega materiala. Zato so tudi rezultati, ki jih navajamo v naslednjem, zelo pomembni s paleoflorističnega in geološko-tektonskega stali§ea. Plasti, katerih vzorci so bili preiskani, so nedvomno pleistocenske starosti, kajti na dnu in na vrhu profila moremo ugotoviti izrazito oslromasenje vegetacije na termofilnih drevesnih vrstah ter istočasno povečanje deleža nedrevesnih pelodov (NAP). To kaže na razredeenje gozdov v korist zelnatih rastUta in grmičja. Podobne spremembe vegetacije klimatskega značaja pa moremo dokazati samo v pleistocenu. Na podlagi navedenega bi mogli spodnji (I) in zgornji (IV) del diagi-ama označiti kot terminofcratiSni fazi. Spodnji del (od 20,4 do 20,0 m) naj bi bi! konec neke starejše, ne zelo močne oziroma že pojemajoče, zgornji del od 16 m navzgor pa z^^četek neke mlajše in ostrejše glaciacije. Osrednji del, od 18 do 17 m pa pripada mediokratični fazi z rastlinjem, ki kaže določeno stopnjo ter-mofilnosti, Čeprav je ta le malo poudarjena. Izrazitih termofilov namreč tudi tu nimamo. Zelo ni^ke vrednosti rodov Carya, Pterocarya, Osti-ya in Castanea ne govore za zelo toplo fazo. Prav ta zadnja ugotovitev nas navaja, da vmesno otoplitev, ki jo nakazuje diagram, pripisujemo prej nekemu interstadialu kot izrazitemu interglacialu. Da bodo naslednja izvajanja preglednejša in jasnejša, je primerno podati kratek geološki pregled kvartarja. Kvartar (antropozoikum) je doba, v kateri se je prvič pojavil človek. Kot začetek kvartarja velja prva poledenitev. Deli se v. A. Pleistocen (diluvij), to je čas ledenih dob, trajal je nekaj manj kot milijon let, značilen je po izrednih temperaturnih in klimatskih spremembah. B. Holocen (aluvij), čas otoplitve po zadnji ledeni dobi, traja 10—15,000 let. Penck navaja štiri glavne poledenitve (glaciacije, stadiale), Eberl pa dodaja še peto. Med posameznimi gladacijami so nastopile znatne in dolgotrajnejše otoplitve (Intergladali), nekatere celo močnejše kot danes. Tudi v samih glaciacijah so zaznavne manjše otoplitve (interstadiali). Pri vrhunskih poledenitvah so večino Evrope prekrivala nad 1000 in visoka ledena gorövja, ki so zdrobila pod seboj vse živo. Razdelitev kvartarna Kvartar Holocen Pleistocen današnja topla doba Würm (W) poledenitev R/W i nterglaci al-otoplitev Riss (R) poledenitev M/R intergladaJ-otopliiev Mindel (M) poledenitev G/M interglacial-otoplitev Gönz (G) poledenitev D/G ? interglacial-otoplitev? Donau (D) ? poledenitev? Terciar (Plioeen) Opis diagrama Najgloblji preiskani vzorec izvira iz globine 27 m. 2al je bil popolnoma brez peloda. Vzorci iz globine 14,00 do 20,40 Ri vsebujejo v splošnem precej pel od a, navsgor pa so zopet sterilni. Vidne spremembe v vegetaciji nam narekujejo razdelitev celotnega diagrama na štiri stopnje. I. stopnja: Sedimenti: lini peski in gline. V globini 20,12 do 20,40 m se nam pokaže zadnja faza krilofilne vegetacije, pn Čemer dosega bor kot po navadi najvišje vrednosti, takoj za njim pa breza in vrha ter smreka. Leska pa je že znanilec začetne otoplitve, prav tako jelša. Da je bila vegetacija še revna in redka, priča visok odstotek nedrevesnega peloda (NAP), ki doseže vrednost preko 100%. II. stopnja: Sedimenti; fini peski in gline. Od globine 20,12 do 18,3 m moremo opaziti upadanje vi'ednosti borovca, breze in vrbe, torej kriofilnih elementov, nasprotno pa porast odstotnih vrednosti pelodov listavcev, predvsem leske, bresta in hrasta. Prav ti trije elementi navadno uvajajo vegetacije toplejših obdobij. Vrednost NAP rahlo upade. V globini 17,80 m se ta proces prevladovanja listavcev začasno ustavi, kajti ponovno močno raste vrednost borovca, celo na 89%, listavci se umaknejo, pa tudi NAP naraste. Na podlagi enega samega spektra je seveda nemogoče presoditi, ali gre tu v resnici za kako klimatsko nihanje, ali pa je razmerje v pelo-dih le posledica močnejšega preperevanja občutljivejših pelodov, pri Čemer se razmerje spremeni v Korist drevesnih vrst z odpornejšim pelodom. III. stopnja: Sedimenti: g>'ttja. Močno in naglo razširjenje vrste Tsuga canadensis, ki je dosegla ob vrhu diagrama preJco vrednosti drevesnega peloda, je znak specifičnih klimatskih razmer v neki otoplitveni lazi pleisto-cena: Vsekakor predstavlja ta faza višek razvoja tedanje gozdne vegetacije, ki je razen tega za evropske razmere zelo nenavadna. Njeni spremljevalci iz rodov Carya, Ptcrocarya, Ostrya in Juglans so elementi sedanje pontske vegetacije, ki so tedaj gotovo segali še globlje v osrčje Evrope kot danes, vendar niso imeli vodilne vloge. Zanimivejši koedifikator tedanje flore pa je vrsta Casta- Palincloški profil vrtiae z 175 17,7 17,0- rrM m 20,v 10 20 30 40 50 60 70 SO 90 10 _1_I I_I_1_I 1 I I S k PINUS 10 20 30 r r T51;GA 10 20 •IJ__1_ ALNU-S 10 £ S Ljubljanskega barja pri Viču nea cf. dentata, današnji ameriški kostanj. Vredno je poudariti, da je tudi v Ameriki danaänji areal razprostranjenosti rodu Tsuga in ameriškega kostanja skoro identičen, vendar čuga sega dalje na sever in dlje od Atlanstkega oceana na zahod. Delež borovca v gozdni vegetaciji se je seveda znatno zrn an j Sal in je bor ostal verjetno le še na terenih, ki jih dmga priseljena vegetacija ni mogla popolnoma okupirati. Smreka je sicer posedala manjše areale že v začetnih fazah, toda obdržala je vsaj približno enako razprostranjenost. Jelka (katera vrsta bi to bila, še ni ugotovljeno) se v tem celotnem obdobju ni mogla kaj prida uveljaviti in je dosegla minimalno razprostranjenost: Breza je bila v tem času precej izrinjena, vendar se je še vedno krepko upirala močnejšim konkurentom. Treba pa je poudariti, da je še danes v Ameriki Betula lutea navezana na združbo s čugo. Jelša je doživela precejšnje razširjenje in je na močvirnih ozemljih verjetno 5e vedno dominirala. Morda je tudi tu vzrok njene nenavadne peiodne prevalence, kajti vzorci za analizo izvirajo z močvirnega ozemlja. Leska, brest in hrast so glede na prejšnjo, zanje začetno fazo, nazadovali, čeprav bi se moral v tem času začeti zanje najbujnejši razvoj. Pozornost pa vzbuja tudi pelod kostanja. Težko si je predstavljati v takem času in v taki združbi naš evropski kostanj. Toda pelod je po velikosti in po obliki bliže ameriškemu kostanju (Castanea dentata) in nam taka povezava dela mnogo manj težav, Ce je bila tu čuga, ki živi sedaj le še v Ameriki, zakaj je ne bi takrat pri naš spremljal tudi eden od njenih, celo nekonkurenčnih partnerjev sedanje vegetacije na ozemlju vzhodnega dela Severne Amerike? Ce si pogledamo njuno geografsko razširjenost (Harlow-Harrar, 1958), opazimo, kako presenetljivo se pokrivata današnja areala obeh drevesnih vrst. Razlika je le v tem, da vrsta Castanea dentata ne sega preko Velikih jezer, proti severu pa ne preko St. Lawrence River. S tem nam postane skupno nastopanje obeh tujih elementov laže razumljivo in bi s tem bUa — vsaj začasno — podana zadovoljiva razlaga lega sicer nerazrešljivega problema. Predstavljati si moremo, da so bili taki gozdovi v Evropi v nekaterih delih zgodnjega pleistoeena precej razširjeni, toda vedno močnejšo glaciacije sc jih izrivale proti Mediteranu in proti Atlantiku, dokler jih niso popolnoma uničile poledenitve ali pa izrinile konkurenčno močnejše vegetacije, bolje prilagojene na spremenjene klimatske razmere, ali pa, kar tudi ne smemo izključevati, "Cpidemične-i bolezni, katerih ena prav zdaj uničuje oziroma je v Ameriki kostanj skoro že uničila. Gotovo bo vsakogar presenetilo dejstvo, da manjka bukev. Toda 'upoštevati moramo, da je bukev naš najmlajši gozdni element. Zakaj" je iz te dobe nimamo, ni jasno. Morda se tedaj niti Še ni oblikovala in razvila današnja forma bukve, stara terciarna Fagus feroniae, ki jo ima veana avtorjev za izhodno obliko današnjfij pa je verjetno propadla. Možno je seveda tudi, da je že obstojala, toda v tedanjih klimatskih in edafskih r.azmerah je bila karija konkurenčno močnejšaj oziroma bukev šibka nasproti vsem drugim gozdnim elementom. Zeliščna vegetacija je v tej dobi najmanj pestra in tudi po odstotnih deležih pelodov najrevnejša, pač posledica dovolj gostih in zaraslih gozdov. IV. stopnja: Sedimenti; gline in peski. Prehod v ponovno izrazito krio-lilno stanje vegetacije je navzgor neorganski, kajti manjkajo vsi prehodni stadiji, in smo na 14,80 m že v ostrem glacialu, ko ni več sledu o termofünih rastlinah. Kronologija 2e v uvodu smo omenili, da je najpomembnejši rezultat teh preiskav gotovo ugotovitev, da sta rasli na našem ozemlju vrsti Tsuga canadensis in Castanea cf. dentata. Cuga nastopa v diagramu z udeležbo nad 35^, kar je najvišja vrednost, ki je bila registrirana v kakem evropskem diagramu. Iz Holandije poznamo tudi več diagramov, v katerih nastopa čuga, toda le do vrednosti 20% in to le ob koncu pliocena ter v Reuwerianu (Florschütz, 1953). Razen tega je bila ugotovljena na nekaterih mestih v Srednji Evropi iz konca pliocena (Baas, Rudolph), v Italiji pa v LeHe (Lona). Posamezna zraca čuge so našli tudi v profilu stometrske vrtine na Ljubljanskem barju, katere sedimenti pa niso starejši kot würmski, saj pripadajo v celoti zadnji poledenitveni -fazi (Scrcelj, 19flO). Tedaj je bila interpretacija skoro nemogoča, danes pa je jasno, da je bil ta pelod presedimentiran iz sta-rejsih plasti z obrobja Barja. Na sinhronistiSni pregledni tabeli diagramov navaja Gams (1935) čugo kot zanesljivo dokazano le äe za veliki interglacial (Mj'R), v rissu je isila po njegovih izvajanjih (ibid.) končno izrinjena iz Evrope. S tem je za naš profil podan "terminus post quem non-«, ni pa seveda rečeno, da ne more biti starejši kot mindelsko-riški. Glede na optimalni razvoj in razširjenje gozdov čuge, bolje rečeno »mešanih gozdov s čugO", je jasno, da ne smemo iti ne na klimatske ne na Časovne skrajnosti, ampak moramo postaviti ta čas v določeno, za čugo bolj kot za drugo drevje ugodno obdobje, Ce upoštevamo izredno majhno debelino plasti, si tudi ne moremo zamisliti, da je bilo to zelo dolgo obdobje, kot n. pr. interglacial M/R. LaŽe bi se odločili za kako kratko otoplitev. Primerjava z Milankovičevo krivuljo kaže, da bi najlaže na.^li takšne razmere v kratkem interglacialu G/M kvečjemu v prvem mindelskem interstadialu. Najmočnejši argument pa je prav gotovo profil v Leffe pri Bergamu v severni Italiji, ki je že davno poznan po najdbah kosti staropleistocenskih sesalcev in ga je palinološko preiskal Lona (1950, 1957). Tako nudi sedaj ta profil najboljši in najpopolnejši vpogled v staropleistocensko gozdno vegetacijo južrte Evrope. Temu se pridružuje tudi srečna okolnost, ki_ vrednost profila še povečuje: Navzgor je ta profil pokrit 2 zasipom, za katerega geologi zanesljivo vedo, da je bil odložen ob koncu mindla (M), Za naše kraje bi mogli iskati ustrezen profil v neposredni bližini, namreč na Viški terasi, ki jo Rakovec (1956) uvršča v raindelsko ledeno dobo; vendar 30 poskusne pelodne analize obeh organogenih plasti iz tega profüa dale popolnoma drugačno sliko. Vegetacija kaže na h!adno dobo, morda prvi mindelski stadial. Tudi znamenito naliajališče staropleistocenske flore Mizerna na Poljskem (Szafer, 1954) kaže z našim razmeroma malo podobnosti. Zelo dobro pa se sklada naš diagram z onim iz Leffe prav za čas mindel-&kega interstadiaOa (M I/II). V tem času so bUi tudi v severni Italiji termofilni gozdovi, ki so jih sestavljali predstavniki rodov Carya, Juglans, Pterocarya in Quercus. močno potisnjeni v ozadje, prevladovali pa so borovi gozdovi s Tsugo canadensis. Isto opazimo tudi v našem diagramu, zato je najverjetnejši čas, iz katerega izvira naš profil, mindelski interstadial (M l/II), ' Vredno je še omeniti za našo gozdno zgodovino izredno pomemben profil iz glinokopa opekarne Zalog pri Novem mestu (v obdelavi). Tu so bili ugotovljeni izrazito termofilni gozdovi, kjer so bili glavni edifikatorji gozdne vegetacije rodovi: Carya, Pterocarya, hrast, gaber ter manj čuge. Bukev tudi tu ni igrala nikake vloge, in je zastopana le z nekaj zrni. Ta profil bo mogoče para-lelizirati z onim iz Leffe v G/M interglacialu. iUiiTta Najboljša osnova za prikaž tedanjih klimatskih razmer bi bila sedanja razprostranjenost vr^te Tsuga canadensis, Po Harlow-Harr aru (1958) zavzema to drevo atlantski del Severne Amerike. V notranjosti sega najjužneje do Alabama, njeni najzahodnejši predeli pa so Minnesota in območje Velikih jezer, na sevenj pa je razširjena na celotnem območju St Lawrence River. Vrsta Castanea dentata 'pokriva isto območjcj le na sever in zahod ne sega tako daleč. Cuga ljubi hladne in vlažne predele in navadno ne nastopa sama, temveč se na severu dnizi s smreko, borovcem, bukvijo, brezo in javorom, na jugu pa s hrastom, lipo, topolom in karijo. Ameriški kostanj pa tvori dopolnilno vegetacijo kserofitnega tipa na suhih in toplih rastiščih, ki je bila izredno žilava, ker se je razen s semenjem razmnoževala tudi s poganjki iz korenin in štorov. Zaradi napada glivične bolezni Endothia je v zadnjih 50 letih ta kostanj že skoraj popolnoma iztrebljen. Ker imamo v našem primei-u opravka z optimalno razvito vegetacijsko združbo čuge, ki se ji pridružuje tudi kari j a, smemo predvidevati klimatske razmere, kakršne vladajo v centru njenega rečentnega areala v Ameriki, kjer je optimum današnje razprostranjenosti čuge. To bi bilo današnje ozemlje držav New Yorkj Washington ter delno tudi Ohio. Seveda pa ne smemo kot vzorec tedanjih klimatskih razmer direktno prenesti današnje podnebje ondotnih krajev, temveč razmere, ki so vladale pred Človekovim posegom v naravni razvoj vegetacije, kajti človek je s krčenjem gozdov bistveno spremenil nekatere klimatske in edafske anitelje, ki vplivajo na vegetacijo. Vsekakor je moralo biti pri nas v času, iz katerega izvira preiskana vegetacija, podnebje zmerno oceansko brez temperaturnih in hidroloških ekstremov z ne preostrimi zimami in brez spomladnih mrazov. Sklepi Preiskani profil nam je odkril do sedaj pri nas popolnoma nepoznane gozdne združbe: čuge, kari je, pterokarije, ameriškega kostanja skupno s QM. Te in takšne formacije so v Evropi že popolnoma izumrle, toda žive še sedaj v Severni Ameriki v zelo podobnem sestavu. 2e sama ta ugotovitev nas navaja k sklepu, da gre v našem primeru za starejša obdobja. ' ■ Le malo je do sedaj podobnih odkritij v Evropi: v Holandiji so znani profili iz konca terciara ter začetka pleistocena, v srednji Evropi (Schwannheim;' Reichenberg) iz pliocenaj toda neprimerno najpomembnejši je iz seVerne'Italije, razen tega nam je tudi najbhiji m je zato mogoče precej Zanesljivo pirimei^ati naš diagram z italijanskim: ■ ■ ■ ' ' -v li Starost v diagramu prikazanih go?.dov bi bila zelo verjetno srednjemin-delska, to je iz interstadiala (M I/II). V vsem tem času ni o bukvi pravega sledu, kar je glede na današnjo izredno impulzivnost bukve nenavaden in nov pojav. Geologija pleistocena na zabodnem obrobju današnje Ljubljane Pleistocen je oc! vseh geoloških dob med najzanimivejšimi po svojem nastanku in razvoju in zato privlači pozornost Številnih znanstvenikov. Za nas pa je pomemben tudi zato, ker je velik del zemeljske površine pokrit prav s pleistocenskijmi sedimenti in tako posredno vpliva še na današnje življenjske razmere na zemlji. Zanimiva je ta doba tudi zatOj ker so se v sedimentih iz tega časa ohranili bogati ostanki takratnega rastlinstva; ki je uspevalo ob posebnih tedanjih klimatskih razmerah. Na kratko naj omenimo, da je bila v pleistocenu večkratna močna sprememba podnebja. Se sedaj nam vzroki za te spremembe kljub številnim več ali manj verjetnim teorijam niso dovolj pojasnjeni. Ta doba je bila preizkušnja za mnoge naše rastline, saj se je v času okrog milijon let ločnica večnega snega na nafeem ozemlju tedaj štiri do petkrat znižala od 2500 do 1200 m, ledeniki so ravno tolikokrat prodrli v okoDco Tolmina, Radovljice in Celovca,, morje pa se je zaradi vezanja vode v ledene mase umaknilo južno od Pulja in je šele po ledeni dobi preplavilo sevenii Jadran. V Ljubljanski kotlini se je v tej dobi, verjetno najbolj v zadnji, würmski fazi, dogajalo nioČno grezanje in zasipavanje Ljubljanskega polja na eni in zahodnega dela Ljubljanskega barja na drugi strani. Po dosedanjih podatkih je bila hitrost grezanja povprečno 1 mm na leto; vmes pa je bil predel, ki se je-grezai mnogo počasneje (povprečno 0,03 mm na leto) in so se zato sedimenti vsedali počasi; plasti so torej tanjše, vendar bolj pestre. Te zanimive ugotovitve so nam bile že do sedaj omogočene s pomočjo treh globokih vrtin od Kleč do Notranjih goric. Podrobno bomo obravnavali le srednjo in najbolj zanimivo ter pestro pri Dolgem mostu, zahodno od Viča. Iz geološkega profila te vrtine je razvidno pestro menjavanje rečnega nanosa GradašČice do globine 14,8 m, ki mu sledijo navzdol barske naplavine z dvojno glinasto-šotno plastjo Barski sedimenti segajo do globine okrog 20,4 m. Pod njimi je spet pester gradaški rečni nanos, pri globini 29,6 m pa se nenadoma pojavi dobro zaobljen savski remi prod. Ta se nato do globine 36.7 m večkrat prepleta z nanosi GradaŠČice, ki se je verjetno tu nekje izlivala v Savo, Od te globine navzdol do najmanj 50 m globoko je nato le savski, nekoliko blaten rečni nanos. Kakor smo ugotovili tudi pri vrtanju za novo opekarno Smodinovec južno od Podutika, je morala Sava takima t teči od Šentvida proti zahodu in nato okrog Rožnika. Podobne savske naplavine smo dalje našli ob današnji Prešernovi cesti v globini pribhžno 40 m, Petrografski sestav savskega proda je pretežno apnen, v njem se pojavljajo tudi značilni predniki keratofirskih kamenin, prod .le dobro zaobljen, medtem ko prevladujejo v gradaškem produ sivi in vijolični kremenovi peščenjaki, kremen in sivi glinasti skrilavec, prod je le slabo zaobljen. Zanimivost barskih naplavin je, da niso skoro nič apnene, vendar zelo vlažne prav nasprotno od barjanske polžarice, ki vsebuje do 70^ karbonatov, Anahza vode- iz vrtin ih potoka Mali graben je pokazala, da je nekoliko kisla, vsebuje-otganeke primesi ter je pretežno zmerno do izjemonTia precej trda. Prostega in agresivnega CO^ ter SO.j vsebuje le malo. ■ Se dime taci] a savskega rečnega proda je bila v začetku precej enakomerna, v globirvi od 50 do 35 m se pojavljajo prodniki, debeline največ 4 cm, od 35 m navzgor pa se je debelina prodnikov povečala na 6 cm, kar kaže na povečano transportno moč Save, Morda je bil šele tu začetek ledene dobe, ko so se povečale padavine in zato tudi količina savske vode. Kmalu nato se je Sava umaknila na Ljubljansko polje, ki se je začelo verjetno močneje grezati. Savski prod so prekrili nanosi Gradaščice. Vmes pa je nekako v srednjem delu ledene dobe nastalo barje, ki ga je pozneje GradaSČica spet prekrila s svojimi naplavinami. ZUR GESCHICHTE DER PLEISTOZXNEN WXLDER IN SLOWENIEN t Z usam me n f a ssu n.g J Ein pol lenlü hren der Teil des Tiefbohrungaproffls aus der Umgebung von Ljubljana ist palynologisch und geologisch untersucht wor-den. In paläobotanischer Hinsicht ist «s hervorzutiefben, dass wir in diesem Räume zum ersten Male mit einem altpleistozänen Vegetationsprofile zu tun haben, Die durch das Diagramm erwiesene Vegetation mit Tsuga canadensis, Gary a, Pterocarya, Castanea ef. dentata, zeigt grösste ÄhriUchkeit mit der heutigen Vegetation im östlichen Teile Nord Amerikas. Aus dem Europäischen Pleistozän haben wir jedoch sehr wenige entsprechende Diagramme; jene in Holland (Florschütz, 1953) sind nicht so reich an Tsuga-PoUen, die mitteleuropäischen (Bass und Rudoliph) stammen nach Gams (1935) aus Pliozän, Die als sicher altpleistozänen Alters erwiesene Profile aus Polen {Szafer, 