407 Letnik 46 (2023), št. 2 Razstave || Exhibitions Ohranimo sledi časa! 125 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana ob njegovi 125-letnici, 8. 6.–31. 12. 2023 »Vsa lokalna zgodovina… se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv.« Anton Aškerc Anton Aškerc si je kot prvi mestni arhivar, leta 1898, zastavil nalogo, da Mestni arhiv ljubljanski naredi uporaben, kar lahko potrdimo s pregledom izva- janja arhivske dejavnosti, ki je bila strokovna, vsaj na ravni tedanjega časa. Pod Aškercem je arhiv doživel preporod, začela se je doba trajnega ohranjanja arhi- vskega gradiva v ustreznem stanju, ki je bilo sicer v primerjavi z današnjim precej skromnejše. S tem Aškerca dojemamo za začetnika sistematičnega urejanja ma- gistratnega arhivskega gradiva. Aškerc je poleg skrbi za arhivsko gradivo uredil tudi magistratno knjižnico, ki je bila temelj kasnejše Slovanske knjižnice, medtem ko je s Hribarjem snoval tudi ustanovitev ljubljanskega mestnega muzeja. Kot arhivist je v Mestnem arhivu ljubljanskem delal vse do svoje smrti leta 1912. Arhiv je bil sprva del ljubljanske mestne uprave vse do konca druge sve- tovne vojne, ko se je preorganiziral kot oddelek poverjeništva za kulturo in zna- nost Mestnega ljudskega odbora Ljubljana. Z januarjem 1951 se je kot Mestni arhiv ljubljanski osamosvojil in postal samostojna kulturna ustanova. Kmalu po tem sta se začeli hitro širjenje pristojnosti in prevzemanje arhivskega gradiva tudi od drugih ustanov, najprej v Ljubljani, kasneje tudi na območju nekdanje dežele Kranjske. Na začetku 70. let so se oblikovale štiri organizacijske enote – enota Mestni arhiv Ljubljana in enota za obljubljansko območje, obe s sedežem v Ljubljani, v Kranju je nastala enota za območje Gorenjske ter v Novem mestu enota za območje Dolenjske in Bele krajine. Tako ime Mestni arhiv Ljubljana ni več ustrezal in se je zato 1. oktobra 1973 preimenoval v Zgodovinski arhiv Lju- bljana. Zaradi zgodovinske tradicije se je leta 1980 iz Enote za Gorenjsko izločila enota v Škofji Loki, samostojno je začela delovati tudi enota v Idriji. Trenutno kot največji regionalni arhiv s skoraj 18 kilometri arhivskega gradiva Zgodo- vinski arhiv Ljubljana pokriva tretjino slovenskega ozemlja od Jesenic do Čr- nomlja. S selitvijo ljubljanske enote v prejšnjem letu v nove prostore smo letos vstopili v 125-letnico zbiranja, urejanja in hrambe arhivskega gradiva, kar je tudi naše temeljno poslanstvo. Skozi leta sodelovanja z ustvarjalci se je nabralo veliko gradiva, ki skriva številne zgodbe posameznikov in ustanov z najrazlič- nejšo tematiko, ki skupaj tvorijo našo pestro zgodovino, delček katere so avtorji predstavili na razstavi. Razstava združuje predstavitve arhivskega gradiva petih enot Zgodovin- skega arhiva Ljubljana, in sicer ljubljanske, kranjske, novomeške, škofjeloške in idrijske enote. Urednica razstave je Judita Šega, vodja enote v Škofji Loki, med- tem ko so pri pripravi razstave sodelovali arhivisti mag. Žarko Bizjak, Janez Bre- gar, Nataša Budna Kodrič, Luka Cerar, mag. Marija Čipić Rehar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Martina Fekonja, mag. Hana Habjan, Mira Hodnik, Iztok Hotko, Dejan Hvala, mag. Marjana Kos, Dunja Mušič, mag. Mitja Sadek, Tatjana Šenk in dr. Bar- bara Žabota. Iz ljubljanske enote je sodelovala tudi Tina Arh, ki je digitalizirala in obdelala fotografije predstavljenega arhivskega gradiva. Povzetke besedila je v angleščino prevedla mag. Hana Habjan. Enota v Kranju je pripravila spletno razstavo z naslovom 4,2 kilometra v pol stoletja – 50 let Enote za Gorenjsko Kranj. 