g

st a ?

J :  <> v/ /

Mali kažipot

za cesarsko prestolnico
•«»* I3n,n.o*jj

Z  dvanajstimi slikami.

_ Ljubljana, 1908. •„

Sestavila deželna zveza za
tujski promet na Kranjskem
v Ljubljani. Izdal in založil
kranjski odbor za dunajski
cesarski slavnostni sprevod.

Mali kažipot

za cesarsko prestolnico

£5) SS5 Ss£> S?0

Z dvanajstimi slikami.

... Ljubljana, 1908. ..

Sestavila deželna zveza za
tujski promet na Kranjskem
v Ljubljani. Izdal in založil
kranjski odbor za dunajski
cesarski slavnostni sprevod.

03 00 Iv C, 3'v'*

I Dunaj v splošnem.

Dunaj, glavno in stolno mesto avstrij¬
skega ,cesarstva, leži ob Donavi na robu jako
rodovitne ravnine. Zdaj šteje že skoro dva
milijona prebivalcev. Poleg Nemcev, ki tvo¬
rijo ogromno večino, je tudi čez 100.000 Če¬
hov in sploh so zastopani vsi avstrijski na¬
rodi; tudi Slovencev je čez 600 duš.

Pristni Dunajčan je v občevanju jako
ljubeznjiv, vljuden in vesel.

Kot cesarska prestolica je Dunaj sedež
treh skupnih ministrstev: zunanjega, voj¬
nega in skupnega finančnega ministrstva.
Poleg tega je sedež vseh ministrstev avstrij¬
ske državne polovice in drugih osrednjih
oblastev.

Na Dunaju se zbirajo tudi ljudski za¬
stopniki v državni zbor (glej sliko).

Tu so tudi vse visoke šole: vseučilišče
ali univerza (glej sliko), tehnična visoka

3

1 *

šola, trgovska in eksportna (izvozna) aka¬
demija, akademija vpodobljajočih umetnosti
i. t. d.

Dunaj je tudi prvo trgovsko in tovar¬
niško mesto v cesarstvu.

Z dobro vodo so Dunajčanje preskrb¬
ljeni; dobivajo jo po vodovodu z gorskih
studencev.

Razsvetljavo imajo električno in pli-
novo.

11. Prometna sredstva.

Ker se stekajo vse železnice v cesarsko
središče, ima Dunaj devet železniških kolo¬
dvorov in eno postajo za parnike, kajti Do¬
nava je plovna in oskrbuje promet z Gorenjo
Avstrijsko in zlasti z Ogrkso nebroj par¬
nikov.

Za nas sta najbolj važna južni kolodvor
(Siidbahnhof) v X. in zahodni kolodvor
(Westbahnhof) v XV. okraju, koncem Ma-
riahilferstrasse, ki veže srednje mesto s tem
kolodvorom. Na prvega pridemo, ako se vo¬
zimo iz Trsta ali Ljubljane po progi južne
železnice, na druzega pa, ako se peljemo po
državni železnici. Zato si je treba najbolj za¬
pomniti ta kolodvora.

Na Franc Jožefov kolodvor v IX. okraju

dospe proga iz Prage. V II. okraju je severo-
zah. kolodvor (Nordvvestbahnhof), na kate¬
rem izstopajo potovalci iz Berolina Dres-
dena, Znojma. V tem okraju, skoro pri vhodu
v Prater je tudi severni kolodvor (Nord-
bahnhof), kamor se pride z Moravskega,
Šlezije, Galicije in Rusije. Postaja parnikov
je v III. okraju.

Mestna železnica s parnim obratom vozi
deloma nad in deloma pod zemljo. Zelo za¬
nimiva in cena vožnja. Najvažnejša je pro¬
ga ob meji notranjih okrajev med zunanjimi,
takozvana »Giirtellinie,« in donavska proga
> VVientallinie«, ki vozi do Pratra.

Mreža električne cestne železnice je
zelo razširjena, da se z njo lahko pelje koli-
kormogoče hitro v najrazličnejše kraje me¬
sta. Komur je izvošček predrag, se bo poslu-
žil električne železnice in če ni na Dunaju
znan, je najbolje, da vselej vpraša, na kateri
voz naj sede. Izprevodniki so jako vljudni in
povedo vsakemu, kje mu je izstopiti, če jih
poprej zato prosi.