1954, Sro-don, 1960) stellen eine von unserer abweichende Vegetation dar. Obwohl sie der «-Tögelen-Vegetation- [Rein, 1055) des nordwesteuropäischen Raumes ziemlich ähnlich ist, kann die Parallelisierung wegen der bedeutenden Umerschiede in der plekto-zänen Chronologie, fehlgehen. Aller Wahrscheinlichkeit nach sind auch VillafrancaSchichten von Villaroya in Spanien (Resmy, 1958), älter als die unsere. Am besten stimmt unser Diagramm mit dem norditalienischen von Leffe überein (Lona, 1957) und zwar in der Zeit des M I/II Interstadials, Mit Rücksicht auf die ziemlich hohen Werte von Pinus und Tsuga, und anderseits auf die geringen Werte von Thermophylen, kanTi das Profil einer nicht besonders warmen Zeit zugeschrieben werden. Da nach Gams (1935) Tsuga, Carya und Pterocarya schon nach dem Intcrglazial M/R in Europa hauptsächbch ausgestorben sind, verbleibt nur noch G/M taterglazial, bzw. M Interstadial, Nach der nur geringeren Thermophylie kommt eher der M I/II Interstadial in Betracht Inzwischen ist bei Novo mesto (cca 7t) Km südöstlich von Ljubljana) ein neues Profil entdeckt worden, das als Hauptedi fikatoren der Wald vegetation der medto-kratischen Phase Carya, Pterocarya, Juglans, Zelkova, Nebst QM aufweist; die terminofcratische Phase wird jedoch durch Pinus, Tsuga canadensis uind T. dtversi-folia vorgestellt. Auch dieses neue Diagramm ist mit dem von Leffe iT) der Zeit des G/M Interglaztals recht gut vergleichbar. Nebst derr paläoflor is tischen sind auch manche geolt^isch-tektoniscbe, Probleme gelbst worden. Die Senkung des Ljubljana-Moores begann entsprechend der angegebenen Untersuchungen schon im Pliozän und dauerte bis in die Zeit des M-Glazials, wofür die Saveschotter in der Tiefe von 50 bis 35 Meter Beweis liefern. In der Zeit der beschriebenen Wälder hat "jedoch die Senkung des nordöstlichen Teiles dieses Beckens hauptsächlich aufgehört. Mit dem vorgelegten Diagramran wird das Netz der Fundstellen altpleistozänec Vegetation erheblich nach Osten erweitert und zur Vegetationsgeschichte des südoat-alpinen Raumes ein neuer, wichtiger Beitrag erbracht, DELEŽ VMESNIH UŽITKOV V SEČNEM ETATU KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA Martin Potočnik (Slovenj Gradec) Gozdovi SLP 1, s katerimi gospodari Koroško gozdarsko podjetje, obsegajo 20.996 ha, Po svoji notranji organizaciji se delijo na gozdne obrate Cma s 6308 ha gozdov, Ravne s 3577 ha gozdov, Slovenj Gradec s 3026 ha gozdov, Mislinja s 3528 ha gozdov in Radlje s 4457 ha gozdov. Obravnavano gozdno območje zajema' v širšem smislu tri doline. In to del Gomjedravske, Mežiške in Mislinjske doline. V orografskem oziru je pokrajina zelo razgibana in sega z več gorskimi vrhovi nad naravno gozdno mejo. Gospodarska važnost gozdov, tako splošnega ljudskega premoženja kot gozdov nedržavnega sektorja, je poudarjena s tem, da je okrog 68% celotne površine poraščeno z gozdovi. Tako se to območje v Sloveniji uvršča med najbolj gozdnata. Za osvetlitev sedanjega stanja obravnavanih gozdov je potrebno upoštevati zgodovinski razvoj prometnih sredstev. Ko še ni bilo železnice, so prevažali les s plavljenjem in splavarjenjem po Dravi, ki je bila plovna do izliva v Donavo, Tudi fužinarstvo in glažutarstvo sta v preteklem stoletju vplivala na način izkoriščanja obravnavanih gozdov. Po izgradnji železniške proge Maribor— Celovec leta 1863 ter Dravograd—Velenje leta 1899 so začeli tudi gozdne Sortimente iz lesno zelo suficitarnega območja prevažati po novih prometnicah. V poznejši dobi so žage venecijanke odločujoče vplivale na eksploatacijo gozdov, manj polno ja rmeniki. Poleg širših transportnih razmer so tudi ročne spravilo, rizanje lesa ter prevozi z vprego odločujoče vplivali na intenzivnost izkoriščanja gozdov. V gozdne okoliše, kjer ekonomski račun ni dopuščal dražjih načinov spravila in prevoza do žag oziroma do lokalnih potrošnih centrov, navadno niso posegali, V kolikor pa so v takšnih predelih vendarle sekali, so Enodobni sestoji iglavcev pod PleSiveem 267 to opravljali le s trgovskega stališča in so izkoriščali le izbrane Sortimente ne glede na bodoči razvoj gozda. Jedro kapitalnih gozdov obravnavanega območja je bilo do osvoboditve pod upravo privatnih veleposestnikov. Ti so gospodarjenje urejali po smernicah gozdnogospodarskih načrtov, kjer je bila na papirju zagotovljena trajnost gozdne proizvodnje. Ti načrti so 2 n^alenkostnimi izjemami (za varovane gozdove) predvidevali izkoriščanje letnega etata s sečnjami na golo in s poznejšim pogozdovanjem pretežno le s smreko. Razen tega so si prizadevali veleposestniki, že bolj pa pooblaščeni upravitelji, uvrščati v letne oziroma periodične sečne načrte tiste sestoje, ki so bili čim bližje prometnic. Hkrati pa so pospešeno izkoriščali vrednejše vrste, kakor macesen, bor in smreko posebnih dimenzij. Gozdnogojitvenim ukrepom, zlasti redčenju, se v predaprllski Jugoslaviji ni posvečalo potrebne pozornosti. Tako stališče je slonelo prvenstveno na upoštevanju konjukture raznih gozdnih sortinnentov. Na trgu so predvsem povpraševali po žaganem lesu oziroma po clobri hlodovini in tesanem lesu, le bolj malo po jamskem in celuloznem lesu, ki zanj zaradi nerazvite papirne industrije ni bilo zanimanja. Razmerje med odkupno ceno za hlodovino in ceno za jamski ter celulozni les pa se kljub temu doslej ni bistveno spremenilo Hlodovina je bila leta 1938 za ok, 15 leta 1959 pa za ok. 21 ^ dražja od jamskega oziroma celuloznega lesa. Zato je razumljivo, da se redčenju kot gojitvenemu ukrepu sploh ni posvečalo pozornosti, kajti gospodarske razmere so ustrezale le proizvodnji žagovcev, v manjäi meri tudi okroglemu lesu za tesanje. Glede na slabo razvito prometno mrežo so bili proizvodni zlasti pa transportni stroški za jamski in celulozni les v primerjavi s tržno ceno previsoki. Struktura sestojev Na videz so obravnavani gozdovi sestavljen; iz približnn enako starib iglavcev, kjer prevladuje smreka. Čeprav so rastiščne razmere zelo raznolične in primarno v pretežni meri ustrezajo gozdu bukve-jelke, so se pod gospodarskim vplivom Človeka vendarle bistveno spremenile. Ta sprememba je v preteklosti šla pretežno na račun pesanja plodnosti gozdnih tal in poslabšanja kakovosti ter zdravja sestojev. Zaradi tega je nastal za gozdove ožjega kfPohor-skega območja« poseben problem premene smrekovih monokultur. Inštitut za gozdo in lesno gospodarst-vo LRS je v posebnem elaboratu podrobno obdelal 40,68 ha ožjega oziroma 5551 ha širšega obravnavanega območja. Na tej površini imamo torej opraviti s Čistimi smrekovimi sestoji, ki so v degradaciji, čeprav v njih prirastek za to obdobje še zadovoljuje, kvalitetni prirastek pa glede na rastisčne razmere že močno zaostaja. Iz gozd no ureditvenih načrtov, ki zajemajo ok. 70 ^ gozdov SLP ter iz podatkov inventarizacije drugih gozdov je bila ugotovljena za posamezne gospodarske enote podrobna struktura sestojev, ki je razvidna v razpredelnici. V prebiralnih gozdovih so zajeti tudi varovalni in na pol varovabii, kjec je omejeno normalno gospodarjenje. Prikazana površina prebiralnih gozdov, razen manjših primerov pri gozdnem obratu Radlje, kjer prevladuje jelka, v bistvu ne predstavlja sestojev klasične prebiralne sti-ukture. Ti setoji so na videz bolj podobni enodobnim kot prebiralnim, vendar jih je mogoče z gozdnogojitveninji ukrepi Se preoblikovati. ' Glede na drevesne vrste zavzemajo listavci po površini 13%, po masi pa ok. 1B%, drugo odpade na iglavce^ Smrekov nasad z nadrastlo brezo v revirju Komisija čaka na tretji negovalni poseg. G. O. Mislinja Struktura sestojev po načinu gospodarjenja Gozdni obrat Povräina Enodobni Prebiral ni Iglavci Listavci ha ha 7o ha ha ha % Cm a 6303 4126 65 1282 35 5425 ae 083 14 "Kavne 3577 2260 63 1317 37 2982 83 595 17 Slov. Gra-dec 302Ö 1714 56 1312 44 2628 87 398 13 Mislinja 3620 2730 76 876 24 315B 87 470 13 Radlje 4457 1276 29 3181 71 4014 90 445 10 Skupaj 20996 12126 58 8870 42 18207 S7 2791 13 Struktura lesnih zalog glede na gospodarsko obliko sestojev Enodobni sestoji OozdnI obf.it Povräina Zaloga ha 000 rn^ Dob n i r a z r e d i 1 - ha 40 ns ha -80 suha -120 ni^ nad 120 ha in s Črna 4126 1126 790 103 1975 539 1124 406 237 78 Ravne 2260 605 729 57 776 272 7S5 276 Slov, Gr. 1714 474 325 23 957 301 432 150 Mislinja 27S0 543 1013 32 1283 376 449 135 Radlje 1276 170 555 9 544 132 177 28 12126 2918 3417 224 5535 1620 1937 955 237 78 Riiisa m^/ha 240 65 292 339 329 Povrž. razmerje 28% 24% 2% Kot je iz ra2predelnice raavidno, poraščajo sestoji, stari od 1 do 40 let 28^ celotne gozdne površine, V tem dobnem razredu so močneje zastopani kot bi bili ob normalnem stanju gozdov, pripadajoča povprečna lesna masa pa je glede na rastiščne razmere nekoliko previsoka, to pomeni, da sestoji v prejšnjem obdobju niso bili red če ni. Ta prekomerna akumulacija prirastka pa gre pogosto na račun stabilnosti in. zdravja sestojev. V na sle dü jih dobnih razredih so lesne mase normalno zastopane. To pomeni, da razpoložljivi rastiščni potencial ni v popolni meri izkoriščen ter bi tla ob normalni gozdni zarasti in sorazmerni lesni zalogi ustreznih drevesnih vrst mogla proizvajati veliko več. Pri tem nismo upoštevali kakovostne vrednosti proizvodnje, ki lahko bistveno vpliva na rentabilnost gospodarjenja. Gozdovi prebiralne strukture Debelinski razredi v m^/000 Gozdni obrat Površina lia Masa m'/OOD do 20 cm 21— iO cm nad 41 cm m^ m^ d ^ Cma 2183 456 97 21 166 37 192 42 Ravne 1317 280 €4 23 182 65 34 12 Slov, Gradec 1312 233 49 21 131 56 53 23 Mislinja 878 1G2 35 22 90 55 37 23 Radlje 3181 760 90 12 495 05 175 23 Skupaj 8870 1891 33d 18 1064 56 191 26 Razmerje 18 % 56 % 26 % Povprečna masa je 210m^/ha. Iz relativnega odnosa deležev lesne mase debelinskih razredov vidimo, da je v višjih debelinskili razredih premajhna lesna zaloga in da je tudi povprečna lesna zaloga na ha nekoliko nižja kot pri enodob-nih sestojih. Iz tega lahko sklepamo, da so bile sečnje v preteklem obdobju usmerjene v višje debelinske razrede in to v škodo idealne strukture prebiralnega gozda. Zato bo v bodoče v sestojih takšne gospodarske oblike potrebno izvajati sečnje, ki bodo imele v začetni fazi sicer značaj redčenj, vendar pa bodo postopno prevedle sestoje v prebiralno obliko, zlasti če bomo dajali prednost jelki in bukvi kot najustreznejšima drevesnima vrstama. Kot je iz strukture enodobnih in prebiralnih gozdov razvidno, bodo red> čenja kot doslej tudi v bodoče zavzemala v izkoriščanju gozdov najvažnejše mesto in tako posredno vplivala na ekonomiko podjetja. Razvojna pot redčenj na obravnavanem območju Kot je iz uvodnega opisa razvidno, pred zadnjo vojno še manj pa za časa vojne na obravnavanem območju niso izvajali redčenj oziroma v kolikor so jih, so bila to izključno le nizka redčenja. Pri uvajanju redčenj po osvoboditvi je sprva Slo za to, da se od običajnega obratovanja s sečnjami na golo preide na prebiralno izkoriščanje. Pri tem so v sestojih odkazovali drevje, ki je raslo v pregostem sklopu, ki zaradi izrednih dimenzij (pričuvki) ni bilo vraščeno v sestoj, ter drevje, ki je bilo deformirano in slabe kakovosti. Istočasno se je izsekavalo tudi bolno ali poškodovano drevje, nadalje drevje iz snegolomov, vetrolomov ter zdrave sušice. Enodobni sestoji so bili deležni takšne intervencije sukcesivno v določeni intenzivnosti ne glede na lesno zalogo in na dobne razrede, v prebiralnih sestojih pa se je posegalo v višje debelinske razrede. Takšno ravnanje v danih razmerah pri odkazilih ni slo za osnovnim ciljem: "gojitvenim ukrepom-» za izboljšanje kvalitetnega prirastka, temveč si je prizadevalo ob čim manjši škodi za sestoje najti potrebno lesno maso za zadovoljitev planskih potreb Izkoriščanje gozdov v obdobju prve petletke 1947/51 ni prizadelo mlaiSih sestojev, ki bi sicer Že lahko dali drobne Sortimente. Takšna redčenja tudi ne bi bila v skladu s predpisanim planskim asortimanom, ki je določal poudarek na hlodovino in debelejše Sortimente. Pri izkoriščanju v tem obdobju prav tako še ni bil izkristaliziran pojem, kdaj preneha redčenje in kdaj prične izkoriščanje glavnega užitka. Ce definiramo cilj in značaj svetlitvenega redčenja tako, da ]e le to na meji gojitvenih ukrepov in ob začetku pomladitvenega obdobja, potem lahko trdimo, da se je v tem obdobju glavni del etata izkoriščal z redčenji, ki so se izvajala v veliki meri na mesto opuščenega načina sečnje na golo. Glavnina tako ekspioatiranih sestojev se danes ni v stopnji poralaje-vanja, temveč je v obdobju intenzivnega kakovostnega in količinskega pri-raščanja. Prikaz strukture odkazil lesne mase iglavcev v letu 1950 nam nazorno kaže, da je bil takrat močnejši poudarek na debelini, ter da glavni del lesne mase pada v višje debelinske razrede. To potrjujejo tudi drugi podatki iz arhive. Tako nam n. pr. kaže evidenca iz leta 1951, da je bilo odkazanih 6% lesne mase z debelino pod 15 cm, povprečni volumen odkazancga drevesa drugih debelin pa je znašal 0,36 Pri sečnji je napadlo 45 % hlodovine s premerom nad 20 cm, 47% drobnih sortimentov in 8% drv. Leta 1954 je bilo posekanih 51,624 m® lesne mase, od tega 45,266 m^ iglavcev s 47 ^ hlodovine, 43 % drobnih sortimentov in 10 % drv. 4, i i f S 9 tä n <2 )i « IS It ^ Diagram 1: Struktura odkazane lesne mase iglavcev za leto 1950 Leta 1955 je bilo posekanih 42.726 m^ lesne mase iglavcev, v tem 50% hlodovine za žago, 38% jamskega in celuloznega lesa in drugih drobnih sortimentov ter 12% drv. Proizvodnjo drv, ki je znaSala ok. 10-12 % sečne mase in je bila usmerjena pretežno v srednjedobne sestoje, so izvajali večinoma v obliki gozdnogojitvenih ukrepov. Sekalo se je v okviru čiščenja oziroma redčenja zanemarjenih sestojev. Pri tem je napadlo največ drv mehkih listavcev — breze, ki je zaraščala čiste smrekove nasade, in je bilo izkoriščanje tesno povezano z gozdnogojitvenimi ukrepi. Glede sortimentov iglavcev je potrebno upoStevati dejstvo, da je bila v obravnavanih letih določena spodnja meja hlodovine iglavcev s premerom "20 cm, medtem ko je bila v poznejših letih tn tudi sedaj določena s 23 cm. Zato je bilo prej proizvajano letno za ok. 10% več drobnih sortimentov. V obravnavanem obdobju je torej po ukinitvi sečenj Jia golo izviralo največ lesne mase letnih etatov iz redčenj, čeprav le-teh niso izvajali sistematično in jih zato tudi niso posebej evidentirali. Redčenja kot gozdnogojitveni ukrepi Kot je razvidno vz navedenega, je Koroško gozdarsko podjetje izvajalo redčenja na Široko in je to dejavnost opiralo le na praktično presojo in izkušnje -odkazovalcev. Odkazovali so v glavnem logarji, le v manjši meri upravitelji u ll II t i J 17 !0 il 1! JI (t II. (7 so II W CT 9 Diagram 2: AmaUza posekane lesne mase iglavcev za leto 1954 gozdnih obratov. Orientacije glede intenzivnosti redčenj niso opirali na zanesljive taksacijske podatke o strukturi sestojev, ker le-teh niso imeli. Redčenja čistih smrekovih sestojev so se razvijala po sledečem zaporedju: ■čiščenje v neredčenih sestojih - nizko redčenje - svetlitveno redčenje - uvedba visokega redßenja. Čiščenje Prva Čiščenja so zajela tiste sestoje, v katere gozdar po izvršeni negi mladja ni več posegal V takih sestojih so zaradi naravnega izločanja nastale bodisi siišice, bodisi posamezna drevesa odmirajo ali pa so že odmrla in ležijo vsevprek po tleh ter razpadajo. V plasti glavnega dela sestoja se nad sestojno glavnino košati jo drevesa iste, pogosteje druge drevesne vrste (bor, breza, iva). Tako drevje izredno škodi kakovostnemu razvoju sestoja. Drevje v takih sestojih, ki niso bili redčeni, je zelo vitko in stegnjeno, debelca so dolga, s slabo razvitimi krošnjami, ki pogosto zavzemajo le petino ■drevesne dolžine, Tla pokriva več ali manj debela plast kislega humusa in mahov. Spodnjega, prizemnega in tudi višjega polnilnega sloja v sestoju ni. Drevje je le spodaj očiščeno suhih vej, tako da je sestoj le težko ali pa sploh ni prehoden. Razkoš.ateno nadraslo drevje zlasti škodi smreki, glavni drevesni vrsti, ki slabo prenaša zasenčenje. V navidez čistem smrekovem sestoju pa zelo pogosto opazimo Še druge drevesne vrste, ki so v obstoječih razmerah kot primes izredno koristne, ker krepijo stabilnost in gospodarsko vr£?dnost gozdov ter vzdržujejo v gozdu ugodne biološko-£iziološke razmere. Največkrat naletimo na macesen, bor bukev, jelko in trepetliko, V takem gojitveno zanemarjenem, skoraj bi lahko rekli bolnem sestoju, mnoramo biti pri prvih gozdnogojitvenih ukrepih zelo pievidni dokler gozda z dvema ali tremi zaporednimi redčenji tako ne zboljSamo, da rastiš£nim razmeram kolikor toliko ustreza. V stadiju čiščenja skušamo posekati vse suhljice ter pri tem izkoristiti se kar je zdravega in to izdelati v ustrezne Sortimente, Ker di'evje, ki ga sestoj izloča, zelo počasi raste, predno končno odmre, ostanejo izločene suhljice tudi po več let Čvi'ste in ohranijo zdrav les. Neuporabni material, ki napade pri čiščenju, zložimo v smeri strmine po določenem sistemu v tako imenovane grmade. Hkrati pa očistijo delavci suhe veje na spodnjih delih debel, če js to potrebno zaradi lažjega gibanja in zaradi spravila napadlih sortimentov. Pri tem delavci pogosto zaidejo preveč v živo. S takim ravnanjem po nepotrebnem zapravljamo delovno silo kot tudi denar, namenjen za koristno gojenje gozdov. Na ta način skušamo očistiti sestoj suh-Ijadi in ga napraviti prehodnega ter primernega za spravilo napadlih sortimentov. To je potrebno zaradi izdelave suhljic in spravila sortimentov drugega, nadraslega drevja, kakor tudi zato, da lahko pri naslednjem ukrepu — redčenju. že laže in bolj smelo posežemo v sestoj Nadaljnji cilj čiščenja je v tem, da 3 sečnjo alt delno oklestitvijo bahačev osvobodimo glavni sestojni sloj in do-vedemo na tla nekoliko več svetlobe. Pn tem moramo nadrasle listavce {brezo, ivo, sivo jelšo) večkrat v prsni višini obročkati z namenom, da se postopoma posušijo in neopazno izločijo iz sestoja. To je potrebno, ker bi se sicer drevje ob poseku polomilo oziroma bi spodnji, občutljivejši sloj gospodarske vrste, smreke, prehitro izpostavili direktni sonäii pripeki in drugemu škodljivemu vremenskemu vplivu. Tako obročkano drevje se navadno posuši po treh do Štirih letih. Pri tovrstnem čiščenju napade na ha 5—15 m'' lesa drobnih sortimentov, medtem ko drugi material ostane kot vejevina v gozdu, v kolikor ga okolno prebivalstvo ne kupi za kurjavo. Dnevni učinek čiščenja znaša po odbitku časa za izdelavo sortimentov 8—10 dnin za ha oziroma 8—14 arov na dnino. Osnovni namen prvega, sicer poznega čiščenja, kot predhodnika redčenja, je rešiti ogroženo dobro drevje, pri tem izkoristiti propadajoči material in sestoj nekoliko zrahljati in utrditi. Prav tako pri tem skrbimo za pravilno zmes drevesnih vrst in omogočamo delavcem dostop oziroma jim olajšamo prehodnost pri nadaljnjih gozdnogojitvenih ali varstvenih opravilih. Pri omenjenem podjetju so bila izvršena naslednja Čiščenja sestojev, kot predhodnice prvih redčenj: leta 1955 — 175 ha, leta 1956 - 243 ha, leta 1957 -232 ha, leta 1958 - 171 ha in leta 1959 - 140 ha. Skupaj 961 ha. Okrog dve tretjini teh sestojev je dospelo v naslednjem obdobju že v drugo gojitveno fazo, t. j. do redčenja. Nizko redčenje Najpogostejša oblika redčenja v čistih smrekovih sestojih, ki ima svoje korenine in tradicijo v stari Šoli, je bilo nizko redčenje. Gozdarsko osebje se je iz prevelike bojazni in previdnosti pred snegolomi in vetrolomi izogibalo močnejšim posegom v sestoje, češ da bi se s tem zrahljala njihova stabilnost. Ta predsodek je sicer pri odkazovanju vzbujal občutek