408 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions Razstava ob 125-letnici ni posvečena samo eni tematiki, ampak združuje zgodbe z različnih področij, skozi katere se zrcalita pestrost in raznolikost ohra- njenega arhivskega gradiva. Tako razstava predstavlja zgodbo Stritarjeve ulice pred letom 1945 (takrat imenovana Špitalska ulica), ki se nadaljuje s prikazom povojnega olepševanja Ljubljane po letu 1945 in z zgodbo lekarne Pri zlatem jelenu na Prešernovem trgu, ki obratuje še danes, zgodbo o stari koči na Kamni- škem sedlu, šolski mlečni kuhinji in loteriji v Železnikih, zgodbo gradu Struga, glasbe in kina ter zgodbo o Juliji Primic, Božidarju Jakcu in Otonu Župančiču, zgodbo notarja Janka Kersnika, o komunizmu med obema vojnama in italijan- ski okupaciji, zgodbo o dolgi tradiciji pohištva v Stolu Kamnik, čevljarstvu na Gorenjskem, rudniku živega srebra in kovaškega ceha. Vse zgodbe so avtorji pri- kazali z uporabo arhivskega gradiva ter drugega zgodovinsko pomembnega in zgovornega gradiva knjižnic in zasebnikov. Po uvodnem panoju nas na levi strani najprej čaka predstavitev središča Ljubljane, natančneje objektov in ulice od Prešernovega trga do Robovega vo- dnjaka. Naslovi in podnaslovi panojev – Od grdega račka do veličastne ulice, Po- vojno olepševanje Ljubljane in Lekarna Pri zlatem jelenu v Ljubljani nakazujejo na pomembnost in veličastnost naše prestolnice ter tudi najbolj znanega in obi- skanega dela mesta. Zasluge za današnjo podobo središča mesta pripisujemo velikonočnemu potresu leta 1895, ki je poškodoval desetino zgradb v mestu, ki so jih pozneje večinoma porušili, kar je arhitektom omogočilo načrtovanje širših ulic in mogočnejših zgradb. Naprej po levi strani nas na naslednjem panoju pričakata zgodbi o stari koči na Kamniškem sedlu, ki jo je postavilo prvo slovensko planinsko društvo, ustanovljeno leta 1893 v Ljubljani, zgodba o šolski mlečni kuhinji, katere začet- ki se začnejo v podmladku Rdečega križa leta 1929 in zgodba o loteriji v Žele- znikih. Govor generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Špele Spanžel na otvoritvi razstave 8. 6. 2023 (Foto: Tina Arh) 409 Letnik 46 (2023), št. 2 Zadnji pano na levi predstavlja zgodbe gradu Struga z Dolenjske, glasbe Marjana Kozine za filme Na svoji zemlji, Dolina miru in Kekec ter zgodbo o Juliji Primic, Božidarju Jakcu in Otonu Župančiču. Pano predstavlja zgodbe o rodoslov- ju in demografiji, o pomembnih osebnostih in krajih tistega časa. Arhivsko gradivo, predvsem popisnice prebivalstva, so odličen vir za zače- tek raziskovanja življenja naših prednikov. Arhiv hrani popisnice od leta 1830 do 1931, na kate- rih so zapisani najrazličnejši podatki o popisanih osebah. Na desni strani nas najprej pozdravi zgod- ba o zgodovini notariata in Janka Kersnika, ki je ogromno motivov za svoja literarna dela vzel iz resničnega sveta pogosto krutih družinskih zgodb, kateri sledita še zgodbi o komunizmu med obema vojnama