V prometu so omnibusi, ki vozijo prav-
tako v vse dele mesta in sprejemajo tudi prt¬
ljago. Včasih se je še. bolje z omnibusom

5

peljati, ker vozijo tudi po notranjem mestu,
kamor ne pride električna železnica.

Izvozčeki. Razločevati je med samcem
(Einspanner) in ostalimi izvozčeki z dvema
konjema (Fiaker). Prvi so cenejši, drugi so
dragi in imajo skoro vsi gumijeve obroče na
kolesih. Cenik mora imeti vsak izvošček pri
sebi in ga je zahtevati, če ni v vozu nabit.

III. Postreščki in policija.

Postreščkov je na Dunaju jako veliko in
so podobno oblečeni kakor ljubljanski. So
jako postrežljivi in vljudni in dajo radi vsaka
pojasnila. Svetuje se, da se vsakdo, če ka-
kega policaja ni v bližini, obrne na postre-
ščeka.

Za javno varnost na Dunaju skrbe iz-
vežbani policaji, nazovejo se: Herr Wach-
manti! ali stražniki, od katerih je nekaj tudi
na konju. Obleko imajo tako kakor ljubljan¬
ski, le pokrivalo obstoji iz čelade, kakor jih
imajo orožniki »pikelhavba«. Dunajski straž¬
niki so znani po svoji ljubeznivosti in po-
strežljivosti. Vsakdo naj se v vseh slučajih,
kadar mu je treba kakega sveta ali pomoči,
zaupno obrne na stražnika, ki mu bo v vsa¬
kem oziru pomagal.

6

IV. Razdelitev Dunaja.

Mesto Dunaj pokriva vsled svoje raz¬
sežnosti jako veliko ozemlja (20.000 ha s
40.000 hišami), toda z dobrim načrtom v roki
se človek kmalu izpozna v tem labirintu hiš
in si mora le najprej zapomniti glavno raz¬
delitev mesta. Mesto je razdeljeno v 21
okrajev. V orijentacijo moramo pa deliti Du¬
naj v tri glavne dele in sicer v prvi okraj
ali notranje mesto, ki je središče Dunaja.
Okrog notranjega mesta vodi široka cesta,
»Ring« imenovana, katero si mora vsakdo
zapomniti, ki je le enkrat šel po nji.

Sredi notranjega mesta je zopet daleč
naokrog vidna cerkev sv. Štefana s svojim
139 m visokim stolpom. Od katerekoli strani
se tujec pripelje na Dunaj, od povsod bo naj¬
prej uzrl to cerkev. Od trga sv. Štefana vo¬
dijo glavne ceste proti Ringu in proti na¬
brežju Donavskega kanala, ki oklepa na eni
strani notranje mesto.

Če se torej pogleda načrt Dunaja, bo
vsakdo takoj našel prvi okraj ter Ring. Kot
drugi del Dunaja si predstavimo okraje
okrog notranjega mesta in sicer II. okraj do
vštevši IX. okraja, ki jih vidimo v načrtu.

7

Te okraje zopet loči od ostalih okrajev
pasovna črta »Giirtellinie«, po kateri vozi
mestna železnica deloma nad, deloma pod
zemljo. Še do leta 1890. so tvorili ti okraji
(I.—IX.) »stari Dunaj«, ker je bil tukaj okop,
ki je ločil notranje okraje od ostalih. Zdaj je
kakor po Ringu tudi na »Giirtelnu« naprav¬
ljena široka cesta in o okopih ni duha ne
sluha.

Kot tretji del Dunaja razločujemo ostale
okraje od X. do XXI., ki zopet oklepajo no¬
tranje okraje.

Ce si torej človek v načrtu predoči te
tri dele, bo tudi videl, da tvori sredino no¬
tranje mesto s cerkvijo sv. Štefana. Od tu
in od Ringa vodijo potem glavne ceste
kakor žarki od kake luči na zunaj.