sigurnosti, ker se je določalo za sečnjo le potisnjeno in tako rekoč že izločeno drevje, vendar tako ravnanje ni vplivalo na izboljšanje sti-ukture in stabilnosti prizadetih sestojev. Škodljive posledice zamujenih redčenj so tudi v tem, da se v pregostem sklopu krošenj ni. mogel oblikovati polnilni sloj, ki je pri izvajanju gozdno-gojitvenih ukrepov zelo pomemben. V p reg ostem sestoju smreke, ki ni bil negovan, le redko najdemo bukovo, jelovo ali vsaj leskovo podrastje, ki bi se ob pravilni negi äe moglo razviti v polnilni sloj. Spričo dejanskih razmer je izvajanje nizkega redčenja v starejših nenegovanih sestojih dobrodošel in nujen prvi ukrep, s katerim skušamo izkoristiti propadajoči les ter sestoj vsaj pri tleh zrahljati in tako pripraviti, da bomo mogli preiti na sodobno redčenje, ki posega predvsem v zgornjo plast. Kot smo že uvodoma omenili, imajo mlajSi, neredčeni sestoji pogosto preveliko lesno zalogo in je bilo zato neogibno potrebno prvo redčenje izvršiti zelo previdno. Vsekakor je treba upoštevati alpske razmere, kjer so lahko snego-lomi, deloma tudi požled, usodni za neutrjene enodobne čiste smrekove sestoje. Da utegnejo postati na tem območju škode po snegu katastrofalne, nam kažejo primeri iz leta 1950^51, ko je napadlo ok, 22 500 m® polomljenega lesa, povečini iz mladih in enodobnih sestojev. Največja Skoda je nastala na območju Gozdnega obrata Mislinja. Snegolom je zajel sestoje v srednjih in višjih legah, kjer je vlažen sneg polomil vladajoče in sovladajoče drevje zgornje etaže, skratka drevje bodočnosti. Največkrat so snegolomi nastali v manjših luknjah, ker je težek sneg pritisnil na pregoste skupine in jih kratkomalo zlomil k tlom. Čiščenje poškodovanih sestojev je trajalo skoraj tri leta. Pri sečnji so prizanašali drevju, ki so mu bili odlomljeni vrhovi, toda ako je imelo vsaj Se tretjino do četrtino zelene krožnje in je raslo v neposredni bližini nižjih dreves z zdravimi vrhovi. To se je izkazalo zelo koristno, ker si je drevje iz spodnje etaže v zaščiti odlomljenega drevesa opomoglo, se utrdilo in v poznejših letih preraslo poškodovano drevo. To dejstvo potrjuje spoznanje, kako zelo sta. pn odkazilu snegolomov potrebni preudarnost in umerjenost, kajti za sečnjo smemo določati le izrazito poškodovano drevje, ki v sestoju ne more več opravljati varovalne vloge. Strokovnjaki pri omenjenem podjetju so si prizadevali od nizkega redčenja čimprej preiti na sodobno redčenje, toda brez šablone, z nalogo pospešiti intenzivnost dolovanja zgornjega sloja krošenj in pri tem posvečati večjo pozornost razvoju dobrega drevja. V tej začetni razvojni stopnji izvajanja redčenj, ki se ni opirala na posebne taksacijske podatke, so začeli s pomočjo primerjalnih ploskev za enodobne smrekove sestoje ugotavljati orientacijske podatke, tako glede intenzivnosti redčenj, kot tudi glede napadlih lesnih mas. Tako je n. pr. v 40—50 letnem enodobnem smrekovem sestoju napadlo na ha 65 do 80 m^ jamskega in celuloznega lesa, okroglic in hmeljevk. Na podlagi teh podatkov se je začelo pozneje pogumneje izv.ajati redčenja,, čeprav so le-ta v bistvu se vedno obdržala ?.načaj nizkih redčenj. Kot postranski, vendar neogibni ukrep prt izvajanju nizkih redčenj je bila tudi sečnja suhljadi, t. j. odmrlih nagnjenih suhih dreves, ki v času sečnje ne morejo več dati nobenega sortimenta. Ta ukrep je potreben, da bi se pospešil razkroj na tleh ležečega materiala in tla obogatila s humusom; hkrati pa se s tem poveča preglednost in prehodnost sestoja, potrebna zlasti pri odkazilu in r očnem spravilu napadlih sortiraentov. To opravilo pri naslednjih redčenjih ni potrebno. Čiščenje suhljadi je bilo v okviru omenjenega podjetja kot pripravljalna stopnja nizkih redčenj izvrševano takole: leta 1955 - 460 ha, leta 1956 — 682 ha, leta 1957 — 921 ha, leta 1958 - 571 ha, leta 1959 — 569 ha. Skupaj v zadnjih 5 letih 3223 ha. Za Iha takšnega čiščenja je bilo povprečno pcjrabljenih 6 delovnih dnin. Običajno izvajamo čiščenje suhljadi istočasno s sečnjo, redkejCj kar pa je za odkazovalca ugodneje, neposredno pred odkazovanjem. Sodobno redčenje S tem gojitvenim ukrepom se omenjeno podjetje zlasti zadnja leta intenzivno ukvarja. V bistvu tu ne gre za izvajanje tipičnih visokih redčenj, kakor se vršijo v sestojih, ki niso bili negovani. Zato bi bil za tak ukrep morda pri-memejši naziv mešano redčenje. Medtem so dozoreli pogoji za izvajanje takšnih gojitvenih redčenj. Sem prištevamo solidno izdelavo gozdnogospodarskih načrtov, saj je sedaj že okrog 70 % gozdov urejenih. Prav tako so zlasti tudi stabilizacija organizacijske oblike podjetja, številnejši in boljši strokovnjaki, izgradnja prometnic in vključitev mehanizacije ostvarili osnovo za uvedbo tovrstnega redčenja;; Medtem pa se je v primerjavi s hlodovino povečala vrednost drobnih sortimentov, jamskega in celuloznega lesa, TT in DES drogov, gradbenega lesa in okroglic. S tem je les od redčenj vedno močneje vplival na strukturo ekonomskih činiteljev podjetja. Namen sodobnega ali mešanega načina redčenja je v tem, da po prvem ali drugem poznem čiščenju oziroma nizkem redčenju pogumneje posežemo v zgornji sloj krošenj in pri tem podpiramo boljše^ lepše drevje. Bistvo naloge je v tem, da prenesemo maso prirastka na vrednejše vrste in boljše osebke ter hkrati zgradimo osnovne temelje za povečanje vrednosti sestojev. Pri odkazovanjih, ki imajo značaj pozitivne selekcije, vedno iščemo kandidata in njegovega tekmeca. Jasno pa je, da konkurentnega drevja ne smemo Svetlitveno redčenje v oddelku 19. revirja Pleäivec 275 preveč naenkrat posekati, temveč le postopoma in previdno, da se pri tem hkrati utrjuje drevesni s5oji ki ga gradi drevje bodočnosti. Pri tem daje.mo prednost tistim drevesnim vrstam, ki jim rastisčne razmere najbolj ustrezajo. Med iglavci dajemo določeno prednost listavcem, med čistimi listavci pa iglavcem. Namen tovrstnega redčenja je, sestoj tako zrahljati, da se glavno drevje utrdi v samostojnosti (okrepitev koreninskega sistema) ter da razvije potrebno asimilacijsko površino. Drugi, prav tako važen pomen teh redčenj je tudi v tem^ da istočasno skrbimo za polnilni sloj, ki igra pri tovrstnem redčenju važno vlogo. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da se po pravočasno opravljenem sodobnem i-edčenju in ob primerni skrbi kaj hitro oblikuje polnilni sloj senčnih vrst, bukve — jelke, in kmalu prevzame svojo pcmembno vlogo. Tudi polnilni sloj je potrebno primerno negovati, t, j. urejevati njegov življenjski prostor, omogočati mu nekoliko več svetlobe na račun kapnikov zgornjega sloja oziroma ustvarjati ga na novo s podsaditvami oziroma podsetvami. Praksa nas uči, da se pri zanemarjenih sestojih, ki pri"'nas v osnovi niso bili negovani, msmo mogli držati določenih shematičnih načel, teniveČ sn\o odkazovanje usmerjali tako, kot to narekujejo sestojne in ekološke razmere. Medtem ko so sodobna redčenja v čistih smrekovih sestojih dokaj preprosta, postanejo le-ta v bukovih ali mešanih gozdovih zapletena in zamotana Zato je potrebno, da se v takih primerih odkazovalec nenehno samokritično ocenjuje in posvetuje s tovariši iz stroke. Uvajanje sodobnega oziroma mešanega redčenja zahteva določen čas in določeno prizadevnost strokovnega vodstva. V tem pogledu so bili pod vodstvom šefa sekcije dr. inž. D, Mlinska kot inž. V, Beltrama na problematičnih objektih organizirani praktični seminarji za odkazovalce. Pi'av tako je sekcija DIT gozdarstva in lesne industrije v Slovenj Gradcu vplivala na svoje člane, ki niso neposredno zaposleni v operativi, da so vsako leto odkazovali v problematičnih objektih, nato pa skupno na terenu obravnavah pravilnost izvedbe. V nadaljnji razvojni stopnji je neogibno potrebna uvedba pozitivne selekcije v mlajših sestojih in na najboljših rastišah. Pri tem gre za označitev določenega števila kandidatov — dreves bodočnosti ter nato za usmerjanje redčenja v širjenje življenjskega prostora teh dreves. Taka drevesa označujemo z belo ali drugo ustrezno barvo. Hkrati z redčenjem opravljamo tudi obvejitev, t, j. Či-žčenje suhih vej. S tovrstnim delom smo praktično Šele na začetku. Svetlitveno redčenje Ta način redčenja spremlja kot gojitveni ukrep nego sestoja vse do njegove zrelosti, t. j. do takrat, ko začne pomlajevalni proces. Kot je iz strukture debelinskih oziroma starostnih razredov razvidno, v obravnavanih sestojih primanjkuje dozorelega drevja oziroma sestojev večjih dimenzij. Zato bo tudi v bodoče potrebno sečnjo etatne mase usmeriti k redčenjem v mlajših sestojih in k svetlitvenim redčenjem v srednjedobnih in starejših sestojih, S svetUtve-nimi redčenji ohranjamo oziroma celo povečujemo prirastek sestoijev, hkrati pa povečujemo vrednost gozdov. Svetlitveno redčenje ima med drugim tudi namen pravočasno in postopoma posekati vsa slaba drevesa in tista, Iti po svojem videzu ne kažejo dobrih dednih lastnosti ter v času pomladitve niso zaželena. struktura odkazil kaže delež vmesnega užitka Podatki odkazilnih elaboratov potrjujejo dejstvo, da so bila redčenja pri obravnavane ITI podjetju, posebno zadnja leta, zelo obsežna. Gozdnogospodarski elaborati, ki so osnova za sestavo letnih sečnih načrtov, silijo podjetj'e, da glede na stopnjo nujnosti vnaša v letne sečnje načrte čim več redčenj, Odkazuje po svobodni presoji odkazovalec, in sicer tako intenzivno, kot to ustreza strukturi in ekološkim vazmeram sestoja. Pomen in namen redčenj sta dandanes strokovnemu osebju že povsein jasna. Večji del delikatnejših odkazil opravljajo šefi gozdnih obratov oziroma njihovi pomočniki in člani sekcije DIT GLI. ii..' » 772. s ( i 7 s 5 10 (i if h 1» ■> Diagram 3: Struktura cdkazane lesne mase za leto 1S59 iti V ponazoritev objavljam diagram strukture odkazane lesne mase za leto 1959 (diagram 3), kj je skoraj identična s strukturo v letih 1957, 1958 in 1960. vendar pa zelo različna od struktur v letih 1950 in 1954 (diagrama 1 in 2). V obdobju 1957—1960 je bilo največ lesne mase izkazane iz nižjih debelinskih razredov, kjer napadajo le drobni sortimenti, Zanimivo je, da se ta podoba po posameznih letili obravnavanega obdobja bistveno ne spreminja, kar pomeni, da ustreza stanju obravnavanih sestojev in načelu, da je treba z maso debelinskih razredov varčevati. Primerjava strukture posekane lesne mase iglavcev in listavcev, na katero se nanašajo gornji grafikoni odkazil, je prikazana v razpredelnici. 1957 1958 1959 Sortimeot m" % m' % m^ hlodovina 181 GO 35 15704 31 23700 3a jain., cel., drogovi 22866 44 23975 47 29740 47 drobni sort, 2452 5 1461 3 1Ö10 2 drva 3252 16 lono 19 8390 13 Skupaj 51750' 100 5:250 100 62870 100 V proizvedenih drvah je ok. 31% mehkih listavcev, breze, ki napade pri čiščenjih; bukovina pa napade prvenstveno prav tako pri redčenjih bukovih in mešanih sestojev. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da struktura sečenj daje pretežni del drobnih sortimentov. To potrjuje tudi dejstvo, da so redčenja v razmeroma velikem obsegu vključena v izkoriščanje letnih etatov, to pa je tudi v skladu s struktmx> obravnavanih sestojev. Gospodarska vloga vmesnega užitka Med drugimi činitelji, ki vplivajo na potek gospodarienja, povzroča izkoriščanje vmesnega užitka pri obstoječih razmerah podjetju posebne probleme. Pri tem so zlasti pomembni naslednji činitelji: čas sečnje — čas in način spravila — povečanje storilnosti — Šiirjenje cestnega omrežja in vključitev mehanizacije- Cas sečnje Na obravnavanem gozdnem območju so že od nekdaj uvedene poletne sečnje, jesensko in zimsko spravilo ter zimski prevoz. Ta delovni proces je glede na alpske vremenske razmere deloma opravičljiv, ni pa sodoben ter sloni na starem načinu izkoriščanja gozdov s sečnjami na golo. Ker je prvotno cestno omrežje obstajalo le iz vlak in slabih kolovozov in Se to le v nižjih legah, je bilo potrebno les ročno spravljati po naravnih jarkih in žlebovih z vstavljanjem lesenih riž ali oblog. Da bi se takšna spravila izplačala oziroma omogočala, je morala biti zbrana večja količina lesa, razen tega pa je ob času spravila moralo biti vlažno vreme, da je les raje drčal, kar je zahtevalo od delavca sicer večjo spretnostj toda manjši napor. Razumljivo je, da je tak način spravila žkodljiv za sestoje in lesne Sortimente ter je razen tega odvisen od vremenskih razmer. Razen tega takäen delovni proces povzroča kopičenje lesnih zalog, hkrati pa po nepotrebnem veze obratna sredstva podjetja, in zato zahteva plačevanje obresti od najetih kreditov ter povzroča, komercialno togost. Razen ■ tega pa je les, ki preleži vse poletje po seČiSČih, podvržen raznim glivičnim boleznim, zato ob koncu leta ni več zdrav in izgubi na svoji vrednosti. Spremenjeni načini izkoriščanja od nekdanjih sečenj na golo oziroma na suš k sedanjim prebiralnim, oplodnim, skupinsko prebiralnim sečnjam in redčenju, so bistveno spremenili tudi čas sečnje, pri čemer se les skozi vse poletje pugča na seČišču v senci na vlažnih tleh. Po opazovanjih je les v toplejših legah po treh mesecih na mestih, kjer se dotika stelje, že začel trohneti in ni bil več sposoben ^a normalno prodajo. Sečnje, predvsem pa redčenja, bi se morala \Tgiti ob času vegetacijskega mirovanja. Ta doba pa je na obravnavanem območju odvisna od mikroMimat-skih faktorjev in traja običajno od 15. avgusta do 15. aprila oziroma približno dve tretjini leta. Prizadevanje podjetja, usmeriti Čas seČenj v dobo vegetacijskega mirovanja, je le delno uspelo, ker je reSitev tega vprašanja odvisna še od mnogih drugih faktorjev. Od posekanega lesa odpade ok. 46 Z na zimsko in 54% na poletno sečnjo. To je do neke mere odvisno od vremenskih razmer, vzrok za to pa ge vedno tiči tudi v krčeviti tradiciji, ki pa se kar hitro umika naprednemu stališču. Tako je n. pr. uprava podjetja pozimi 1. 1960 v obdobju januar—april posekala že 41 % letnega plana, medtem ko je bilo v prejšnjih letih ta čas posekanih le 25 Ce hočemo ohraniti .sestoje zdrave, se moramo držati osnovnega pravila: usmeriti sečnje, zlasti pa redčenja v obdobje vegetacijskega mirovanja. Kot je iz diagrama št. 4 razvidno, leži težišče sečenj Še vedno na poletnih mesecih. Kljub temu pa je leta 1059 v nasprotju s prejšnjimi leti opaziti določen napredek. Leto 1960 v diagramu ni zajeto, na- Cas in način ročnega spravila Se bolj kot sečnja spada ročno spravilo v zimsko obdobje; pri starem činu obratovanja je to bilo pravilo. Za ročno spravilo je potrebno skoraj tol^o efektivnega delovnega časa kot za sečnjo, zato ta dejavnost občutno podražuje proizvodnjo. Razumljivo je, da se ročno spravilo z razširitvijo obratovalnih površin in s ponovnimi redčenji na istih površinah podraži. Pri drugem redčenju napade namreč razmeroma manj lesa in je zato spravilo relativno dražje. Omenjeno podjetje si zato prizadeva znižati razdalje, kjer je potrebno ročno IV a secnia ) isBtV'nniml* *««) meae Diagram 4; Dinamika sečnje in ročnega spravila za obdobje 1957/59 spravilo in jih skuša nadomestiti s prevlakami, s prevozom po žičnici in z drugimi načini. Ročno spravilo lesa pa je v Času vegetacije izredno delikatno ter ga je potrebno opravljati kar najbolj previdno in skrbno. Diagram ročnega spravila lesa za leta 1957—1959 prikazuje, da je bilo od povprečne lesne mase ok, 57.000 m^ spravljeno v zimskem času ok. 84 ostalih 16% pa je odpadlo na poletje. Osrednji problem izboljSanja ročnega spravila, ki z njim moramo računati tudi v bodoče je v tem, da bi bilo čim tnanj odvisno od vremenskih razmer in bi ga mogli opravljati ob vsakem letnem času in pri tem sestoju ne bi prizadevali škode. Najbolj problematična je prva faza ročnega spravila t. j. zbiranje posekanih kosov lesa ter njihovo spuščanje do zbirališč ob izvlakah, jarkih ali ob žičnid. V preteklih letih je bilo ravno pri spravilu povzročeno v mladih sestojih veliko Škode, Zaradi prenapetega izkoriščanja gozdov so spravljali les v Času, ki je bil za to opravilo najmanj primeren in so na ta način sestoju in lesu zelo škodili. Zato je bilo nujno potrebno začeti, s sistematičnim zbiranjem in spuščanjem lesa iz sestojev po načrtno napravljenih presekah, kjer so se izvajala redčenja. Koroško gozdarsko podjetje je lani poleti priredilo na Mula-kovem vrhu posebno demonstracijsko zbiranje posekanega lesa in njegovega spu- Scanja z navadnim vitlom ob istočasni uporabi ročnih sani za spusčanje drobnih sortimentov. Debelejši sortimenti pa se v nerazrezanih deblih uspeSnr spuščajo z navadno 18 do 22 mm debelo konopneno vrvjo Pri osnovnem zbiranju lesnih mas je važno, da so obloge, ki vodijo v smeiü drčgj pravilno zastavljene ter postavljene v pravem kotu nasproti drči, tako da les ob njih zlahka zdrči. Povečanje storilnosti Pri redčenju in izdelavi drobnih sorti mentov je storilnost osrednji problem, ker je tej delovni fazi potrebno razmeroma največ časa Glede na to, da zajemata redčenje oziroma sečnja drobnih sortimentov večji del sečnega etata, močno vplivata na povečanje oziroma zmanjšanje delovnega časa, porabljenega povpreaio za kubno enoto lesa. Kot je iz diagrama strukture odkazane lesne mase (diagrama 3) razvidno, odpade večina odkazane lesne mase na debeline od ]2 do 27 cm prsnega premera. Povprečna norma za sečnjo in izdelavo je bila glede na različne sestoje in terenske razmere naslednja: Gozdni obrat 1955 1956 1957 iggs 1959 Črna lAl 0,i)0 1,03 1,0S 1,25 Ravne 1,20 1,12 1,13 1,02 1,30 Slovenj Gradec 1,17 1,12 1,U 1,32 1,30 Mislinja 1,18 1,12 1,15 1,24 1,27 Radlje 1,15 1,10 1.13 1,12 1,29 Vzporedno s povečanjem delovnega časa, potrebnega za sečnjo in izdelavo 1 m^ izdelkov, rastejo tudi proizvodni stroški, s tem pa se zmanjšuje rentabilnost gospodai'jenja v podjetju. Sečnjo in izdelavo iz nižjih debelinskih razredov opravlja na običajen način skupina dveh delavcev z dvoročno potezno žago, bolj poredko pa tudi z lisičjim repom ali ločno žago. Veliko veČji učinek bi dosegli, če bi uporabljali eno ročne motorne žage ali vsaj primerne enoročne tehnično izpopolnjene žage. Do sedaj se tak način dela ni mogel uveljaviti zaradi pomanjkanja orodja, Ta pomanjkljivost se zadnje čase sicer zboljsuje, vendar še ne do "tiste mere, ki bi ustrezala potrebam prakse. Oddaja gozdnih sortimentov potrošnikom pa je razen od sečnje in omenjenega ročnega spravila odvisna še od prevoza lesa. Prevoz predstavlja pogosto odločujočo finančno postavko. Cestno omrežje je bilo na obravnavanem območju do predkratkim izredno slabo razvito. Obstajale so le dolinske ceste in zaradi erozije izprani kolovozi, ki so bili uporabni le pozimi. Zato sta bila v rabi jesensko spravilo in zimski prevoz. Na teh kolovozih je kapaciteta vprege le majhna in znaša od 1^5 do 2 m^, zato je tudi izredno draga, Z uvedbo redčenj so se zelo povečale obratovalne površine, zato se je neogibno pred podjetje postavila potreba gradnje gozdnih cest. Dosedanji tempo gradenj gozdnih prometnic še zdaleč ne zadoSČa. Čeprav je celotno območje sedaj glede gozdnih komunikacij Še razmeroma zelo slabo odprto, je vendar opaziti, da gradnje gozdnih cest v zadnjih letih blagodejno vplivajo na proizvodni proces. Zadnja leta je gradnja prometnic na območju obravnavanega podjetja takole napredovala: Novih kamionskih cest je bilo zgrajenih leta 1956 1,2 km, leta 1957 5,4 klin, leta 1958 2,9 km in leta 1959 6,5 km, Gozdnih vlak na ie biln zgrajenih v navedenih lelih 8,43, 14,81, 16,29 in 11,21 km. ^ Z dosedanjo ugradn;jo so ostvarjGDi osnovni zäcetni pogoji zä -sprt^membo dosedanjega delovnega procesa v dinamiko, ki bi ustrezala sodobnim gospodarskim načelom in omogočila primerno znižanje proizvodnih stroškov. To je zlasti važno z& drobne Sortimente, pridobljene pri redčenjih. Proizvodnja le-teh v sedanjih ekonomskih razmerah za določene bolj oddaljene relacije za obravnavano podjetje ni gospodarsko utemeljena. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da se, kot že omenjeno, z naslendnjimi redčenji pridobi razmeroma manj materiala kot pri prvem zamujenem redčenju in proizvodnja zato postaja znatno dražja. Mehanizacija se pri obravnavanem podjetju ni posebno uveljavila, V prvi petletki, ko je bilo izkoriščanje gozdov bolj koncentrirano, so se obnesle samo-težne žičnice z dolgo .transportno relacijo, kasneje pa so prevzele njihovo vlogo Spraviilni nafrt za nddelek 12 na Mölakovem vrhu. Pri spravilu je potrebno upoštevati naslednja pravila; 1. Smer in način spravila morata biti določena že pred spönjo. 2, Na strmih pobočjih je potrebno razdeliti sečiSče v smeri gravitacije z drčami na glavna in z oblogami na matijSa polja. 3, Les se zbira na manjših poJjih do oblog, ob njih do spravil ne drče ter po njej do vlake ali žičnice. 4, Pri zbiranju lesa uporabljamo: vlačenje s cepinom, sankanje, spuščanje z vrvjo ali spviščalko, za les pod cesto pa izvlačenje s štrripčevjem. 5. Nadaljnji transport je ali prei'laka z eno-vpreS-nimi sanmi, z vozom, Unimogom aLi s traktorjem, ki je opremljen z vitlom 6. Pri prevlaki je upoštevati Cinitelje vlečne sile, ki znaša na ravnem .svetu po ilovnato-peičenih tleh 52 po novci zapadlem snegu na trdi podlagi 18^, pri i^\'lačenju po strmini navzgor 60—100% od teža lesa lažje prenosne žičnice oziroma Žerjavi, za katere pa je vedno potrebna precejšnja iioncentracija lesnih mas. V sedanjem in bodočem obdobju bo potrebno uveljavljati lažje prenosne žičnice, traktorje vlačilce in pravilno opremljene enovprežne prevlake, hkrati pa bo poti'ebno skrbeti za nadaljnje prodiranje kamionov v planinska območja. Tako se bo dosedanji delovni proces spremenil ter dosegel dinamiko, ki ustreza hitremu razvoju drugih gospodarskih panog. Osnova vsemu temu pa je še vedno pospešena gradnja gozdnih cest. Analiza redčenj na značilnih deloviščih 1. Gozdni obrat Slovenj Gradec, Plešivec, odd, 27 a. Nadmorska višina je 970—1100 m, nagib srednje sti-m do strm (5—30''), lega izrazito južna. Temeljna podlaga je apnenec. Tla so plitva, skeletoidna, suha in slabo humozna. Naravno lep smrekov sestoj, drevje srednje visoko, polnolesno. Površina pododdelka znaša 5,27 ha. Smrekov sestoj s primesjo bora (0,05) in bukve (0,05), zarast 0,8 do 0,9, III. bonitetni razred, starost 70 do 80 let, srednja sestojna višina 25 m. Lesna zaloga 469m®/ha, od tega 93^ iglavcev in 2% hstavcev, prirastek 7,59 m®/ha (1,62 %). Struktura odkaziia Debelinska sto-pnja III IV V VI VII VIII IX X Skupaj Število drevja 76 171 136 62 23 9 2 1 4ao 8 39 56 40 22 12 3 3 103 % 4 21 31 22 12 6 2 2 100 Pri sečnji je napadlo 152 m^ uporabnega lesa, od tega 142 m^ (93%) iglavcev ter 10 (7%) listavcev. Izdelano je bilo 28 m^ (18^) hlodovine, 144 m® jamskega in celuloznega lesa (75 %) in 10 m® drv listavcev (7 %). Intenzivnost redčenja: 1,2%. Na 1 ha je napadlo 34 m^ kosmate oziroma 29 m* koristne lesne mase. 2. Gozdni obrat Radlje, Hudi kot, odd. 44 a. Nadmorska višina je lOOO do 1150 m, nagib 25 do 35", tonalit, srednje globoka, sveža humozna, delno kamnita tla, pokrita z iglasto steljo. Sestoj, nastal s setTrijo smrekovega semena, je dobre rasti, drevje ima mnogo odlomljenih vrhov, pod potjo nekaj starih bukovih košatic. Površina pododdelka znaša 14,81 ha. Smrekov sestoj s primesjo jelke {0,l)j bukve (0,1) in breze (0,1) ter posameznih borov, macesnov in javorov. Bonitetni razred: III/IV, zarast 0,8, starost 65 let, s pomočjo krogov ugotovljena lesna zaloga znaša 428 m'Vha. i Struktura odkaziia Debelinska stopnja III IV V VI VII VIII IX X XI XII Skupaj Število drevja 2125 1491 717 251 127 52 37 13 15 6 4839 159 2as 246 I3e 105 68 53 32 32 19 1138 % 14 24 22 12 9 e 5 3 3 2 100 Pri sečnji je napadlo 960 ra® uporabnega lesa, od tega 86 % iglavcev, 14 % listavcev, med listavci je bUo 45 ^ breze. Izdelano je bilo 190 m^ hlodovine iglavcev (19^), 648 m^ jamskega in celuloznega lesa (68%), 22 m^ drogov za vodnjake (2%) ter 107 m^ drv listavcev (11^), od tega brezovih 52%. Intenzivnost redčenja; 15%; delno je bilo zelo zmerno redčeno v smeri nizkega redčenja. Izkoriščena kosmata masa znaša 76 m®/ha, 3. Gozdni obrat Mislinja, Tolsti vrh, odd. 68/1 a in 68/1 c. Nadmorska višina je 830-1100 m, pobočje strmo (28°), temeljna podlaga muskovit, gnajs in arnfjbolit. V spodnjem delu prodirajo na površino bloki talne podlage. Tla so sveža, ob potokih vlažna, v spodnjem delu plitka, peščeno ilovnata s tanko plastjo kislega humusa. Cestno omrežje je slabo. Dejansko gost smrekov sestoj s skupinsko primesjo listavcev, nastal s saditvijo oziroma setvijo mreke na goloseku. Drevje je zdravo in je v razvojni stopnji čiščenja spodnjih vej. Po-VI Sina znaša 27,46 ha. Smreki so primešane bukve, javori in breze (0,2) s posameznimi sivimi Jelšami in ivami. Bonitetni razred: III/IV, zarast 0,8, starost 25—35 let, lesna zaloga na ha 110 m^ prirastek 10,5 m'. Leta 1958 je bilo v obravnavanem oddelku izvršeno prvo redčenje. Struktur aodkazila Debelinski razred II nr IV V Skupaj Število drevja 3939 208 H 1 4162 4ÜQ B2 12 2 505 % 81 16 2 1 100 Pri sečnji je napadlo: 16 m® hlodovine iglavcev (4%), 307 tn^ jamskega in celuloznega lesa (70%), 114 m® druge drobne oblovine, drogov za vodnjake in hmeljevk (26 7o). Skupno je napadlo 437 m*'' uporabnega lesa. Intenzivnost redčenja: 11%, v naravi se zdi zelo zmerna; izkoriščeno je 19 m®/ha. 4. Gozdni obrat Ravne, Navrški vrh odd. 36 a. Nadmorska višina 400 do 600 m. Lega severno vzhodna; položno do srednje strmo (15-30°) razčlenjeno pobočje z jarki in rebri. Tla srednje globoka, sveža, ilovnata, proti vrhu pe- Se nedograjena cesta že rabi za prevoz lesa 283 ščena. Talna podlaga skrilavci, Sestoj je bil umetno zasnovan; struktura je skupinska, glavna drevesna vrsta je smreka s primesjo macesna, jelke, bora j in rdečega hrasta. Proti vrhu čist, 0,30 ha velik sestoj rdečega hrasta, Rastišče zelo ugodno za listavce. Površina pododdelka znaša 39,11 ha. Smrekov sesto] | s primesjo bukve, bora in jelke (0,1); bonitetni razred II/III, zarast 0,9 do LO, starost 40 do 60 let, višina sestoja 23 m. lesna zaloga 471 ni^/ha. prirastek 10,2 m\ha. Struktura odkazila Debelinska stopnja iri IV V VI vn VIII IX X XI XII Skupaj Število drevja 1042 938 458 175 95 39 35 9 8 1 2790 114 234 21Ü 125 100 54 4G 21 23 3 930 d' 12 25 24 14 11 5 5 2 2 - 100 Pri sečnji je napadlo 79S m^ uporabne mase. Od tega löl m^ (21%) hlodovine, 505 m^ (63 %) jamskega in celuloznega lesa, 03 m^ (8 %) drobnih sorti-mentov, drogov za vodnjake in hmeljevk, ßö m^ (8 %) drv. Intenzivnost redčenja na vsej površini je bila glede na reducirano površino, kjer so se dejansko redčenja izvajala, pa je bila ocenjena z 12%. Po\Tprečno je bilo izkoriščeno 24m^/ha. Takšni in podobni podatki se nanašajo v glavnem na sestoje obravnavanega območja, kjer so se vräila redčenja. Intenzivnost redčenja je bila glede na sesto jne razmere zelo različna in se je ravnala ne le po strukturi sestojev, ampak tudi po utrjenosti sestoja v zvezi z izvajanjem redčenj v prejšnjih obdobjih. Ta primer je zlasti očiten iz podatkov za Plešivec odd. 27 a, kjer intenzivnost vkljub veliki lesni zalogi znaša le 7,2%. ANDREJASIČEVE PROSTE SETVE ČRNEGA BORA NA KRASÜ Alo-jz 2etko (Hrpelje) Pogozdovanje krasa una že stoletno tradicijo. Ves ta čas so uporabljali skoraj iste načine pogozdovanja t. j. pogozdovanje v jamice, kombinirano pogozdovanje ter saditev z uporabo droga. Ne bom navajal, kako se izvaja vsak primer pogozdovanja, ker je to splošno znano, tudi ne bom skušal dokazovati, kateri od navedenih načinov daje boljše- uspehe in na kakšnih terenih naj se uporablja eden ali drugi. Pač pa nameravam opisati do sedaj manj znani način pogozdovanja krasa, to je prosto setev črnega bora, ki se v zadnjih letih uspešno izvaja na Slavniku in Kojniku v območju občine Hrpelje. Prvo prosto setev Črnega bora na navedenem kratkem območju je izvršil leta 1952 pokojni logar Karlo Andrejašičiz Podgorja na krasu. Ne moremo trditi, da je bila setev slučajno dejanje, kajti AndrejašiČ je imel poseben čut za opazovanje Ln posnemanje narave ter je prav zaradi tega priäel na misel, da je začel delati to, kar je v naravi pogosto videl in občudoval, kako si na pr:mer bor samosevec, že sposoben za obrod, ustvarja okrog sebe potomst^vo, ki se iz leta v leto širi in osvaja nova območja ter tako nenehno spreminja podobo krasa. Prepričan,. da je sposoben posnemati naravo, je AndrejaŠic nekega zim-.ikega dne v februarju 1952 nasul v žepe nekaj kilogramov semena črnega bora (upoštevajoč fas, ko narava sama seje), odšel na bližnji tei^eii, imenovan Jam-bornik, ki leži 500 m nad morjem, ima severnovzhodno lego, nagib 20 %, Kame-nitost 30—40?ž in je poraščen z goSto travo dratenko (Sesleria autumnalis) ter redkim brinjem. Posejal je ploskev 1 ha, jo ozrtačil s piramidami iz kamna, da bi si laže zapomnil kraj, kjer je sej al. Navedeni poizkus je izredno uspel, saj je Andrejašič pozneje naštel na 1 m" 4,5 boričev. To ga je opogumilo in mu dalo povod, da je začel prosto sejati v večjem obsegu. Po izkušr.jah, ki smo si jih doslej pridobili s prostimi setvami, je eden glavnih pogojev za dober uspeh čas, v katerem opravljamo setev. Sejemo v febi-uarju aH v prvi polovici marca, najbolje tedaj, ko narava sama seje, t. j. ko se začnejo odpirati storži črnega bora in začne seme izpadati, To pa se na krasu dogaja februarja ali v začetku marca. Glavni činitelji, ki narekujejo ra2me-roma zgodnjo setev, so naslednji: seme, ki je posejano dovolj zgodaj, se v ti*avi dobro skrije (dospe do tal), kajti prav po tem času začne spomladansko deževje, ki zelo ugodno vpliva na uspeh setve s tem, da zbije seme v travi do tal in da se vzklila semenka lahko zakorenini, Ce pri setvi zamudimo zgodnje spomladansko deževje, moramo pričakovati neuspeh, Ce ta rok zamudimo, je bolje, da v tistem letu sploh ne sejemo. Dež ne zbije semena le do tal, ampak ga namoči, da prej in laže vikali, Dobro skrito seme ptice le s težavo najdejo. To je na krasu zlasti važno, ker pretežni del krasa pozimi nima snežne odeje. Tudi sneg ugodno vpliva na setev, ker pritisne seme do tal, poleg tega pa setev po zasneženi površini opravimo lahko enakomerneje, ker laže ugotavljamo in uravnavamo njeno gostoto. Setev se po dosedanjih Izkušnjah najbolje obnese po severovzhodnih legah na naravno zdrobljenem apnencu. Ce pa je zatravljenost prevelika oziroma trava zelo gosta, moramo travo prerahljati z železnimi grabljami (brano.) da seme Uspeh A.ndrejaši£eve ročne setve črnega bcvra iz leta 1952. Na hektaru je sdaj 45,000 borovcev. Jambornik, k. o. Podgorje. Posnetek L, Smida, 20. 3. 19Ö0 T pride do tal in se iahko zakorenmi. Za boljSi uspeh setve je priporočljivo, da najprej posejemo in sele nato posejano površino povlečemo z grabljami ali brano. Takšen odlično uspeli poskus je napravil logar Jože Rudež na parceli, imen ova m Reber. Na površinski enoti, posejani na ta način z enako kolifino semena, je vzklilo in zraslo neprimerno več borovcev, razen tega pa so bile seinenke enako-merneje razporejene. Med pogoje za dober uspeh selT/e sodi tudi način njene izvedbe. Pri nekaterih setvah^ zlasti tistih, ki so bile izvršene v začetku, je opaziti, da so jih opravili nestrokovno, kajti po posejanih površinah so večje ali manjše praznine, ponekod pa so sadike pregoste (10 na m'). Način setve se iz leta v leto zbolj-suje in spopolnjuje. To delo je pokojni AndrejašiČ opravljal vedno 2 istimi delavci, ki so si sčasoma pridobili dovolj praktičnih izkušenj. Po Andrejasičevi smrti je bilo to delo zaupano meni, ker sem si ob njem za časa svojega službovanja na istem območju pridobil potrebne izkušnje. Pri določanju objekta za setev moramo bodisi z busoloj bodisi preprosto s trakom izmeriti površino in jo nato označili s piramidami iz kamna, tako da ni nobenega dvoma, kje leži izbrani objekt. S pomočjo ugotovljene površine določimo količino semena, poirtebno za določen objekt. Za potrebe Sekcije za pogozdovanje v Sežani proizvajamo seme sami, doslej v preprosti sušilnici v Klancu pri Kozini, sedaj pa v novi sušilnici v Smodnišnid pri Sežani. Ker seme pridobivamo z nasadov, ki ležijo v istih območjih, kjer opravljamo setve, je njegova provenienca primerna, kar je važen pogoj za dober uspeh setve. Preden odmerimo seme za določen objekt, ki pride v pošlev za setev, preizkusimo njegovo kalivost, da na podlagi Ic-te določimo, koliko semena potrebujemo. Pri sedanjih setvah smo porabili za 1 ha S—4 kg semena, upoštevajoč pri tem njegovo kalivost, čistoto in energijo kalivosti. En delavec poseje v 8 urah 1—2 ha, kar je seveda odvisno od terenskih in drugih razmer. Ce objekt nima pravilne geometrijske oblike (pravokotnik ali kvadrat), kar se pogosto dogaja, je za pravilno setev potrebno razdeliti objekt na več aH manj pravilne geometrijske like, ki jih znotraj glavnega objekta označimo z malimi piramidami. Te piramide po končani setvi podremo, da ne bi pozneje nastale kakšne pomote. "Najboljši pregled dosežemo, če sejemo v ptavokotniku in začnemo sejati ob krajši stranici, t, j. po širini privokotnika. Za notranje razdeljevanje se porabi le malo časa, kajti to delo lahko opravi delavec hitro in dovolj točno. , Delavci, ki opravljajo setev, prinesejo vse seme na objekt, predviden za setev tega dne. Seme nosijo v koših, tako kot kmet, ki seje žito. Ko je vse pripravljeno za setev, se delavci postavijo v vi-sto drug za drugim v medsebojni razdalji po širini 5-8 m in začnejo sejati ob krajši stranici pravokotniba. Vsak delavec seje na levo in desno od sebe. Prvi seje prosto, ne oziraje se na drugega, ki je za njim, drugi pa mora skrbno paziti na prvega, do kani mu pada seme na levi oziroma na desni strani, da ne bi sejal po že posejani površini, tretji mora paziti na drugega in tako dalje do zadnjega delavca. Ko pride prvi delavec do konca, počaka na poslednjega. Nato se obrnejo v nasprotno smer, in sicer je sedaj prvi v vrsti tisti, ki je bil poprej zadnji, to pa zato, ker ve, do kod je prej sejal, bodisi da si je to zapomnil po raznih predmetih (skala,' grm, itd.) äli pa si je to na hitro označil. Tako se delo ponavlja, dokler ni posejan ves obj^. Za setev je primerna skupina 4—5 delavcev; več delavcev bi se namreč predolgo zamujalo pri Čakanju na koncu vrste. Razumljivo je, da je neogibno Posevki črnega bora iz leta 1954. H.eber~ k. o. Preänica, lega SZ. Posnetek ing. M. Savlja, 1960 potrebno seme pred setvijo minizirati, da ga tako zaščitimo pred pticami in mišmi. Praksa nam je dosedaj pokazala, da dosegamo boljše uspehe na severnih in vzhodnih legah, ker se tam zadržuje več vlage in sonce posevkom poleti ne Škoduje toliko, ker padajo žarki na tla poševno, tako da se tla ne izsušijo tako močno kot na južnih ali zahodnih legah. Ta trditev velja za kras samo v zelo suhih poletjih z daljšo sušo v poletnih mesecih. Ce pa so padavine enakomerno razdeljene, pri tem mislim predvsem na poletne mesece, pa uspeh ne izostane tudi na jugozahodnih legah. Za dokaz navajam uspeh setve na Grmadi iz leta 1956. Na površini 6 ha je bilo posejanih 24 kg semena po jugozahodnem pobočju, nagnjenem 20-40%. Razen tega pa so sadike, nastale iz prostih setev, na severovzhodnih legah čez zimo izpostavljene direktnemu delovanju burje. Tla pa so, kot sem že omenil, pretežni dd zime gola in nezaščitena, brez snega in posebno izpostavljena' delovanju zmrzline. Zgornja plast zemlje zmrzne v tanko skorjo in se zaradi povečane prostornine dviga, z njo vred pa tudi semenke, zato ostanejo korenine, potem ko se zejnlja ponovno sesede, nad tlemi in se osušijo. Iz navedenega bi mogli sklepati, da setev ne morejo uspešno opravljati na objektih, ki ležijo nad 800 m. Odločilne važnosti za uspeh setev pa je razpored padavin. Letna količina padavin na obravnavanem območju je zadovoljiva, saj znaša letno povprečje 1200 do 1500 mm. tz tabele se vidi, da smo imeli v letih 1952 do 1956 zelo dobre uspehe pri setvah prav zato, ker v tem obdobju ni bilo večje suše oziroma daljšega presledka med padavinami. Nasprotno pa vidimo iz tabele, da so bili doseženi leta 1957 in 1958 zelo slabi uspehi, to pa zato, ker je bilo leto 1957 izredno suho, saj skoraj dva meseca, od srede junija do srede avgusta, ni deževalo. Posejano seme je sicer dobro vzklilo, toda nast 5 '(a 5 -J-1-i-1-1--1 1 1 S ^ 5 a 7 cnn L — Diagrami porabljenega Časa za vejevko (V), in ločno žago (L) Slika 2: Ločna žaga in ve-jevka 11. Cena žage V oziroma stroški izdelave znašajo: plače 550 din, material 120 din, skupno torej 680 din, kar v primerjavi z žago L, ki stane 10,632 din, pomeni le neznaten izdatek. Kakor pri večini novosti je tudi v tem primeru bilo v začetku težko Sele po pojasnilu, da gre samo za poizkus in po enotedenskem ■►spoznavanju- je odpor proti žagi V izginil. Razumljivo je, da bodo tudi drugod nastali podobni primeri, List za žago smo dobili pri LIP Postojna kot odpadni material Ker ima skoraj vsak lesni obrat obilo tega materiala, ni verjetno, da bi ga zmanjkalo. Menim, da je 1 m/m debel list tudi primeren za izdelavo vejevk, posebno ker ima ožji rez in zahteva zato manj napora; vendar v tem primeru žagin list ne sme imeti napak. Posebno je važno, da je list raven. Od delavca pa tanek list zahteva večjo pazljivost, ker se list ob močnejšem sunku krivi. Vzbokline, ki se pri tem pojavljajo, močno ovirajo žaganje. Napako pod točko 3 sc da odpraviti ali pa vsaj občutno zmanjšati z gostejšimi zobmi. Ker v brusilnici niso imeli pri roki boljše priprave, smo se zadovoljili tudi s širšim medprostorom. Skoraj odveč je posebno poudariti, da pri vejevki lahko izdelamo zobovje različne oblike. Večjih zob pa ne priporočamo. Diagrama 1 in 2 prikazujeta rezultate 2 delavcev, starih 26 in 31 let. Žaganje v diagramu 3 pa je opravil 45 let stav delavec. Racionalizacija dela v drevesnici Osebje, ki se ukvarja z nego in gojitvijo gozdov, navadno neposredno ali pesredno vodi tudi drevesni carska dela. Menim, da bo naslednji primer racionalizacije drevesničarskega dela zanimiv. Priklopka (slika 3) je priprava za presajanje sadik. Njeni sestavni deli so; 1, železni kraki, a) osnovni (OK na sliki), b) priklopni (PK na sliki); 2. lesene letve, a) osnovna (OL na sliki}, b) priklopna (PL na sliki). Dolžina železnih krakov od sredine .sklepa do konca je 20 cm. Široki so 3 cm, debeli pa 2 mm. Železni kraki so pribiti k letvi z njene čelne strani. Ker pa je ta površina majhna, žeblji navadno hitro popustijo; zato smo krake kasneje podaljšali za 5 cm, jih upognili za 90 in pritrdili s spodnje strani letve. (Priklopka je bila izdelana v mehanični delavnici našega podjetja, t. j, GG Postojna,) Leseni letvi sta kvadratnega preseka 3 X 3 cm in dolgi 1 m. Osnovna letva ima 51ebiČe. ki so medsebojno oddaljeni 8 cm (po potrebi). Priklopna letva pa je na dotikalni površini obložena z gumo {z avtomobilska zračnico). Postavili smo si za nalogo, primerjati storUbnost priklopke z presajevalno letvo ter ugotoviti njuni prednosti in pomanjkljivosti. {Ing, R. Erker; Gozdno semena rstvo in drevesničarstvo; slika na ISl, strani). Poizkus smo napravili v drevesnici »Transih (Gozdni obrat Postojna) s stalnimi delavkami, trajal pa je 2 dni. Ker smo letos presadili ok. 120.000 sadik 1-2 letne jelke, so se delavke na pripravo že navadile. Storilnost smo ugotavljali takole:. Vrstice presajenih sadik so potekale pravokotno na dolžino gredic. Vsako vrstico sta sadili dve delavki, vsaka svojo polovico. 