in italijanski okupaciji Idrij- sko-Cerkljanskega. Za konec nas na zadnjem panoju pričakajo še zgodbe o lesni industriji in žagarski obrti po- hištva iz upognjenega lesa ljubljanskega trgovca Ivana Bahovca, ki se je od leta 1910 do povojnih časov razvila v vsem znano tovarno Stol Kamnik, zgodbe o čevljarstvu na Gorenjskem, rudarstvu v Idriji in kovaštvu v Škofji Loki. Te zbrane zgodbe, drobci iz naše zgodovi- ne, shranjeni v arhivskih depojih vseh enot Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, predstavljajo tudi različne plati ali še bolje področja, ki jih arhiv pokriva – upravo, pravosodje, šolstvo, zdravstvo in socialo, kulturo in gospodarstvo. Za razisko- valne namene je predstavljeno gradivo zanimivo tudi za rodoslovne raziskave. To celoto vsebinsko dovršenih in grafično privlačnih panojev dopol- njujejo tudi tri vitrine, v katerih so razstavljeni naslednji predmeti: privilegij vojvoda Henrika za Ljubljano glede plačevanja davkov in izvršbe za zavarovanje iz leta 1320, privilegijska knjiga mesta Ljubljane s prepisi listin za obdobje 1320– 1744 in knjiga ljubljanskih (častnih) meščanov od leta 1836 do leta 1934. Zadnji predmeti se na- vezujejo na škofjeloško zgodbo o loteriji v Žele- znikih – neizpolnjene srečke, naznanilne tablice in vrečka za žrebanje. Razstavo Ohranimo sledi časa! 125 let Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana je 8. junija 2023 odprla Špela Spanžel, generalna direktorica Di- rektorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in bo na ogled vse do konca letošnjega leta. Ob tako pomemb- ni obletnici si želimo, da bi arhiv kaj kmalu lahko praznoval naslednji jubilej v namenskih arhivskih zgradbah in to v vseh enotah arhiva. Razstava sicer predstavlja pomembno delo na področju arhivistike, zgodovine in kulture. Skozi Vhod v razstavni prostor (Foto: Tina Arh) 410 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions svoje delovanje vračamo zaprašenemu gradivu življenje in obujamo (skoraj) pozabljene spomine. V 125 letih je Zgodovinski arhiv Ljubljana namreč zbral nešteto zgodb, ki se z vsakim prevzemom samo še nabirajo in čakajo na to, da se predstavijo. Kristijan Troha Luka Cerar, Martina Fekonja, dr. Gorazd Stariha: 4,2 KILOMETRA V POL STOLETJA 50 let Enote za Gorenjsko Kranj Spletna razstava Tako kot novomeška in idrijska enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana tudi Enota za Gorenjsko s sedežem v Kranju v letu 2023 praznuje 50 let delova- nja. Ob tej priložnosti smo pripravili spletno razstavo, na kateri predstavljamo nekaj milimetrov od 4,2 kilometra gradiva, ki je v hrambo in varstvo prišlo na našo enoto v pol stoletja. Odločili smo se za spletno razstavo, ki je dostopna na spletni strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana v zavihku spletne razstave. Splet nam daje na voljo kar precej prostora, vendar se je bilo treba pri izboru gradiva vseeno nekoliko omejiti. Ob rednem delu in ciljno usmerjenjem iskanju zanimivih dokumentov smo nabrali gradivo, ki smo ga razdelili v sedem vsebinskih sklopov. V prvem, Enota za Gorenjsko Kranj, predstavljamo zgodo- vino enote – vse od zbiranja gradiva do ureditve prostorov. V sklopu Znanje, ki izginja skozi gradivo predstavljamo vzpon in zaton izobraževanja čevljarjev na