2a ugotovitev storilnosti smo določili čas, ki je bil ptreben, da delavki posadita 10 vrstic, V vsaki vrstici je bilo 13 sadik. Ker med trajanjem poizkusa delo ni smelo biti prekinjeno, delavki nista smeli prenehati z deloni, dokler nista posadiAj 10 vrst. Za poizkus smo določili dve skupini, to je dvakrat po dve delavki. Analiza poizkusa 1. Pri presajanju s priklopko se porabi za 3,19 do 12,65% manj časa 2. Sadike so v največji meri zavarovane proti poSkodbam. 3. Pri polaganju v žlebičke lahko reguliramo položaj sadik glede na dolžino koreninic in globino jarka (2. faza.). 4. Sadike so fiksirane in ne izpadajo {slika ß). 5. V jarku zasuta sadika se ne pomika, zato je pozneje ni treba popravljati. 5. Ker se pri uporabi presajevalne letve pri zasipavanju jarka sadika nehote potegne navzdol, obstaja nevarnost, da se sadika ob železu rani, in to tem bolj, Čim starejša je sa<3ika oziroma čim debelejše je stebelce. 7. Sadike, stare 2—3 leta laže pikiramo s priklopko, enoletne pa s prese-jevaino let-vo. Kakor vidimo na slikah, se presajanje deli na 3 faze: 1. naprava javka (slika 4), 2. polaganje sadik v žlebiče (slika 5 in 6) in 3. zasipanje jarka (slika 7). Ko so sadike zasute v jarkih, jih ni treba popravljati, kajti s tem bi jim zakrivili stebelce in bi jim tako škodovali. Prva faza je trajala relativno najdaije. Zato smo si prizadevali skrajšati jo. Odločili smo se za naslednjo delitev dela: Določili smo dve delavki, ki sta suka 3: Priklopka Slika 4; Prva faza presajanja s priklopko: kopanje jarka. Razdaljo med vrsticami označimo na priklopnem kraku ■ >1 - I p ■ ■ I T. m Slika 5: Druga faza presajanja s priklopko: Vlaganje sadik v žlebiče. Prej pa sadike še enkrat sortiramo in prilagajamo globini jarka Slika 6: Med letvama fiksirane sadike ne izpadajo n t* Slika 7; Tretja laza presajanja s prildopko: zasipava* nje jarka in poravnanje prsti ob 3,5-metrski letvi čez 3 gredice kopali jarke (pravokotno na dolžino giedic). Druge delavke pa so opravljale delo 2. in 3. faze. Ker smo tak način dela uporabljali le malo časa, zanj nimamo natančnih podatkov, vendar pa se je pokazal zelo učmkovit. Primerno se nam zdi opozoriti na morebitne napačne zaključke pri določanju norme za presajanje. Hačunsko bi bila kalkulacija za določanje norme lahko naslednja: 10 vrstic po 13 sadik v 22,12 minutah a3i 353 sadik na uro, t. j. v 8-urnem delavniku 2824 sadik. Tak način kalkulacije pa dejansko ne ustreza, kajti: 1. na odmor odpade 30 minut, na odna^nje plevela in prinašanje sadik 50 minut in na druge potrebe 40 minut; skupaj 120 minut 2. Če so delavci sami, ne delajo tako intenzivno. Zato lahko odštejemo se 5% zaradi zmanjšanega učinka; seveda tako za presajevalno letvo kot za pt'iklopko, Dejanska 8-uma norma za izkušene delavce s priklopno letvo bi znašala: 353 X 6 = 2118 - 109 (15%) = 2009 sadik. Toit.kŠno normo smo zadnje čase pri presajanju povprečno v resnici tudi dosegali. Seveda smo pri tem odšteli prekinitve zaradi dežja in mraza. Zaključek Kakor druga dela v gozdarstvu, smo skušali tudi opravila iz panoge 311 v čim večji meri plačevati po učinku. Zato stopa vprašanje storilnosti vedno bolj v ospredje. Najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da je ve&na naših delavcev razumela tak način plačevanja ter se ogrela za delo v akordu. Zato se delavci za vsako novost, čeprav v začetku počasi, pozneje pa tem bolj navdušijO; ko se prepričajo, da jim le-ta ob manjšem trudu omogoča veSjo storilnost. Opisani poizkusi so skromen prispevek k reševanju velikih problemov iz podroEja gojenja gozdov. Odgovor na zastavljeno vprašanje pri poizkusih pa je vsebovan v analizi posameznega poizkusa ter nam v obeh primerih potrjuje ustreznost novih .pripomočkov. SODOBNA VPRAŠANJA POSVETOVANJE O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI IN KADRIH V GOZDARSTVU Na pobudo Gospoäarskena odbora Ljudske slfupšSine LRS, da Druälvo imeninev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije Se nadalje sodeluje pri razvoju gospotlarjenja z gozdovi, je bilo na druätvenem plenumu v Mariboru dne 26. 5. 1960 sklenjeno, da se skliče posvetovanje, na katerem bi se obravnavala vprašanja: gospodarjenje z gozdovi SLP — gospodarjenje z gozdovi nedržavnega sektorja — strokovno izobraževanje v gozdarstvu. Posvetovanje se je vršilo dne 6. julija ISfiO v Ljvibljani. Udeležili so se ga ŠteA^ilni Člani društva in delegati sekcij ter bratskih društev. Razen tega so na posvetovanju sodelovali tudi zastopniki republiških upravnih in gospodarskih organov ter sindikatov, Referenti, ki jih je izbralo društvo, so izčrpno obravnavah zadevna vprašanja. Diskusija, ki je nato sledila, je poti-dila v referatih iznešena stališča in jih 2 dopolnitvijo pot)krepila. V pričujoči Številki naäega glasila objavljamo zadevne tri referate. Uredništvo GOSPODARJENJE Z GOZDOVI SLP L. Dosedanji razvoj gozdnili gospodarstev Sedanja organizacija gozdarstva v sektorju SLP LR Slovenije temelji na načelu, ki loči upravne lunkcije od gospodarskih oziroma operativnih. Ta delitev je izvedena po Členu 24, republiškega zakona o gozdovih iz leta 1954 z ustanovitvijo republiške oziroma okrajnih uprav za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so po uveljavitvi tega načela postala usluSnostna podjetja, katerim je bilo zaupano v gozdovih splošnega ljudskega premoženja izvrševanje določenih proizvodnih nalog pod upravo in nadzorstvom upTa.v za gozdarstvo, Z razvojem gozdarske službe in gaipodarjenja z gozdovi splošnega ljudskega premoženja so gozdna gospodarstva v letu IB57 prevzela od uprav za gozdarstvo nadaljnje gospodarske dejavnosti, kot; sestavo gozdai-skih planov, odkazovanje, urejanje gozdov itd,, poleg tega Se čuvajsko službo v gozdovih SLP. Preko teh razvojnih faz so sedaj organizirana gozdna gospodarstva kot gospodarske organizacije z dela\--fikim samoupravljanjem. Organizacija gozdnih gospodarstev je izvedena po gozdnogospodarskih območjih, katera so se v 10 letih obstoja afirmirala v gozdarsko strokovnem pogledu in kot zaokrožene gospodarske celote (razen manjših izjem) glede na razvoj lesne industrije. Za izvrševanje proizvodnih nalog so gozdna gospodarstva na terenu organizirala obratne enote. Te enote poslujejo že danes pri nekaterih gozdnih gospodarstvih po principu ekonomskih enot z ločenim obračunom proizvodnje (Kočevje, Brežice, Celje), pri drugih gozdnih gospodarstvih pa je decenta-alizacija proizvodnje in obračun po ekonomskih anotah le še vpraSanje časa. Dejavnost gozdnih gospodarstev v LRS se vse močneje razvija v smeri gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa dela od snovanja, gojenja, varstva in izkori.^čanja gozdov, do gradnje in projektiranja go.zdnih komunikacij In drugih del, ki so s to proizvodnjo v zvezi. Pri tem se tudi pri gozdnih gospodarstvih vse bolj uveljavljajo načela večje proiz\'odne- rentabilnosti in ekonomske zainteresiranosti neposrednih proizvajalcev ob krepitvi delavskega samoupravljanja. V primerjavi z drugimi proizvodnimi panogami pa sa gozdna gospodarstva glede na specifičnost gozdne proizvodnje v posebnem položaju. Specifičnost v gozdni proizvodnji se kaže zlasti: a) v dolgem proizvodnem procesu (od 80 do 100 let) b) v dejstvu, da gozd ni osnovno sredstvo in c) v dejstvu, da so gozdovi v upravi okrajnih ljudskih ddibarov, to pa ima za posledico močnejše upravno poseganje v samoupravo kolektiva kot v dTugih proizvodnih panogah. Ce upoštevamo goadno gospodarstvo kot prolzvodTio podjetje, potern je ono ^^ primerjavi z drugimi proizvodnimi panogami v fieenakem položaju §e v sledečih bistvenih elementih: a) Proizvodnja je določena z ureditveniini elaborati oziroma z letnijni plani. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje ni neposredno odvisno od povečanja storilnosti. b) Plaloniranjc cen in obvezna oddaja ključnih sortimentov na eni strani ter fiksirana cena lesa na pajiju na drugi strani onemogočata gospodarstvu do(3eganje večjih čistih dohodkov, iz katerih bi se dobila sredstva za stimulativne j Se sisteme nagrajevanja delavcev in sredstva ?,a fornruranje skladov podjetja. Danaänji skladi, ki jiti formirajo gozdna gospodarstva iz Čistega dohodka, so za modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje nezadostni, še manjša pa st> sredstva, ki so potrebna pri skrbi za delavce (sodobna ureditev deloviSČ, družbena prehrana, stanovanja, poslovjne stavbe itd,), Medtem ko so nekatere i-ndustrijake panoge v skrbi za svoje delavce zgradile cela delavska naselja, so redka gozdna gospodarstva do sedaj pristopila h gradnji stanovanj za delavce, c) Gospodarjenje z gozdovi zahteva relativno visoke sploSne stroške, ki niso vezani na produktivnost (n. pr. Čuvajska služba, urejanje katastra itd.), V okviru sedanjega gospodarjenja z gozdovi SLP so delovni kolektivi gozdnih gospodarstev v svojih kompetencah v primerjavi z drugimi gospodarskimi organizacijami prilcrajäani. Delavski sveti pn gozdnih gospodarstvih ne odločajo: a) o proizvodnih planih podjetja (proizvodni plani so limitirani po zavodu za plan). b) o investicijah v gozdovih, s katerinrii gospodarijo in C) o sredstvih za vzdrževanje gozdov. Iz opisanega sledi, da je današnji status gozdnih gospodarstev kot proizvodnih organizacij za razliko od drugih podjetij v specifičnem položaju, ker se pri prvih upravni in administrativni posegi v gospodarjenju äe vedno uveljavljajo. Dosedanji razvoj gozdnih gospodarstev je analogno elektrogospodarstvu in prometu potekal več ali manj mimo komunalne ureditve naše države. Tak razvoj izvira predvsem iz razporeditve lesne industrije, ki se je razvijala ne glede na meje današnjih komun in okrajev, pač pa je kot glavni potrošnik lesa v Sloveniji locirana po svojih območjih glede na gravitacijo, transport itd. Povezovanje gospodarjenja z gozdovi s komunalnim sistejnom bo zaradi tega potekalo počasneje kot pri drugih proizvodnih panogah, v okviru sploSnega gospodarskega razvoja se bo vloga komun tudi v gozdarstvu nedvomno krepila, vendar bomo pri tej krepitvi komunalnega sistema v gozdarstvu morali najti primemo obliko, ki bo ustrezala gozdarstvu in splošnim gospodarskim zahtevam, Z. Bodoči razvoj gozdnih gospodarstev Ker je trajnost gozdne proizvodnje zajamčena le v okviru gozdnogospodarskih c-bmočii, predpostavljamo tudi v bodoče gozd(nogospodarska območja kot ekonomsko osnovo za nadaljnji razvoj gozdnih gospodarstev. Gozdna gospodarstva gospodarijo s celotnim obmoijem, v primerih, kjer go^do-vitost območja gospodarsko ne opravičuje obstoja posebne organizacije, pa lahko 29B ludi z övemi območji. Snovanje več arganizacij v okviru istega območja gospodarsko ni opravičena. Območja, ki so formirana na ozemlju LR Slovenije, v glavnem ustrezajo, pogrebne bodo korektuve mej le pri tistih območjih, kjer bo to zahteval ekonomski razvoj, vendar na podlagi temeljite gospodarske analize. Gozdna gospodarstva naj se nadalje razvijajo pri gospodarienju z gozdovi na ta način, da se ukine dosedanji pogodbeni odnos izvrševanja gojitvenih del med upravo gozdarstvo in gozdnim gospodarstvom. Z gozdovi SLP naj se gospodari ,na osnovi potrjenih ureditvenih elaboratov in letnih družbenih planov, ki jih sestavljajo podjetja, Svoje mišljenje utemeljujemo ä tem, da so gozdna gospodarstva po 10 letih obstoja sposobna strokovno in gospodarsko usmerjati proizvodnjo in racionalTio uporabljati sredstva za vzdrževanje gozdov, Prispevki v gozdni sklad od sektorja SLP naj se zbirajo pri gozdnili gospodarstvih, ki ta sredstva uporabljajo za udeležbo pri natečajih, za odplačila anuitet al) pa za direktno investiranje v napredek gozdat^tva. Gozdna gospodarstva nač izvršijo notranjo decentralizacijo proizvodnje s tem, da usUnovijo ekonomske enote z ločenim obračunom proizvodaije. Ekonomske enote naj bi se organizirale povsod tam, kjer so za to ustvarjeni pogoji, to je v okviru sedanjih gozdnih ohratoi'. Pri gozdnih obratih naj se izvolijo obratni delavski sveti Njihove naloge bi bile zlasti: a) proučevanje večje proizvodnje in storilnosti obrata — ekonomske enote, b) odločainje a nagrajevanju delavcev na podlagi pravilnika o nagrajevanju in kvote, ki ekonomski enoti pripada na podlagi ekonomskega učinka posamezne ekonomske enote, c) skrb za delovne in druge življenjske pogoje delavcev obrata, r^agrajevanje po uspehu oziroma u6inku ekonomsltih enot bo povečalo zainteresiranost neposrednih proizvajalcev za rentabilnost in ekonomski uspeh posamezne ekonomske enote. Odnosi itomuna — delovni kolektiv se bodo nadalje razvijali preko obratnih enot podjetja, ki so organizirane mestoma na območju ene komune, mestoma na območju več komun oziroma obratno S tem bo zagotovljen čim večji vpliv komune na gospodarjenje z gozdovi iMišljenja smo, da ni toliko važno vprašanje soudeležbe komune kot politično-tei-Uorialne enote pri neposrednih dohodkih iz gozdarstva, pač pa naj se odnos postavi na osnovo gospodarske skupnosti, v katero naj se vključijo terenske gozdarske enote. Večja proizvodno.st in večji ekojiomski uspeh obrata se bosta kazala tudi skupnem napredku komune. Predlagane spremembe v gospodarjenju z gozdovi v sektorju SLP krepijo gospodarjenje z gozdovi po delavskem samoupravljanju, medtem ko se upravne kompe-tence zmanjšujejo. Pri prenosu teh kompetenc so potrebne reši-tve nekaterih vpraSanj: Goz^ kot živ proizvodni potencial in kot narodno bogastvo ima širok bioloSki in družbeni pamen V biološkem pomenu gozd SčUi tlo, regulira vodni režim itd, V družbenem pomenu se je materialna vez med gozdom in človekom kazala in se Se kaže v vseh k.jlturnih stopnjah določenega kraja oziroma dežele. Pomen in funkcija gozda presegata okvir določene gospodarske organizacije, liajti trenutni materialni interesi gospodarskih organizacij so lahko v nasprotju s celotnim pomenom gozda in S celotnim družbenim interesom. Ob zoževanju upravnih tunkcij pri upravljanju z gozdovi bo potrebno le javne interese zaščititi z zakoenskimi predpisi, katerih izvajanje sodi pod kontrolo upravnih organov, to je inäpdccije. Poseben problem predstavlja gospodarjenje s kraškimi območji, Iti je družben problem in ki naj bo-na skrbi celotne družbe in ne samo gozd.nega gospodarstva Pri odnosih do zasebnega sektorja naj bi v bodoče gozdno gospodarstvo nastopalo Icot nosilec pod ruž a bi j en ja gozdne proizvodnje povsod tam, kjer bi zadruge te vloge iz objektivnih razlogov ne mogle prevzeti. Poiiružabljenje gozdne proizvodnje v zasebnem ^ektorjü se lahko nadalje razvija z zakupom privatnili gozdov s strani gozdnih gospodarste'V, e najernnimi odnosi in podobno. S takšnim načinom podružablje-nja gozdne proizvodnje s strani goizdnih gospodarstev vloga zadrug ne bi bila okrnjena, kw bi se ta proces razvijal le tam, Icjev bi to bilo ekonomsko utfwneljeno za vse tn partnerje, to je za gospodarstva, zadruge in zasebne la.stniJte. V cilju približevanja k enotnemu gospodarjenju z gozdovi SLP in zasebnimi gozdovi je potrebno ustvariti široko možnost poslovnih združevajij med pfjsamez-nimi sektorji la.stništva. Poslovna združevanja naj se ustanavljajo na bazi ekonomske zainteresiranosti pri vseh listih dejavnostih in delih, kjer je v okviru gozdnega območja najpotrebneje koordinirati delo slede izkorišEanja obstoječih proizvodnih kapacitet. Te proizvodne kapacitete se kažejo zlasti: a) pri gozdnem gradbeništvu, b) pri urejanju gozdov, c) pri mehanizaciji za izkoriščanje gozdov. S poslovnimi združenji je mogoče v doloCenib primerih odpraviti današnji dvojni tir v gospodarjenju z gozdovi. 3. Dohodek gozdnih gospodarstev Dohodek gozdnih gospodarstev na sploh in delitev dohodka pri gozdnih gospodai'-slvih v LKS nista povsem razčiščena. Obstoja odlok; Zveznega izvi-Snega sveta o ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih gospodarstev {Uradni list FLRJ It- 28/58) in navodilo za izvajanje tega odloka (Uradni list FLRJ St, 5/59), po katerem se štejejo v dohodek gozdnih gospodarstev vse dejavnosti, J;i jih gozdna gospodarstva sedaj opravljajo, kakor tudi vrednost lesa na panju. Enako se po teh navodilih priznajo podjetju v poslovne stroške poleg stroškov redne dejavnosti še stroški vzdrževanja gozdov in stroški prispevka, ki ga od-plafujejo gozdna gospodarstva v gozdni sklad. V LR Sloveniji pa se na podlagi okrajnih družbenih planov poieg prispevkov v gozdni sklad gozdna gospodarstva pogodbeno obvežejo odvajati del sredstev od cene lesa na panju kot presežalt v proračun okraja in del sredstev za javno gozdarsko službo. S pogodbami se določi gozdnim gospodarstvom obseg del pri vzdrževanju gozdov, medtem ko z investicijskimi sredstvi gozdnega sklada razpolaga upravni odbor sklada- Po tem mehanizmu gozdnim gospodarstvom niso 2agotovljena potrebna sredstva za vzdrževanje gozdov, še raanj pa sredstva, ki so mu potrebna za investicije. Sredstva, ki jih gozdna gospodarst\'a dobivajo iz gozdnega sklada za investicije, so nestalna, kar ovira smotm razvoj proizvodnih kapacitet, ki so potrebne za investicije. V Sloveniji odvajajo gozdna gospodarstva celotno vrednost lesa na panju in ne samo prispevelt v gozdni sklad, kot to dolofajo navodila o ugotavljanju in delitvi dohodka gozdnih gospodarstev. Iz vrnjenih sredstev za vzdrževanje gozdov se predvsem plačuje zemljarina pri-zadetiiTi občinskim ljudskim odborom. Zemljarina je dohodek občine, vendar bi bilo potrebno smotrno uporabljati ta sredstva, s tem da bi se del sredstev uporabil za poboljŠanje rastiščnih razmer tudd V gozdarstvu, Gozdarstvo sodi med panoge, ki se jim je v zadnjih 10 letih po.svečalo malo pozornosti in ni vključeno v splošni gospodarski raavoj Tiaše države. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da se gozdarstvu dodeljuje.jc minimalni krediti bodisi za nakup opreme, bodisi za izvrševanje investicijskih del. Sredstva, ki se ustvarjajo v gozdarstvu, so zaradi dolgoletnih plafoniranih cen in discipline proizvajalcev, ki ne glede na manjši dohodek alimentirajo lesno industrijo in druge lokalne potrošnike, majhna, zatorej je napredek gozdarstva iskati v izboljäani kreditni politiki v goidar-st^Tj, kot je to primer v kmetijstvu. SpreiTjenjerii instrumenti delitve dohodka gozdnih gospodarstev pa naj upoštevajo sedanjo zaostalost gozdarstva. I>elitev dohodka g&zdnih gospodarstev je mogoče urediti po več variantah. Za gozdna gospodarstva bi bila najugoduejäa tista reSitev, po kateri bi se' gozdni sklad formiral v podjetju, ki bi bil ansdogno skladu za kadre namenski. Višino prispevka naj bi določali letni družbeni plani, ki bi morali določiti tudi minimalne zneske za vzdrževamje gozdov, Proučiti pa je vprašanje skladov v okviru republike za potrebe Solslvaj znanstvenih razisrkovamj in dotacij pasivnim gozdnogospodarskim območi^n. Ker bi se s predlaganimi ekonomskirni instrumenti sredstva, ki se odvajajo po današnjih predpisih na račun prispevka iz dohodka, povečala, bi se plačevanje tega prispevka moralo za gozdarstvo rešiti z drugimi merili kot v industriji, upoštevaje specifičnost gospodarjenja z gozdovi. Ing. Rudi Strohmaier GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NEDRŽAVNEGA SEKTORJA Posebno in organizacijsko nerešeno jo vprašanje smeri nadaJjnjega razvoja gozdarske operative v zasebnih gozdovih. Ti gozdovi obsegajo 562 000 ha — ali B2 % vseh gozdnih površin v LRS. Proizvodnja v teh gozdovih pa znaša 1 897 OÖÜ m^ — Od tega je namenjen velik del blagovni proizvodnji, t. j, oskrbi naJe ključne industrije. Upoštevati je potrebno tudi stanje gozdov, ki je posledica nepravilnega gospodarjenja v preteklosti pa tudi samega načina gospodarjenja (razdrobljenosti). Letno se za reprodukcijo v te gozdove vlaga nad milijardo in pol dinarjev. Spričo vseh nalog, ki jih za te gozdove postavljajo družbeni plan in načela napredne gozdne proizvodnje, je za te gozdove potrebna strokovno močna organizacija, ki bo tudi glede na materialno osnovo sposobna opravljaiU zadane naloge. Potrebno je torej, da naše društvo o Icm vprašanju zavzame določeno stališče v skladu s pogoji, ki jih zahteva gozdna proizvodnja v skladu s potjo našega družbenega razvoja. Temelji organizacije gozdarstva v zasebnem sektorju so bili podani v referatu "O organizaciji gozdarstva v r.RS-", katerega je sprejela leta 1957 Ljudska skupščina LRS. S tem v zvezi Jita bili postavljeni dve načeli; ločitev upravnih funkcij od operativnih; 2. ustanovitev operativnih organi-zacij GPZ za zasebni sektor gozdov kot nosilcev gozdne proizvodnje — in sicer poleg te obstoječih GG — to pa zaradi specifičnosti pcrivatnega sektorja in enotne akcije do privatnega proizvajalca preko zadružne -organizacije v viseh njegovih dejavnostih - kmetijstvu in gozdarstvu. Po treh letih delovanja gozdarskih poslovnih zvez so se le-te dobro uveljavile. Čeprav so s-e razvijale pod zelo različnimi pogoji, lahko na splo.5no ugotovimo, da so pokazale sledeče uspehe; 1. s povečanim obsegom gozdnogojitvenih del in kvaliteto teh del; 2. 7. načrtnim odpiranjem nedržavnih gozdov; 3. z regulacijo lesnega trziSča, ko se sedaj lesne mase res usmerjajo prioritetnim potrošnikom, t. j. ključni industriji. Vzporedno z uspehi pa ugotavljamo, da se gozdarske poslovne zveze zaenkrat še niso uspele uveljaviti v neposredni gozdni proizvodnji (eksploataciji) in je bilo storjenega zelo malo za podružabljanje gozdne proizvodnje. Prav tako obšlo ja določena napetost med GPZ in zadj-ngami t«r odpor slednjih proti poslovnim zvezam, Čemur niso vzrok satno špekulativne težnje, t«mveč tudi neskladnost znotTaj same organizacije. Večkrat poskuSamo potegniti funkcionalno paralelo med gozdnimi gospodarstvi in gozdarskimi poslovnimi zvezami. V namenu ene in diuge organizacije ta paralela obstoja, ni je pa v organizacijskem pogledu, ker je pri GG go-zdna proizvodnja enotna, pri GPE pa se deli med: 1. GPZ, Iti je nosilec plana gozdne proizvodnje, 2. KZ, ki opravlja del nalog 12 kompleksa gozdne proizvodnje, 3. gozdnega posestnika, ki je lastnik proizvodnega sredstva — ijozda, in ki prosto odloča o Času semnje, deloma pa tudi o kraju in načinu. Z vidika gozdarstva in gozdne proizvodnje so bile GPZ postavljene kot nosilci družbenega plana gozdarstva s točno opredeljenimi nalogami: izvajanje vseh operativnih nalog v zasebnih gozdovih od rednega vzdrževanja gozdov, od k azil a lesa za sečnjo^ izvajanja ureditvenih in investicijskih de) do prometa z lesom. Ker pa le organizacije opravljajo svoje naloge v zasebnem sektorju, je bila skladno s pospeSc-vainjem zadruzmiStva na vasi uporabljena organizacijska oblika zadružne organiza-dje; t j. poslovne zveze, toda niti njen organizacijski status, niti ekonomsko finanSni položaj nista jasno opredeljena. Zlasti velja to še za gozdarske poslovne zveze, ki imajo speciaiizirajne gozdne proizvodne naloge in so specifične za LRS. Z organizacijsko obliko samo so nastale določene disonance, ki se z razvojem potencirajo in sprožajo ze navedena \'prašania; 1, Odnos GPZ : KZ, 2. Zakaj se GPZ Se niso uveljavile v proizvodnji? Pravilno je, da kritične momente v organizaciji pokažemo, ker jili lahko v nadaljnjem razvoju z določenimi organizacijskimi in ekonomskima ukrepi odsti-animo. 1. Cim so bile ustanovljene GPZ kot nosilci gozdne proizvodnje, bi morale biti kot organizacija obvezne in bi se morala razviti v razmerah, ki jih narekuje gozdna proizvodnja. Organizacijska pot GPZ pa je bila drugačna; Skladno s predpisi so poslovne zveze prostovoljna združenja, ki jih ustanavljajo kmetijske zadruge in odločajo tudi o spojitvij razdružitvi in prenehanju zveze. S temje bila organizacija gozdarstva postavljena na labilno osnovo in se zaradi odvisnosti v upravljanju in s tem tudi ekonomske odvisnosti kolektivi organizacije Tiiso mogli svobodno razvijati. Zato se GPZ niso povsod formirale na osnovi pogojev gozdnega gospodarstva, temveč so Že pri ustanavljanju, Že bolj pa med samim poslovanjem prihajale do izraza lokalističme težnje samih ustanoviteljic, pa tudi upnravnih organov. Poznamo vrsto primerov delitve poslovnih zvez. Se ve£ pa poizkusov. Pri tem pa razlc^ niso bili gospodarskega značaja. 2. Poslovne zveze so bile zadolžene usposabljati zadruge za opravljanje določenih nalog v gozdni proizvodnji. Opravljanje teh nalog pa je vezano na določeno reorganizacijo zadruge, predvsem: — zadruga mora imeti zemljiSče, na katerem je mogoče rentabilno zasnovati gozdno proizvodnjo, — imeti mora gozdarsko organizacijsko enoto, ki bo zaposlovala višji in srednji strokovni kader ter drugo potrebno delovno silo. KmeDijske zadruga pa so že s samim članstvom v poslovni zvezi dobile registracijo za odkupovanje lesa in izvajanje gozdno operativnih del ne glede na to, ali izpolnjujejo omenjene pogoje. Zadruge so od registracije uporabljale le odkup, medtem ko gojitvena dela odklanjajo. Tako je kompleks gozdne proizvodnje razdeljen med dva tjnitelja'. zadrugo, ki se ukvarja z odkupotn lesa, torej 2 realizacijo, ki uslvarja pozitivno akumulacijo, in poslovno zvezo, ki opravlja druge naloge, finan-sirane iz budž«ta, pvi katerih se ne ustvarja akuinulacija. Posledica tega je hiva, da so morale GPZ centralizirati operativno služIjo, pri čemer so iskale ikritje stroškov in akumulacijo tudi v prometu z lesom, to pa pomeni, da je dohodek OEiroma čisti dohodek, ki ga daje gozdarska dejavnost, deljen med dve organizaciji. 3, Ob ustanovitvi GPZ bi morali tem organizacijam zagotovili materialno osnovo, kar pa ni bilo storjeno. Poslovnim rve-zam niso bila dodeljena niti osnovna niti obratna sredstva v vižini, kakrSno bi rabile, da bi lahko inotneje uveljavile svojo vlogo. Poleg tega pa so pri ustanovitvi poslovnih zvez obstajali naslednji proOlemi' a> Prenos osnovnih sredstev iz uprav za .gozdarstvo. bi Za GPZ je bil uveljavljen drugačen način financiranja goadnih del in so v tem pogledu GPZ neka-käne uslužnosLne orgamizacije okrajnih uprav za gozdarstvo, namesto da bi se ta sredstva formirala pri GPZ, katerim bi služila tudi kot instrument za aktivizacijo KZ. c) Zaradi nejasnega statusa posJovnih zvez le-te niso bile enako tretirane glede minimalnega osebnega dohodka, ker so jih ponekod smatrali za kmetijske, drugod pa trgovske in le v 4 primerih za gozdarske organizacije. č) liO. člen uredbe o KZ omogo'ca EormiTanje skladov pri poslovnih zvezah na raCun odstopljenih komisijskih razlik. Ta predpis ima namen koncentrirati sredstva, ki naj bi omogočala ekonomsko jačanje poslovnih zvez v cilju razäiri.tve proizvodnje. Občni zbori veČine GPZ pa so pokazali ob zaključnih računih težnjo KZ, da bi zvezam pobrale vsa sredstva, ponekod pa so taikšno staliJ^e podpirali tudi ljudski odbori. Ob popolni materialni odvisnosti GPZ od ustanoviteljic le-te niso imele možnosti kakršnega koli načrtnega razvoja. d) Administrativno predpisovanje cen, zlasti .neeikonomska cena za hlodovino smreke in jeUte, se je v viäini 8500 din uveljavila kot najvišja odkupna cena, med tem ko jo odlok postavlja na najnižjo prodajno ccno. Zato med zadrugami in GPZ ni ekonomske s.timulacije sodelovanja, temveč sloni obstoječi režim v ccloti na dife-rencirajiem prometnem davku, e) Kombinirano upravljanje zavira pozitivno delovanje delavskega samoupravljanja, ker so občni zbori in upravni odbori sestavljeni iz gozdnih iiosestnikov, ki se po svoji miselnosti teže prilagajajo družbenemu razvoju, kajti v procesu podružab-Ijanja so tudi nepc«redno prizadeti, 4. GPZ bi za uspešno uveljavljanje podruzabljanja gozdne proizvodnje morale imeti la.stino proizvodno osnovo, ki bi ustvarjala objektivne pogoje za stalno zaposlitev kvalificirane delovne sile ter za nabavo in racionalno izkoriščanje mehanizacije; vse to namreč zahteva napredna gozdna proizvodnja. Teh možnosti pa GPZ niso dobile, Čeprav je veliko parcel brez gospodarja ali pa, čeprav so razdrobljene v področjih zasebnih gozdov, gospodarijo v njih gozdna gospodarstva, .kar povzroda dvotirnost in s lem podražitev službe, Vkljub temu bi se morda zveze kol specializirane gozdarske organizacije z odkupom na panju ali s sklepanjem dolgoročnih gospodarskih pogodb postopoma le uveljavile v proizvodnji zasebnega sektorja. V naj m an jS i meri bi se uveljavile z organizirano kvalificirano delovno silo in mehanizacijo tam, kjer posestnik nima lastne delovne sile, ali pa je zaradi objektivnih pogojev (ti. pr neodprtost gozdov) individualna eksploatacija v gozdu nerentabilna ali nemogoča. V takih primerili pa se zopet pojarvlja zadruga, ki lastne proizvodnje sicer ni sposobna sama organizirati, nasptro- tuje pa neposrednemu posegli C-PZ, ker smatra odkup lesa za svojo dejavnost. Vendar pa je snovanje delovne sile in mehanizacije brez lastne proizvodne osnove oprto na alternativo, ali bo posestnik oddal sečnjo aH ne, velik materialni rizlko, ki ga veČina GPZ ne more tvegati. Ko prou&ujemo obliko gospodarske organizacije glede Tia pričakovane predpise o reorganizaciji poslovnih zvez, je potrebno, da na osnovi izkušenj v naprej odstranimo neskladnosti objektivnega in tudi subjektivnega izvora. Oblika, v katero naj se razvijejo GP2, nain Se ni znana. Smatramo pa, da niti ni neogitino, da obliko GPZ povsod določimo že vnaprej. Jasno pa je, da mora obstajati operati\'n3 organizacija za zasebne gozdove, ki bo nosilec plana in ki bo organizacijsko in ekonomsko sposobna delovati v privatnem sektorju s ciljem podruzabijanja proizvodnje in uvajanja naprednih obUk gozdnega gospodarstva. To pa ne pomeni, da moramo jutri pričeli z reorganizacijo. Nasprotno! Gozdarske poslovne zveze se morajo še utrditi, da odpravimo destimulativno reorganizacijsko psihozo, ki vlada na terenu. Saj dejansko ne gre za reorganizacijo, ampak za dopolnjevanje že obstojeCe organizacije v skladu s proizvodnimi nalogami in družbenim razvojem. V diskusijah, ki so se vodile v zvezi s reorganizacijo gozdarske službe, lahko nekako smiselno postavimo sledeče zaključke: L Gozdar&tvo obsega dejavnosti, ki glede na ekonomiko in strokovnost dopuščajo oijo oziroma zahtevajo SirSo osnovo v izvajanju, Tako so gojitev gozdov, vzdrževanje komunikacij, sečnja, izdelava in manipulacija z lesom, dejavnosti, ki se jih glede na pogoje dela lahko oziroma mora organizirati na ožji osnovi v okviru gozdnih obratov. Urejanje gozdov, investicijske gradnje, mehanizacijo in transport pa je mogoče rentabilno zasnovati le ma široki osnovi. Poleg tega so še naloge Jvompleksnega planiranja, koordinacije v proizvodnji in načelo prelivanja reprodukcijskih sredstev ter organizirana alimentacija potrošnikov, kar je prav tako navezano na äirSo Cienovo. Vse navedene dejavnosti, ožje in Širše, pa v celoti predstavljajo kompleks enotne gozdne proizvodnje, V organizacijskem smislu to pomeni, da mora obstojati na določenem zaključenem področju (gozdnogospodarsko območje) nosilec plana, delo samo pa se organizira preko obratnih in proizvodnih enot, ki so z nosilcem povezane v enotno podjetje ali pa so organizacijsko samostojne enote, navezane na nosilca z dolgoročno pogodbo. Vsekakor pa morajo bili v primerih samostojnih organizacij nosilcu plana prepuščeni inštrumenti, ki bodo omogočali enotno akcijo. Taka organizacija pomeni decentralizacijo, ki ne okrnjuje načel gozdnega gospodarstva, ampak pomeni razSiritev delavskega samoupravljanja in aktivizacijo neposrednih proizvajalcev in je tudi v skladu z zahtevami naiega družbenega razvoja, 2, Načelno se postavlja staliSče, naj bo takSan gozdarski obrat v zasebnem sektorju v sklopu KZ, vendar samo takrat, ee KZ ostvari pogoje za to dejavnost. To pomeni: a} da mora zadruga glede na povrsiJio gozdov in zaokroženost predstavljati enoto, v kateri je gozdna proizvodnja trajno rentabilna; b) za vodstvo obrata mora biti ma razpolago strokovno usposobljen ter gospodarsko in politično razgledan kader. Ce pogledamo bilanco strokovnega kadra, zaposlenega pri GPZ, vidimo, da v dogledTiem Času Se ne bomo sposobni izvesti povsod takšne organizacije, saj pride povprečno na enega gozdarskega inženirja okoli 24 000 ha, na tehnika pa okoli 13 000 ha gozdov, kar ne omogoča intenziviranja proizvodnje. Kadrovski pogoji pa se med območji bistveno razlikujejo. Prav zato razvijanje iin dopolnjevanje orgaiiiKacije ne more potekati frontalno pa t^di ne unllornino. 3. Različna območja omogočajo specifične pogoje razvoja, ki jih je treba upoštevati. Vse razvojne oblike, ki vodijo v hitrejše spreminjanje proizvodnih odnosov, so pozitivne in jih je treba uveljavljati. Na ta način lahko v določenih pogojih odstopamo od dosedanje enotne orsa-nizacije gozdarstva, kar bo dalo organizacijam večji življenjski polet. Važno je namreč, da so zagotovljeni strokovni in materialni pogoji, v katerih se lahko gozdna proizvodnja razvija, ni pa odločilna forma, ker po izkuSnjah, ki jih imajno, organizacijski formalizem večkrat zavira napredek. Zakon o poslovnem združevanju, ki bo uredil vse oblike poslovnega združevanja in ki neposredno zadeva tudi organizacijo poslovnih rvez, je v pripravi. Računamo lahko, da bo tioločen od sprejetja do uveljavitve enoletni rok, v katerem se bo morala organizacija poslovnih zvez vskladiti z določili zakona. To nas zavezuje, da v tem obdobju temeljito proučimo organizacijo gozdarstva v zasebnem sektorju in ji po-jSčcmo najustreznejše objike. Ing, Jože M i k e ä naCela in program strokovnega izobraževanja kadrov v GOZDAJBSTVU Nenehni in nagli razvoj proizvodnih sil, ki ob pogojih socialističnih društvenih odnosov našerou gospodarstvu nezadržno vsiljuje vedno nove razvojne oblike, nam popolnoma razumljivo tudi na področju strokovnega izobraževanja kadrov narekuje nove, z opisaniTn razvojem vsklajene naloge. Dosedanji sistem strokovnega izobraževanja kadrov v gozdarstvu tem nalogam ni mogel več slediti, tako glede kvantitete, kakor tudi glede strokovne in družbeno-poiitčne kvalitete kadrov, ki so iz do,seda-njiti Sol izhajali in se neiMsredno vključevali v dokaj zahteven mehanizem našega gospodarstva. Nič čudnega tedaj, če so se že dalj časa vodile obsežne razprave in iskale nove, sodobnejše oblike izobraževanja strokovnih kadrov^ ki so naSle svojo dokončno potrditev in smer v posebni resoluciji, katero je 'nedavno sprejela Zvezna ljudska skupščina. Osnovna misel resolucije je podana v uvodnem poglavju, ki med drugim pravi: "Sistem vzgajanja in izobraževa-nja ima nologo podpirali čedalje Širše možnosti za strokovno izpopolnjevanie vsestransko razvite osebnosti socialističnega državljana, usposobljenega za proizvajalca in upravljalca. Nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj ter čedalje bolj pomembnejša vloga delovnih ljudi v proizvodnji zahtevata stalno zboJjševanje njihove strokovne, splošne in družbeno politične ravni. Uspešno izpopolnjevanje teh nalog pa zahteva, da se delo za izobraževanje razume kot kontinuiran proces. Zato je potrebno zagotoviti, da se po osnovnem osemletnem šolanju najdejo najprimernejše reSitve.-- V nadaljnjih načelnih postavkah resolucije je zlasti pouda^-jena potreba po čim te.snejšem povezovanja teorije s proizvodnim, praktičnim delom ter po usposabljanju i-n dopolnilnem izpopolnjevanju odraslih kadrov, ki so v proizvodnji že pridobili dolLičeno praktično usposobljenost iii delovne izkušnje. — Končno resolucija Zvezne ljudske skupščine zadolžuje vse stroke, torej tudi gozdarstvo, da sistem .strokovnega izobraževanja svojih kadrov čimprej vskLadijo z nakazanimi smernicami. Pomanjkanje strokovnih kadrov v gozdarstvu, ki se s potrebo po povečani intenzivnosti gospodarjenja v gozdovi iz leta v leto stopnjuje, je ob napovedani reformi strokovnega šolstva že preteklo leto sprožilo med zainteresiranimi gozdarskimi krogi vrsto vprašanj, .ki so zahtevala gozdarstvu in splošnemu družbenemu razvoju skladne rešitve, DIT gozdarstva in lesne industrije, ki skuša aktivno spremljati vsa dogajanja v gozdarstvu in jih s strokovnimi pobudami pomaga pravilno usmerjati, je zato tudi problematiki strokovnega izobraževanja kadrov posvetil vso pozornost. Po pi-ejšnji skrbni pripravi je bilo v decembru preteklega leta v Postojni sklicano posebno posvetovanje o kadrih v gozdarstvu, ki je ob veliki udeležbi in zairiteresiranosti članstva začrtalo temeljne smernice glede stopenj, lika in delovnega področja določenih kaitegorij sti'okovnih kadrov v gozdarstvu, Enako posve-tovanje pa je bilo za kadre v lesni industriji že junija v Ljubljani. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da ^ se nekatera staliSča, ki so se oblikovala prav na posvetovanju v Postojni, močno uveljavila tudi v drugih republikali oziix>ma celo v aveznem merilu. Vendar je nadaljnji razvoj in podrobnejSi Študij posameznih vprašanj pokazal, omenjena resolucija Zvezne ljudske skupščine pa potrdila, da so nekatera slališča v Postojni biJa preozko postavljena. Tu je miSljen predvsem premajhen poudarek na hitrejäi izobrazbi manjkajočih strokovnih kadrov ter v zvezi s tem premalo proučene možnosti glede uvedbe stopenjskega visokošolskega študija, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim vendarle odpira možnosti za hitre j Se nadomestilo manjkajočih kadrov. Zato je druStvo uvidelo potrebo, da svojernu Članstvu ponovno predloži a- siräo obravnavo in mnenje dopolnjen, konkretiziran in s smernicami resolucije LS v&kla-jen program izobraževanja strokovnih gozdarskih kadrov, ki naj pristojnim organom služi kot prispevek druStva k osvetlitvi tega pomembnega vprašanja. Strokovno izobraževanje gozdnih delavcev "Izredna pomembnost si ste matičnega in načrtnega izobraževanja gozdnih delavcev ne izhaja le iz dejstva, da le-ti po svojem značaju in šte\'ilnosti predstavljajo najpomembnejši činitelj gozdne proizvodnje, temveč jo podkrepljujejo še naslednji, upoštevanja vredni razlogi: — Strokovno izobraževanje delavcev bo nedvomno prispevalo k učinkovitemu povečanju prTfduktivnosti dela v gozdarstvu, ki je razmeroma Se na izredno nizki stopnji. Seveda pa nam taksen cilj izobraŽevanja hkrati narekuje 5im večji poudarek na delavčevem praJctičnem usposabljanju, kateremu naj teoretično znanje sluzi le kot osnova. Ne gre torej za izobraževanje, ki je samo sebi namen oziroma, ki ima za cilj le priznanje določene stopnje kvalifikacije, temvet mora biti osnovni namen izobraževanja povečanje proizvodnosti dela, — Izobraževanje delavcev, ki preko priznanja določene stopnje strokovne izobrazbe omogoča delavcu višjo os.iovo pri vrednotenju njegovega dela, vodi ob istočasnem prizadevanju, da se tudi gozdnim delavcem ustvarijo dostojni življenjski in delovni pogoji, k postopnem oblikovanju potrebnega števila stalnih gozdnih delavcev, brez katerih si napredek gozdne proizvojinje ne moremo več predstavljati. — Celotni sistem izobraževanja gozdarskih kadrov mora skladivj :: osovnimi družbeno-poUtiČnimi načeli izobraževanja kadrov v gospodarstvu temeljiti na vegru-tiranju čim večjega Števila strokovnih kadrov iz neposredne prakse na podiagi dopolnilnega, kontinuiranega in sistematičnega izobraževanja kvalificiranih gozdnih delavcev in nižjih strokovnih kadrov. Poudarek na takšno Izbiro kadrov je hre2 dvoma pravilen, ker bomo na ta način pridobili srtrokovne kadre, ki so z gozdarsko prakso in značajem službe že seznanjeni tar se ne bodo odtegovali službovanju na terenu, kot se to pogosto dogaja s kadri, ki izhajajo iz rednih strokovnih šol. In gozdarske prakse še niso imeli priliko spoznati. Uveljavljanje takšnih načel pri izobraževanju gotzdarskih kadrov pa bo mogoče le tedaj, če bomo celoten sistem izobraževanja gradili od spodaj navzgor, to se pravi, če si bomo s strokovnim izobraževanjem gozdnih delavcev ustvai'ili dovolj solidno osnovo, iz katere bomo s kontinuiranim sistemom izobraaevanja najbolj nadarjene lahko dvigali do najvišje stopnje strokovne izobrazbe Iz navedenega izhaja, da moramo s strokovanim izobraževanjem gozdnih delavcev nadeli jeva ti po že začrtani poti ler mu v bodoče dati Se večji poudarek, Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo na tem področju v zadnjih letih dosegli znaten napredek, saj je doslej opravilo izpite za kvalificirane gozdne delavce iz raznih poklicev že okoli IBOO delavcev, Žal v drugih republikah v tem pogledu Se ni nič storjenega. Na podlagi dosedanjih izkušenj in najnovejših smernic glede izobraževanja strokovnih kadrov prihajajo pri nas v poštev naslednje oblike izobraževanja gozdnih delavcev: — izobraževanje pri centrih za izobraževanje d&lavcev pri podjetjih; — izobraževanje pri republiškem gozdarsltem šolskem centru u Postojni. Centri za izobraževanje delavcev pri podjetjih ponekod že obstojajo, predvidoma pa naj bi jih bito 12, in sicer po posameznih večjih krajih skupno za vsa gozdarska podjetja dotičnega okoliša. Osnovna naloga centrov pri podjetjih naj bi bilo izobraževanje delavcev na delovnem mestu, to se pravi, praktično usposabljanje^ ki nima neposrednega namena v pridobitvi določene formalne kvalifikacije, pac pa naj bodo delavci za to obliko izobraževanja zainteresirani na podlagi ustremoga vrednotenja njihovega povečanega učinka pri delu. Tu so miäljeni krajäi tečaji, instruktale in demonstracije za liste poklice oziroma vrste dela, ki so pri podjetju tako številne, da je smotrno takšne oblike izobraževanja organizirati pri posameznih centrih podjetja (n, pr sečnja, izdelava gozdnih sortimentov, priprava in uporaba orodja itd,). V tem oziru so se v praksi že doslej uveljavili krožni tečaji za pripravo in uporabo gozdarskega orodja ter tehniko dola, katerih je bilo 70 z nad 1000 udeleženci. Usposabljanje za maloštevilne poklice oziroma dela (n. pr. žičničarji, motoristi, traktoristi itd.) n?] bi se za celotne potrebe Slovenije vräilo pri skupnem centru v Postojni. Med takšne oblike izobraževanja je Šteli dosedanje 4 tečaje žičnicarjev, katere smo priredili celo v zveznem merilu. Prav tako važna naloga centrov pri podjetjih naj bi bila priprava delavcev Ic ustreznim izpitom za pridobitev določene stopnje strokovne izobrazbe. Seveda bo treba tO obliko izobraževanja prilagoditi pričakovanim spremembam glede na sedanje stopnje kvalifikacij in na način njihovega pridobivanja. Vsekakor pa bo potrebno v odnosu na dosedanjo prakso pr. pripravah na izpite za kvalifikacijo v bodoče dati več poudarka praktičnemu usposabljanju pri izvajanju vseh del v poklicu, splošno izobrazbeni del izpitnega progiama pa naj se kolikor je mogoče usmerja na večerne tečaje rednih šol in ljudskih izobraževalnih ustanov — S tega vidika ,te potrebno obe nakazani obliki dela centrov pri podjetjih medsebojno vsklajevati in dopolnjevati. Gozdarski Šolski center v Pos.tojni, ki je bil nedavno osnovan, mora tudi na področju strokovnega izobraŽevanja delavcev odigrati pomembno vlogo. Pri tem centru naj bi se, kot je že bilo omenjeno, opravljali tečaji za tiste poklice ali vrste del, katerih organizacija bi zaradi maloSievilnosti biia v centrih pri podjetjih nesmotrna ali neizvedljiva. Nadalje naj bi se v Postojni kvalificirani gozdni delavci pripravljali za pristop k izpitom za visoko kvalificirane gozdne delavce. Predvidoma naj hi se priprava vršila v tromesečnih tečajih, izpit pa, dokler so v veljavi sedanji predpisi, opravljal pri pristojni republiški izpitni komisiji. Končno bo pri šolskem centru v Postajni osnovana tudi Šola za gozdne delavce, ki naj bi imela osnovni namen vzgajati bodote gozdne delovodje. Podrobneje bo o tej šoli ter o vlogi gozdnih delovodij v naslednjem poglavju. Vprašanje prekvalifikacije logarjev in izobraževanje gozdnih delovodij Na posvetovanju v Postojni iti v števiLnih poMiejSih razpravah se je oblikovalo enottio staJiäfe glede postopnega prenehanja dosedanje funkcije logarjev ter uvedbe novega delovnega mesta gozdnih delovodij. Do istega zaključka so prišli tudi v LR Hrvaški, na nedavnem V. kongresu sindikata lesnih delavcev pa je bilo zavzeto enako staliSče tudi za celotno FLRJ, Razlogi, ki vodijo k postopni odpravi logarjev in uvedbi delovnega mesta gozdnih delovodij, so že znani, zato jih tukaj ni i>otrebno ve£ navajati. Pač pa je neogibno proučiti naslednja vprašanja, ki se s tem v zvezi pojavljajo: — kako izvesti prekvalifikacijo logarjev, — kakšna naj bo strokovna izobrazba gozdnih delovodij, Preikvalifikacija logarjev ni neogibna samo zaradi postopne odprave njihovega delovnega mesta, temveč se bo s tem hkrati rešilo doslej dokaj nejasno vprašanje naziva in materialnih razmer logarjev Logarji so doslej kot nižji strokovni uslužbenci spadali v nižji rang od kvaliliciranih gozdnih delavcev, kar .je vsekakor nesmiselno in krivično, saj je njihova strokovna izobrazba in delovna vloga brez dvorna višja od izobrazbe kvalificiranih gozdnih delavcev. Prevedba logarjev v ustrezne stopnje strokovne izobrazbe bo to vprašanje končno v celoti rešila. Gre le za to, v katero stopnjo strokovne izobrazbe se lahko logarji uvrstijo in kako čimprej pristopiti k izvedbi prekvalifikacije! Po zbranih podatkih je v LBS okoli IlOO logarjev, od tega okoli SOO s končano logarsko šolo, nekaj nad 400 z opravljenim izpitom za logarja ali gozdnega nadzornika, drugi logarji pa Še nimajo prave Icvalifilvacije, Gre torej za pomembno Število kadra, ki v gozdarski praksi v pretežni meri že daij i^sa deluje, zato mu je kljub spremenjenemu značaju zaposlitve treba posvetiti vso skrb, zlasti s stališča tistega načela v splošnem sisleanu izobraževanja strokovnih kadrov, ki nam narekuje dviganje najsposobnejših kadrov iz prakse na višjo stopnjo izobrazbe. Izhajajoč iz gornjega načela je potrebno vsem logarjem, ki imajo za 10 usti-ezne druž-beno-politične in strokovne pogoje, omogočiti, da z dodatnim izobraževanjem ■napredujejo v stopnjo gozdarskega tehnika. Seveda bo pri tem potrebno uveljaviti že znane in preizkušene oblike šolanja odraslih, ki so tudi v gozdarstvu z dvoletnim tečajem za aktiviste pri srednji gozdarski šoli dale dobre rezultate. Proučiti je obenem kriterij la. sprejem v to šolo, ki naj bo orientiram k takšni izbi-ri kandidatov, ki imajo vse predpogoje, da šolo uspešna dokončajo. — Upoštevanja vreden je tudi predlog Logarskega društva, ki smatDie Ehre des Herzogthums Krain« in Topogratijo Archiducatus Carinthiae Historična Valvasorjeva Kranjska je obsegala poleg Slovenskega krasa tudi tudi Istro, taJio da nam je zapustil tudi opis njenih gozdov. Manjkata pa Štajerska in KoroSka, ki sta bili takrat posebni notranje-avstrijski deželi, Valvasor je prvi, ki je skušal sistematično obdelati naše gozdove. Nadaljnji popisi gozdov na Slovenskem so bili iz\^ršeni v zvezi s konstituiranjem zemljiškega katastra v 18. in 19. stoletju. V našem stoletju jih je zajela prva jugoslovanska statistika o gozdovih leta 1938. Konano stanje je ugotovljeno ob inventarizaciji gozdov v zvezi s petletnimi plant po dnigi svetovni vojnt. Za primerjalno analizo med stanjem gozdov v davnimi (ki se ugotavlja deloma s paleontoloäkimi raziskavami na Ljubljanskem barju in drugod po Sloveniji) in današnjim stanjem bodo Valvasorjevi podatki lahko nekoliko osvetlili razvojne stopnje in načine gospodarjenja z gozdovi v zadnjih stoletjih. Rod Valvasorjev poteka iz Bergama v Italiji. Prvi kra-njskl Valvasor, trgovec Ivan Krstnik, se je naselil v Ljubljani v prvi polovici 16. stoletja. Pridobil a' je kranjsko cleželjanstvo. Od svoje posesti je zapustil grad Medijo Hieronimu Valvasorju. Jerneju, njegovemu sinu, deželnemu odborniku in glavnemu dediäu, se je rodilo v drugem j:akonu sedemnajsLero otrok. Ivan Vajkard je bil dvanajsti. Ivan Vajkard Valvasor se je rndil v Ljubljani ob koncu maja 1641. Študiral je pri ljubljansitjh jezuitiln, dokončno izobrazbo pa je poiskal v tujini, na Nen^Skem in ne v Italiji, kot je bila navada tedanjih kranjskih plemičev. Obiskal je Salzburg, München, Ingolstadt, Nürnberg in Augsburg. V začetku Šestdesetih let je sluüil vojake pod poveljstvom Nikolaja Zrinjskega. Tako so je udelefil protiturSkih bojev v letih 1663 in 1664. Po tej vojaški medigri je odpotoval spet na tuje, na Dunaj, v Brauaschvveig in Bamberg, obiskal jc Italijo in leta 1669 tudi severno Afriko, Po dvoletnem potepanju se je vrnil domov, Leta 1G72 se je poročil za Ano Rozino Grafenwegovo in kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in rajA'aline gi'adu Lichtenberg, Ko si je uredil dom, se je posvetil raziskovanju domovine. Zbral si je lepo knjižnico in leta 1678 tudi bakroieznico in tiskarno za bakroreze. Ves se je predal Študiju. Mnogo je potoval po doTOovini in brskal po arhivib Ker se je pogosto mudil v Ljubljani, si je tu kupil hiSo, Se enkrat je oblekel vojaško suknjo, ko se je na £ehi štiri slo pevcev boril proti upornikom in Turkom. Po vrnitvi je pripravljal svoje največje delo — Slavo vojvodlne Kranjske, Po smrti svoje prve žene se je poi-očil u Ano MaksLmilo baronico CeČkarjevo. Prav to leto — 1687 — je doživel veliko mednarodno priznanje: bil je imenovan za člana angleške Kraljevske družbe (Royal Society), Njegovo življenjsko delo Slava vojvodine Kranjske je izšlo leta 1680, StroSki Izdaje so mu požrli grad Bogenšpei-k, hišo v Ljubljani in 'knjižnico. V Krškem si je kupil hi.^ico, kjer je 19. septembra 1693 umri. S svojo v-Slavo" se je Valvasor za vedno zapisal v kulturno zgodovino Slovencev. V takratnih neugodnih razmerah si je zastavil težko, skoraj nemogočo nalogo izčrpne enciklopedijske obravnave takratne Kranjske pod zornimi koti zgodovine, geogr^ije, topografije, etnografije, gospodarske dejavnosti itd. Hotel je svojo Kranjsko dvigniti iz gluhe anonimnosti v vrsto znanih, tvornih dežel, V tej goreči z^ji je zapisoval predvsem redkosti in znamenitosti Kranjske. »Slava« obsega petnajst knjig, ki so vezane v ätiri zvezke. Druga knjiga je posvečena krajepisju Kranjske. Razdelil jo je na pet delov: Ober Krain (Gorenjsko), Unter Krain (Dolenjsko), Mittel Krain fSrodnjo Kranjsko), Inner Krain (Notranjsko) in Istro. Pri vsakem delu je obravnavan tudi gozd (IT, 145-146, XII poglavje; Von den Wäldern üj Ober Krain; II, 190-192, XXVIII poglavje: Von den Wäldern in Unter Krain; II, 223-226, XLV poglavje: Von den Wäldern in Mittel Krain; II, 263-269, LXIII poglavje: Von den Wäldern in Inner Krain in II, 292, LXXVllI poglavje: Von den Wäldern dieses FütiHten Theils). V uvodu h gornjekranjskim gozdovom pravi VaJvasor sledeče: »►Gozdove moremo šteU marsikateremu hribu in polju za krono, za zaklad dežele in za veselje njenih prebivalcev. Oni so sploSna prebivališča živali, v njih goji bog divjad, dokler se z zasledovanjem ne ulovi; s takšnimi pleraenitijni vajami pripomoreano telesu do zdravja, mizo pa počastimo z dobro pečeno divjadjo. Hladimo se v vročini in grejemo v trurazu. Zoper letne puSčice sončnih žarkov imamo njihove veje, a zoper oster, zasnežen mraz so njihova drevesa oklep, ko nam dajo les za ogenj. Če ne bi bilo gozdov, bi bili zoper sneg, točo in dež slabo zavarovani. O uporabnosti gozdov nam pričajo tramovi, deske, mize, stoli, hišna vrata, vinski sodi in sodi za pivo pa vsakovrstno drugo leseno posodje. Ce bi Se zdravilne umetnike, zdravnike in lekarnarje povpraSali, bi ti marsikatero listje dreves zapisali kot priporočilo tem gozdovcan in iz njihovih vej spletli tastni venec.-« Tako nam v poetičnem nanosu razgrinja mnogotero podöbö gozda in v harmonični prepletenosti lepega in koristnega olačutimo tisto njegovo prabitno vrednost kot naravnega daru, čemur Čas ne more pridati bistveno novega, V okviru opisa navedenih petih delov Kranjske navaja Valvasor le nekatere pom&mbnejSe gozdove. Segavo se opravičuje, čei da "dolgo postajanje v gozdu dosti bolj pristoja živalim kot Človeku«. V Gornji Kranjski (Gorenjska! navaja osemnajst gozdov-, od tega sedem listnatih (bukovih, nekaj jih je pomešanih s hrasti) in en iglast. Mešanih gozdov omenja devet (bukev, hrast, smreka). V dveh primei'ih ne navaja kakovosti gozda. V Spodnji Kranjski (Dolenjska) omenja devetnajst gozdov, V sedemnajstih je listnato drevje. Čistih bukovih je pet, trije so hrastovi, ostali so mešani: bukve, hrasti in kostanji (teh je bolj malo). Preostala dva gozda sestavljajo vsi našteti listavci, pridružijo pa se jim iglavci Ko Valvasor s splošno opazko uvede to poglavje, pravi, da je v Spodnji Kranjski malo velikih gozdov, pač pa mnogo manjših, ki dajejo kostanjev les in so porasli z brinjem in leskovim grmičjem. Zelo številni so hrastovi gozdovi, ki so obrasli Z omelo, iz katere se dobi mnogo tičjega lima — kleja. "Narava ne prizna smrekam v Spodnji Kranjski nobenega gozda,-« Opisü gozdov v Notranji Kranjski (Notranjska) predhodi tožba o velikih divjinah, Našteva sajmo osem gozdov. Od teh jih jc pet listnatih (Štirje bukovi in eti pomešan s hrasti); Čistih iglastih gozdov ne omenja, pač pa enega mešanega (jelka, smreka, bukev). Tudi v Srednji Kranjski so še devižke divjine. Od devetnajstih gozdov, ki jih opisuje, jih je trinajst mešanih, kjer prevladujejo bukve, smreke in hoje. Štirikrat omenja bukov gozd, ki je enkrat pomešan s kostanjem, drugič pa z leskovim grmičevjem. O peti deželi — Istri — pravi Valvasor, da nima kaj prida gozdov. Tod rast« kostanj, ki nosi sladke in debele marone — laške kostanje. Vmes poganja leskovo grmičevje, ki rodi velike okrogle laške lešnike. Te izvažajo v Nemčijo in druge daljnje dežele. Wavaja devet gozdov brez posebne oznake. Kot značilnost omenja dva gozdiča pri Cepiču, ki hranita ogromno fazanov. 2e v uvodu pove, da je v Istri mnogo perjadi, zlasti fazanov. Iz gornje razpredelbe moremo shematično rekonstruirati stanje naših gozdov v Valvasorjevem Času takole: Največ Je bilo bukovih in hrastovih gozdouj malo pa Čistih iglastih. V Srednji in Gornji Kranjski so bili v večini mešani gozdovi (bukev, hrast, siTireka, hoja), v Spodnji in Notranji Kranjski pa so povsem prevladovali listnati gozdovi (hrast in bukev). Cim bolj gremo na jug, tem več je kostanja. V Istri so pretežno JtosLanjevi gozdovi. Seveda pa Valvasor gozda ne omenja samo v teh njemu namenjenih poglavjih. Cesto ga vpleta v pripoved in opis gora, hribov, dolin, gradov, vasi in mest. Od opisa bolj pristopnih gozdov mu pero kaj rado ubeži v temno carstvo nenavadnega; tukaj ga poimenuje z ■►divjimi drevesi", (Njegovo hlepenje po nenavadnem je bilo tako veliko, da uporablja povsem nedolžne reči, če ni bilo drugih pri roki). Na strani 352 -v enajstem poglavju tretje knjige nam zaupa seznam divjega rastlinja. Na mah pa razbije čar skrivnostnosti, ko izda uporabnostni vidik take »divjosti--: javor s svojim lepim belim lesom je namenjen za izdelovanje krožnikov, žlic, miz in podobnega. Govori o pušpanu, bršljanu, jesenu, iz katerega izdelujejo najrazličnejšo posodo, o brezah, hrastih, bukvah, jelšah, katerih les rabi za izdelovanje tulcev za smodnik (Pulver Flascher). Navaja smrekov, hojin, macesnov, tisov les, ki se uporablja za gradbeni material. Brinje je dvojni blagoslov: iz zrn kuhajo žganje, les pa je dober za posodo. Za Iconec se razneži ob rožmarinu,, ki je koL odlična začimba znan po vsem svetu. O divjih hruškah in jablanah — lesnikah, o pridobivanju moSta iz njihovih sadežev se Valvasor razpiše s pravo zgovornostjo vinsltega bratca, da ne veä, ali je to voda na mlin svojemu narodu ali svojemu rdečemu nosu. Kostanji so načelno hrana divjih prašičev, pa še za ljudi jih ostane. Častno mesto zavzemajo laški kostanji-maroni; ob morju so doma, na Kranjskem jih uživajo kuhan« ali pečene, pa še izvažajo jih. Orehi se razlikujejo vsaj v treh dimenzijah; veliki, Tnajhni; trdi, mehki; podolgovati, okrogli Ob orehih se zbudi v njegovem srcu siadkosnedni kristjan: denemo jih v potico, ki jo Kranjci speče jo samo za velike praznike. Bogati so naäi gozdovi lešnikov. Tako človek ne ve, po čem bi segel: po orehovi ali leSnikovi potici. Ponovno se pomudi pri gozdnih sadežih. Od grmičastih našteva rdeče jagode, rde^e grozdje (ribez), bodeče grozdje |(robida) in podobno, V gozdu uspeva tudi vinska trta, rodi drobne jagode Po cepitvi postanejo jagode sladke in okusne (III, 349—352, IX poglavje: Von allerley Baum und Staub Früchten). Uporabe lesa Valvasor nikjer ni obdelal sistematično. Drobci so raztreseni po vseh knjigah. Ko opisuje vasi in prebivalce Gornje, Spodnje, Srednje in Notranje Kranjske, omenja tudi obrti, s katerimi se ukvarjajo. Talco v Gornji Kranjski našteva Bled, Lesce, Mengeš, Rudno, Selce, katerih vaščani izdelujejo najrazličnejšo leseno posodo (11, 118, 121, 122, 5 24, 125), Isto velja za Radovljiško okolico in Selško dolino (JI, HO). Suha roba je v glavnem doma na Sredn.iem Kranjskem. Kot primer suhorobarske dejavnosti opiše Staro Cerkev pri Kočevju. Prebivalci so obrtniki — izdelovalci lesenih krožnikov, skled, češulj, sit, rešet. Ali pa izdelujejo samo lesne poli zde Ilie. Svoje izdelke raznašajo na hrbtu ali konjičkih Širom po Kranjski. Cesto jih pot zanese tudi v tuje dežele S podobno deja\mostjo se bavijo Se; Loka, Buke-vica, Dane, Gornja vas, Gorenje, Stare Ložine, Zismarice, Mozelj, Koprivnik, Kočevska reka, Salka vas, CrmoŠnjice (11, 313—216). Nekaj iz zgodovine: Les kot gradbeni material so uporabljali v naših krajih že predhodniki Rimljanov. Metulo — glavno mesto Ilirsko-keltskega plemena Japonov — je bilo ügrajeno večinoma iz lesa (XIIl, 68, IDO). Večina kranjskih mest je bila pred in v času Rimljanov zgrajena iz lesa. Večina dolenjskih (VI, 288), gorenjskih (V, 37S) in obkolpskih vasi — okoli Metlike, Črnomlja, Vinice — je bila lesenih. Lesena bivališča omenja tudi v Ljubljani (Xr. 667), Karlovcu (XJI, 6Ü) Brinju (XII, 97) in Idriji. Nekatere cerkve in kapele so bile lesene (kapela iz 16. stoletja pri Metliki — VII, 454; v prvem letu 17, stol. so /gradili v Pelrinju leseno cerkev — VITI, 670). Omenja tudi mnogo lesenih mostov (II, 136, a02; VII, 377: XI, 16, 542; XII, 61. 123). Pri opisu idrijskega rudnika srečamo lesena ogrodja, ki se morajo zlasti v rudniku in jaških često menjati in preparirati, ker smreka pod zemljo ne iiaja dolgo, {lit, 406). Tehniškrj-zgodovinsko in etnografsko je zanimiv Valvasorjev opis spravila lesa z visokih hribov v dolino s pomočjo drč in riz. Najzanimivejši so t.ile trije opisi: "V zimskem času spravljajo les z visokih liribov po tako imenovanih rižah. Iz dolgih smrek ali jelk napravijo nlzdol od najvišjega hriba preko skal in globokih jarkov nekaj, kar ,ie podobno moslu ali brvi. Toda na vsako stran položijo še drevesa in tako zgrajeno napravo imenujejo rižo Pozimi polijejo to rižo z vodo, da jo mraz spremeni v led, ki je zrcalno gladek Spodaj, kjer se viža konča, postavijo močan železen križ, ki je oster in reza v, Potem prinesejo hlode, ki so približno tri do Štiri čevlje dolgi, do strmega mesta, odkoder zdrsijo po riži (ne brez posebnega veselja gledalcev) do križa, Na križu se vsak hlod razkolje na ätiri dele, kar drvarjem prihrani trud, ki hi ga imeti s cepljenjem« (ITI. 390—3£)1). V nekaterih krajih Gornje Kranjske uporabljajo pri teh rižnih napravah tudi se drugi način spravljanja lesa Zaprejo hribo*'je. Ito naletijo na ozke jarke. Povsod tam, kier je primerna priložnost (kjev so globoki jarki in ozki ter globeli med visokimi hribi), se takšen jarek zazida z lesom, in to na tak umeteri način, da se morejo takšne zspore z Jahkoto odpretij Öe to želimo. S tem, ko smo na tak način dva hriba priključili (zaprli prehod med njima) in tako voda ne more pre Leči, se ta zbere in naraste tako visoko, da se zgoraj tvori jezero ali velik ribnik. Ko smo takšno jezero ustvarili, namečemo racepljen les (hlo<^e, dolge tri do štiri čevljej v velikih množinah v jarek. Potem Ito se je ta napolnil z lesom, odpremo zaporo; tako bo plavajoč Jes dospel v dolino, kjer voda odloži svoj Leseni tovor, in ko ga je zapustila tam zbranim ljudem, nadaljuje svojo pot-« (IJI, 391—392), •^Na nekem kraju, približno Štiri milje oddaljenem od rudnika- (mižljen je rudnik živega srebra v Idriji), posekajo na pobočjih dveh hribov drevje i-n ga avlečejo v dolino, ki leži med hriboma. Tu naredijo jez, da bi vodi preprečili prehod. Potlej čakajo, dokler se vode dovolj ne zbere, da drevje potem dovedejo s pomočjo tc vode do Idrije« (HI, 406-407), Zelo skop je Valvasor glede opisovanja žag. Za Ižico pravi, da žene mnogo mlinov, a tudi Sag (II, 235). Pri Postojni izvira voda, ki poganja mnogo žag (II, 271). Bistrica poganja kar šestnajst žag (XI, 134), Posebno prizadeven je bil Valvasor kot etimolog krajevnih imen. Gozd in vrsta gozdnega drevja se cesto kažeta v krajevnih imenih: Jesenice so dobile svoje ime od jesena, ki ga je bilo mnogo v okolici (XI, 22), Kostanjevica pride od kostanjevega gozda (XI, 330). Krakovo je izvedeno od hrastovega gozda (XI, 330). Podbrezje od breze (XI, 147); prav tako Brezovec (xr, 166). G aber je se ima zahvaliti za svoje ime gabru (XI, 167). Lesno brdo je nastalo zaradi bližnjih gozdov in skladovnic lesa (XI, 277). Jablanica izvira od lesnik (XI, 289), Orehek od orehovca (XI, 409), Javor-nik od javora (III, 367). Moj nano&n je bil torej, odbrati iz Valvasorjeve -Slave- tisto, kar je posvetil našim gozdovom, Zgodovinski pristop skriva v sebi zgodovinsko merilo: kdor bo videl sa-m diletantizem, raztresen031, osamljena, nepovezana, »^slučajna" dejstva biez želenne sodobne preciznosti standardne obravnave, samo baročno leporečje, ki ne Loči bistveno od nebistvenega — ta bo nezadovoljen po svoji krivdi. Namreč^ zgodovinski kriterij: legendarno renesančno poli h is tors t vo je moralo v tako tesnih razmerah, kot so vladate takrat na Slovenskem, zbledeti v delen diletantizem Morda je to najbolj srčen diletantizem sploh, zavest, da je pionirju naložen krvni davek slabo narejenega, kwmaj zastavljenega. Važno pa je, da je zastavljeno, da se nekaj prične Kakor ie ta resnica veCna, je vefen tudi Valvasor. Sploh pa, denimo i-oko na srce: kdo od nas pozna svojo zemljo tako dobro, kot jo je poznal on? Pa ni bil čisto našega rodu. Tako nam zgodovina vedno hrani kak holaf nauk, Katica Kobe GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR lignolöl -a m orsia sLojeoiiegä lesa lignolit -a m lesni kamen la. iln ligaoston -a m pod VHokbn priiUkom stlačen les lignosnlEonski -a -o: kislina spojma lignina z btsulfiti lignnm sanctnm soeti les lim -a in gl. bresi! tiEji ^ gl. bela nmeJa! liniba 'B Ž gl. cismprin! Umovcc -vca; m gl. bre^il lipa -t i: vfsliicclis^tua. veleli&tiia - Ti-lia platyplayllo« Scop. (Tilia grrawcii-fftlta. Elbrh.); nmjlinoListna ~ = lipovec -vca m, = Upnik, -a tni = lipjek -a m zimska lipa Tilia corclafu Mili. (Tilia pflrvifolia Elirh.) lipov -a -o: ^ les = lipovina -e ž lipuvka -e ž Syringa vulgaj-is španski bezeg. gl. majničB.! lisati -ain s sekiro del^H majhTie Ut.e na lubja debla, (pri odkazooanju. dreoja 7.a posek) lisfcav -a -o = Usfičast -a -o: iagaxi los I»" obrobljen na žip rob: Inch: ohličatJ les lisičjak -a m rod Lycöpodiiini. L. Usicji -a -e: ~i rep = repača -e i enostranska opeta žaga, gi iäge! list -a in: krovni majhen fis/, ki podpira popek (cuet) o zalisiju, brakleja: o vrini ~ krooni list o območju cvetoo (socvetja); pJotlni ~ preobražen list, n& fca^rem se r«üDjje seme listanji-, -a s jistaii -am odgania.ti: listje tnlganja listavec -vcii. iu luinaio dreoo Ustnik -a jn 1. gozd z listavci: 2 go^d z lisisDci, kjer se steljari listnjÄk -a m s/iram&a za listje listnica ž orsta xege, gl. žage! Hstopaden -dna -o; drevje. ^r-mo-vje listožer -a m podolg-a^ti ^ Piiyllobiiis obltxn^us lišaj -am: drevesni ~ Pannelia (Bvftvnia) prunastii. Ach. Hšpa -e ž aior pri dnu kumot se ndeiie dno lispati -am mäjiti protje livada -e i livaden -dna -ti lobcdika -e ž rod Ruscus löcen -ena ni tok: zag'a na ~ = lokn- rica, gl. žage! loČek -čka. = )očje -a rod Jnncus L Jočje -a s ločnica -e z meja (meja dreoesne t>rs/e: gozdna rneju) log -n in loga m gmd ob oodi logar 'Tja m loka -e / niočviniat nižinuki fraanik lokalen -Ina -o; taJielfr, gl. tabeW lokarica -e 2 ročna zaga, opeia o lok. gl. žagef lomljetiec -noa in hrnljen kamen lopa -e ž zračna lesena lopa za vskla- diščenje lubja lopar -rja m: ~ (pekovski) lopata -e ž orodje lopatast -a a; -o kolo = lopatnik -a m lopatica --<:obi bo rcn' ^ Ips acvi »lina t us. Gyll-; Sc&terozobi smrebon-Pityogenes clialcogcaphiii' L: velik (iiacEJsuov ^ Ij>s ccndjrae Heer,; osmp iozobi simekov pisar Ips (vpo graphiif. L.; srednji sinriikov - tps aniitijiuä Eidili.; krivw.obi jelo-\- ~ Ips curvidens Germ, lubadarka -e ž dreoo z oiieljeuimi zalub- niki Itibjc -a s- luknjač -a m palica za Jk An ja rije oglfir- tke kope (zu dooajanje zrats^ InknjaTica -u i orsla žage. gl y.age! 3i;j lökujica -e ž: zrAČria. — = odpirtinica. za zrak na. tubad&rkah; vhodna ~>, ij-letna ~ Iiipa -e ž pooečepalno steklo, gt. ieča! lupilet -Ita m delanec, ki Iitpi luhje lupilnik -a m = nia-jiliiik m = mu-jevnik. -a ni nož ali klinuxio prioniren koteč za mvjenje lubja liipina. -e ž: s^inensJca-Iii piti -im = maj iti -iiu, gl. beliti! lüäku -e it- plodna in krovna no s'ioi- žk; ^ na popku luščen -a fiirni.r luščenje -a s lušČitei) -Inn -o; stroj za furnir IciŠčiti -im: l.seme^; 2. furnir 7. tusčil-nim nožem rezati les d ianke plasti j? smeri branik (letnic) luSčilnica -e ž: t, ~ za gozdno semcnje, hk.ra.ti siuSilniea; 2 ~ za luščenje furnirja luština- i: ~ koslaiija, žira Inženje -a s lužilnjca -e S lužilo -a. B aredsiDO za luSenje lužit) -im: ^ les Idžnka -e z.: odpadna ~ lužnina -e ž iziitžefia snoo M m označba za, tesno maso inacelj -Ija m = bat. kij, niacOila lexko zelezno kladioo mace.sen -sna evropski -j Larix dc-cidua Mill.^ japonski ~ Larix Ifpto-lB]>is Gortl. macesnov -a. -o: ~ te = macosnovina -e i macola -e ž. gl. mucelj! mäee.k -&ka rn: orodje za obračanje hlodov mačkovec -vca 111. ina! mačkovina -e 5, tea mačkovem jnadrieri množ. debele, pri^tnalično rezane de^ike mail, -)1 m inaltagoni -jn m lualiagonijev -a -(t: leh' jiiahedršti -a.m; kraki inaliedrajo j)i'i kiupi ]iia)i«vn)c» -t •/. = VLiigovnica -p i Oxy-cnceiLS t|tidri|x^talus Gilib. (Vatcinimn uxycottiis l_.. Oxyeoccn.'!. palnsli-is Pei-s.) »mhuiiica--dna. kapaciteta količina vode, ki ja lahko sprejme ('ri zadrži taljLd plant malarin -a m: široka tesarska sekira malina -t ž Rubns i^laeus Lu maliuje -a s-^ mamotover -Tca. m; kalifornijski ~ orjaška sekvoja Sequoia gig^antea Dene. manual -a tn priročna belef.jiica mapiranjc -a. a merjenje j« risanje iere- na (z geodetsko miio) iiiaioga -e i. ~ v lesu inaro^ast -a. -o: ~ les = uia^eriraii les masa -e ž Ifts'na masiven -vna -o; ~o poiiištvo maslika -e ž, gl. kalina! Masnn (Mcisn) iTitniitelj ploHi: fz lesnih otaketi (po njem se /me7injejf) nieso-iiitne plošče) inästiks -a m diiama .imoln krilate trš-tjike (Pistaciä leniiseiu!; L., grm na gr-Skih otokih) matičen -£iia -O; ~a kajneiujiii kamenina.. ki preperela da ju plodna tla; panj drenesni panj m pridobioenje potaknjeticeo; drevo; ~i substrat SHOO, iz katere »as (a ja jo tla inatičnjak -a ni dteoesnica (greda) za •ozgojo potaknjence!} matirati .ju«. - les o^eii Jesu tesk ^(I. JGi- maviitaf -rju ui r ozk&vrali seok'ii! inäxav -It -(j: ^n lesovina drobno mleta ienovhtti jiiedceličen -čna -o = meds-taiiičeii -Cna -f>: (Mos-tor bitercelularni prontor medconaleti -Ina. -o: -a tia = inteico-nnlim tin p inorfola^tji (al jt> vplio to-k(i\niii fsikinrjev (reliefa, matičnega üub&irä(a in ttaroisti) oečji ocl uplioa k:Ume i« oegeiadje uiedenjHČa -k ž gl. mrasnica! medlhi -ijn- — jcs = matii'ati ics iiiedliven -vnA -o: —w vmluc koto kolo, ki mu voda doteka d sredini medHrje. -ti tf tirni räzmak jiiedüija -e ž = mediiljevec -vca ir. gl, dobrooiia! mecLiinec -iicu m = piilia.vcc kratki hrast mertzöhje -a s mzdalja med žagnimi lübmi mehaničen -čiia -o: ~.a predelava, lesa fzi) räxlo^ek od kemične} mehaiTiiaciJa -tt S nadomeščanje ročnega delfi in vprege k stroji (n. pr pri podirunju. dreoja, &praaila (esa ild.) mehanski -a -o: ~a ajjiiliza iai določanje .(ii!ju7i delceo po oelikosii mehek -IiUr -n-. ^ les lex iglaocea in mehkih Ui^iaoceu- ~ a. drva ix mehkega lena luehiirka -c i: ~ udepie^a boiu i»orot>a mehtirjusta rj/i na zelenem boru Cio-imriitim ribicolfi Dielr, = Peridermiuni strobi Klek.; smrekova ~ Chrysomyxü. nbietis (Wnllr.'l Unger mcliMrjavosl -i na topoLovcin listju, gt. p^gäoosi! inejtt -o ž; živa ~ set?, plot iz smrečic, glogs. gabra itd.; višioska višinska ~ goada, drevja = zgornja gozdiia Kgornja dr&vesna mcjnica -e ž meja med -zgodnjim iti poznim le^om Ö letnici (braniki) melioracija -e 1: _ zemljiäfi izholjSaoa v.emljiSč (piodnofiii tal), seaiojev, pašnikov itd. nieliSče -a S sirme površine, pokrite z grušlem in pe$kom (fizikalno razpadanje) niera -e ž', do-lžinska, površinska, prostor ni uska ~ itd. merilen -Ina -o: Ira-k merilo -a s;; ). 7,lov,ljivo ~ (leseno, nie-trvko): 2. /.a šii ijiO' desk; 1. rairnerje med ruireimo Dsllkoüjo in norls: - les les. o k a tereni so pore izpabijene s kooinami (soinec, blzmui, aniimon,); pore se izpolnijo (zalijejo) s kaoina metaraoi'föza -e ž = preobt-a^ibn -e ž meter -tra m, kratica ra.: * polni ~ lesa (plin) aH kubieiii lesa nv'; proetor-jvinski -Nj (prm) mera za xloxen les, droi; lesfeni -metla -li ž- brezova ~ inefUčevje -a s = metla -e i = mik, lako-inik. matlasti la.kotnik Sa-roiliamnns scoparin& (L) Wimm, ittetlicje -a s brezooe vejice (za mete) mefliščc -a s držaj za metlo ittfczenje -a s izcejanje soka iz ranjenih ali prerezanih debel mezeti -iin m.ezga -e ž = nviizga -o ž meznik -a uv = ka.inLij mozofit -a- m rasifwia, ki uapetia o sred-njeplainem ozir. srednjemliem pad-neb jit meželj -lju m gl okleSČekI mežiti -Lm celo lubje laščiii = niajiti micelij -a m = podgobje -a s oegeia- iivno telo glir>ice iz niik (hif) mik -a m gl. metUčje! mikologija -e i nauk o gUoah mi koza -e ž glioiČno obolenje mikonca -e ž simbioza (soiiije) gilo s koreninami oišjih rastlin mi k lüd fill C nt -n m hri\nioo. potrebno rasllinam t> prat? fimjhuih lanoxinah niiki'norsfMiztii) -v.mii m = cllolinoživktl -e mikrosk«ii -a m = (Irnljnoglcd -a m mikrctoit -u iii priprana xr reicsnja lenA (xa niikraxfropiraiije) niiiicinlen -)im -o: ^u tlfi iiiineraliitjitija -c i sproaiiteo iniiie\»]iii.h snoai pri inikrohioloSfcetn ra'Akroju or-ga>iskc nnvBi luinei'alixH'fin -a -o; ~ les % mineroU- }nmi /(/f! miiH-'rali^iiftti -din. minicfl -a '/.: Cclauia iHiisiln L- jiiiS miši y-iizdua ^ ApfrtJenuis silviiti-ciijf L mivkn -r / = mlevka -a ž nejdrobin^iši naphintjeni peaek-iiiiza. -K >. ^v;odetska ~ mizar -rjii «i mizarski -ei les-; ijlo-št"a = pa- luilka, pam-liia plošča vložek mehkega žaganega lem med furnirje mizarstvo -a s mlati -1 ■/ ri.iraoen. pomladek o ga?.dtii mladje ]nlu()i'ca -13 ž inlada \emala rnsilUm mlaj -a m obeUcnn dreiyo (smreka), '/. lenim orhom mlinar -rja m. Polypiiylk fullO' £. mlinčast -a -or _ les = k roil ji v les močvirje -a s mokro, u.diTitjoče ae 7.em- IjiSČe z zfts/fjjÄjöto Dodo mudöl -a ra = kalup, vzorcc modelarski -a -ci; ~L les moclelski -a -o; ~o deblo ozorr.no deblo Zli ugoiaoljanje deiuhometrijskik element oo morfrčnje -a s nn-Ueijiinje modre pegaoo-^ii niotin'ita -c S pros fam raKtro;» fesa (po-Hebno (ta boru), kv .te izpremeni le haroa; poo^ročd jo ^/inica Opkiosio-ma pitii f.ilch) Sijd. ali O, Canum (Meh) Sytl. moker -kra -n; gniloba zelena gniloba (la razloček od sit/iej; brušenje lesu (za razloček od mhegä bru-ienja) mokovüc -vtil nt = mokljii -c / Sfjri/n.i' tiria (fi.) Ci-aiii/, mökuvitii -u ü Sorliiis ^loiipctjtji Sov, t;l. jnolika -t.' ?. Inilkaiiski. iMoiolijslii hnr Piiuis püitf-ti Grifip.b, mölj juölja m,: iiiiic^fiMiw ^ Ctfluopliora Inriti^Hii Hiiliii.; ä/. i^eSickiir! jt'lov ^ Arityir!slliia fiimielbv F R.r lirjifitm' ^ 'l isi lii;i'i;i t''JHiplsi)(;)la Mliii, mtjnolMS -n -o: ^ orf);iiiii;!i'.in. orgat^iiteiu. ki ,ve hrani »golj na eni fasfli^tf^ki ali iioaUki orali mtjiitikiilti'u'a -C / Dtmul ena naim dre- Oi'sne orate moiiolif -ii iiK tulili ^ ncrfikak'n (nanpi- ('■e)ij izrex iz i^'i iii(iiwi]>o(ltj -a lu aU'hin. DejtL iz prunred- »ill poganjkoi? montaži! -e moufiiKeil -/,tia -ti; h^scn;). hiša möiife neski. Hal. ixray za kakoDoxt mehkega lena ((., II.. fU. rtr^red ^knpail: len i%pod iagen riioiitn-fttijc -a s moiitirafi -yin pof^hoiii, ^valanili inornli mcnt-ivlov jiiiinž. koadraiicno xa^an lex: indi pvlmorali jiioi-t'iia -a ?. glaeialna ionrha diiinnia in ahtoija, jiaslala r. delnoan}en\ ledem-koa (ledeiiäki ntiiios) mtiiFolo^lja -e X = olj|iko^lo\-jc -a -S mm k {I oblikah, -zgradbi in rs'^oo^n oxebkfW mö\t -a in -li in; mosti pi. latU. pobriui- čana pul (tut n\o£virniir lieh) mösli'ii -tun -Oi ,viv ko^a, _a Ijraiia mnil- ni opornik mcstiSČe -it = jirefltiKisljp -a s ohrexna opora Kin.s/ii m os tli I ta -t; ?- = i IUI aus i 11 it a -e y. jMosf/ia podiiica mos tili k -a m greda, ki ocv.e monlne koze moškrttnik -a m Calosoma syf:t>)>iiaiil.ti. U motoren' -rna -üt ~ti ža^a: ^a Jtčiuta ulaeilna uro je priktjnčena n,a ., niiv. v ituio/. moioitiiit; mo-ti>rog krizni nosilci pri ie'ieii.ih vodnih k-ohiih. ali sploxiio: Upiea ju/ kolenu II Ustanove in podjetja, naročniki Gozdarskega vestnika! Na občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS dne marca t. L je bilo sklenjeno, da letošnja naročnina za naše glasilo ostane za fizične člane društva sicer neizpremenjena, t. j, 500 din, čeprav Še zdaleč ne krije stroškov, pač pa je bila določena spremenjena naročnina za ustanove hi podjetja letno na 5.000 din, da se na ta način deloma pripomore k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Sicer smo se na podjetja in ustanove obrnili že s posebnim tovrstnim obvestilom zaradi poravnave celotne naročnine v znesku 5 OÜO din za letoSnje leto, vendar se nekateri temu vabilu zaradi prezaposlenosti še niso odzvali. 2ato prizadete ustanove in podjetja ponovno naprošamo, da čim prej poravnajo naročnino do navedenega zneska. Na ta način nam boste olajšali poslovanje in jsi zagotovili nadaljnje redno prejemanje svojega strokovnega glasila, UPRAVA GOZDARSKEGA VESTWIKA Opozorilo naročnikom! To številko našega glasila smo poslali vsem naročnikom, t, j. izjemoma tadt tistim, ki letošnje naročnine še niso poravnali Le-te pa naprošamo, da po položnici nakažejo 500 din, kolikor znaša naročnina, ki za člane društva, fizične osebe ni bila povišana, vkljub temu, da še zdaleč ne krije stvarnih stroškov izdajanja glasila. Ker moramo skrbeti za čim bolj varčno poslovanje, bomo v bodoče morali naročiti natis le tohko izvodov prihodnje številke našega glasila, kolikor naročnikov bo vsaj do 16, nnaja t. 1. poravnalo naročnino. Drugim pa bomo prisiljeni ustaviti nadaljnje pošiljanje naše revije. Zato poskrbite, da boste ostali še v naprej naš zvesti naročnik in nakažite letošnjo naročnino v znesku 500 din, v kolikor to že niste storili, NaS tekoči račun je pri Komunalni banki Ljubljana Št 3-568 UPRAVA GOZDARSKEGA VESTWIKA Maribor a w tU > w fd G > O lA O a rö Si tn u fö -C O o Tyrseva 15 Telefon: 2033, 282V sprejme v delovno razmerje; Bevirnega gozdarja v Lenartu v Slovenskih goricah. 2. Revirnega gozdarja v Ribnici na Pohorju. 3. Logarja v Jakobskem dolu v Slovenskih goricah. Kandidati za revirnega gozdarja naj bodo gozdarski inženirji ali tehniki, za logarja pa logarji z dovršeno nižjo gozdarsko šolo. Za revirnega gozdarja v Lenartu v Slovenskih goricah je na razpolago komfortno družinsko stanovanje, v Ribnici in Jakobskem dolu pa samsko stanovanje, Revirni gozdar v Ribnici na Pohorju lahko nastopi službo takoj, revimi gozdar v Lenartu in logar v Jakobskem dolu pa 1. avgusta I960, GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE Poštni predal: 153 Teleton: 2025, 2055, 2109 s svojimi gozdnimi obrati: CELJE, UvSKO, ROGASKA SLATINA, SLOVENSKE KONJICE in VITANJE opravlja vsa gojitvena in varstvena (Jela, pogozduje, izkorišča gozdove, prevaža les iz lastne proizvodnje v sektorju sploänega ljudskega premoženja. urejuje gozdove SLP in zasebnih posestnikov KOROŠKO GOZDARSKO PODIETIE Poštni predal: 22 Telefon: 70 K svojimi obrati: ČRNA NA KOROŠKEM, ELAVNE NA KOROŠKEM, RADLJE OB DRAVI, MISUNJA in SLOVENJ GRADEC pogozduje, goji, varuje, ureja in iakorišča gozdove ter opravlja gozdna gradbena dela v lastni režiji in prodaja vse vrste lesa in di-ugih gozdnih sortimentov SLOVENI GRADEC Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo Gefje Telefoni: 2191, 2028, 2467 in 24GÜ Cankarjeva 1 izvaja sama ali pa preko v njej včlanjenih kmetijskih zadrug in zadružnikov vsa dela s področja gojenja in varstva gozdov ter vzdržuje, rekonstruira in gradi na novo gozdne komunikacije. Prodaja vse sortimenle iglavcev in listavcev. Gozdno gospodarstvo Postojna opravlja vsa gozdnogojitvena dela, skrbi za varstvo gozdov, sodobno ureja gozdove, smo- trno izkorišča gozdove, prodaja ra^liaie prvo- vrstne lesne Sortimente in druge gozdne proizvode KMETII5KO GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA ' Telefon: ?7 in IS üdbupu)e in prodafa bmeti]sfee in gozdne proizvode na območju občin Postoina in Ilirsfea Bistrica Ima v salogi vse vrste ofOHdnlh sortimentov ter drugI gradbeni in reprodubcijshi material POSTOJNA Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje in Gozdarska poslovna zveza Radovljica oskrbujeta trg z gozdnimi in žagarskimi proizvodi po veljavnih dnevnih cenah. Priporočata se tudi v naprej svojim poslovnim prijateljem. Poslovna zveza za lesno In gozdno gospodarstvo Kranj Vodovodna cesta 4 Telefon: 723 vodi in pDSpeSuje preko kmetijskih zadrug gospodarjenje v zasebnih in zadružnih gozdovih, izvaja vsa gojitvena dela, skrbi za varstvo gozdov, izdeluje gozdnogojitvene načrte, izvaja novogradnje in vzdržuje gozdne ceste. Vse to opravlja v tesni povezavi s kmetijskimi zadrugami in kmetovalci kot neposrednimi proizvajalci. Razen tega odkupuje in prodaja vse gozdne Sortimente in Žagani les. Gozdno gospodarstvo Bled Telefon: 361, 363, 285, 257 in 213 dobavlja najkvalitetnejši smrekov les 2a žage in celulozne tovarne. S posebno kakovostnim smrekovim in macesnovim lesom pa zalaga industrijo glasbil, čolnov, ladijske opreme, Športnega orodja, avionov, furnirja itd. Po naročilu kroji dolžinski les za jambore, pilote, drogove itd. Vse sor-j timente prodaja po dnevnih veljavnih cenah. Gozdno gospodarstvo Maribor Telefon: 2754, 2617 in 3102 Tyrsfeva cesta 15 s svojimi obrati Podvelka, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Oplotnica, Slovenska Bistrica in Maribor in s pomočjo svojega gradbenega odseka neguje, vzgaja in izkorišča gozdove SLP ter opravlja vsa dela gozdnega gradbeništva. GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA Tyrseva cesta 15 Telefon: 2033, 2S27 so