Vsak okraj, razen prvega, ima tudi svo¬
je ime in sicer: II. Leopoldstadt, III. Land-
strass, IV. Wieden, V. Margareten, VI. Ma-
riahilf, VII. Neubau, VIII. Josefstadt, IX. Al-
sergrund, X. Favoriten , XI. Simmering ,
XII. Meidling, XIII. Hietzing, XIV. Rudolfs-
heim, XV. Fiinfhaus, XVI. Ottakring,
XVII. Hernals, XVIII. Wabring, XIX. Dob-
ling, XX. Brigittenau in XXI. Floridsdorf.

8

V. Izprehod po Dunaju in važnejše
podrobnosti.

Svoj izprehod začnemo pri cerkvi sve¬
tega Štefana, ki je že sama na sebi zname¬
nitost prve vrste. To cerkev je že leta 1359.
začel zidati vojvoda Rudolf IV. Ustanovitelj
in se takorekoč še danes vedno zida, ker
popravljanja ni nikoli konec. Z visokega
stolpa je krasen razgled po celem Dunaju in
okolici. Pod cerkvijo so katakombe.

Pred cerkvijo je trg sv. Štefana in zra¬
ven njega trg »Stock im Eisen«, ki je dobil
svoje 'ime od drevesnega parobka, ki stoji na
voglu neke palače, ves obit z žeblji. (Glej
sliko). Pravijo, da je nekdaj vsak ključav¬
ničarski pomočnik, ki je prišel na Dunaj, za¬
bil žrebelj v drevo. Dalje tudi pravijo, da je
do tukaj segal dunajski gozd.

Od tega trga pridemo takoj na trg
»Graben«, kjer so najlepše prodajalne in iz¬
ložbe in je tudi največ življenja in vrvenja
tukaj. Spomenik Sv. Trojica se je postavil
v spomin na kugo leta 1649., ki je razsajala
na Dunaju. Koncem Grabna pridemo čez
Kohlmarkt na trg sv. Mihaela in tu ugle¬
damo cesarski dvorec z dvema vodnjakoma

9

2

kot spomenikoma pred njim in sicer »Moč na
morju« in »Moč na suhem«. Cesarski dvor
obstoji iz obsežnih poslopij in trgov in ima s
trga sv. Mihaela pfehod na dvorišče, kjer je
dvorna straža, in od tu na Ring. Na dvorišču
cesarskega dvora svira opoludne vedno vo¬
jaška godba (pravijo ji Burgmusik) in ob¬
enem se menja cesarska straža.

Od trga sv. Mihaela vodi Avguštinska
cesta s cerkvijo sv. Avguština na Albrehtov
trg, kjer stoji takoj malo naprej dvorno
operno gledališče.

Tu smo pa že na Koroški cesti »Karnt-
nerstrasse« z elegantnimi prodajalnami in
hoteli. Ta cesta je ena najglavnejših promet¬
nih cest na Dunaju. Vsporedno z njo je novi
trg »Neuer Markt« s kapucinsko cerkvijo,
kjer je cesarska grobnica.

Omeniti je še trg »Am Hof«, ki je jako
obsežen in ima 7inpol metrov visok votiven
steber ter spomenik očeta Radeckija (glej
sliko). Na tem trgu je tudi državno vojno
ministrstvo in palača papeževega poslanika
na Dunajskem dvoru, nuncijatura.

V prvem okraju so nastanjena skoro vsa
ministrstva, glavna pošta in druge oblasti in

to

uradi. Tu imajo tudi prvi avstrijski plemeni¬
taši in banke svoje palače.

Ker nam je prostor zelo omejen, mora¬
mo pohiteti na glavno dunajsko cesto Ring.
Cesta je 57 m široka in oklepa s Franc Jo¬
žefovim nabrežjem ob Donavskem kanalu
celo notranje mesto z dolgostjo ene in pol
ure. Tu je poseben prostor (drevored) za
pešce, na drugi strani za jezdece in se sploh
s tako cesto ne more ponašati nobeno drugo
mesto na svetu. Ob nji stojijo najlepše pa¬
lače in tudi večina dunajskih znamenitosti.

Izhod vzemimo pri Aspernskem mostu,
črez katerega pridemo v Prater. Tu se za¬
čne Stubenring. Levo pustimo za seboj
veliko poslopje glavni carinski urad ter dru¬
ge krasne palače. Stubenringa se drži Park-
ring, na katerega meji lepi 15 ha obsegajoči
mestni park z mnogimi marmornatimi spo¬
meniki. Potem pride Ko!owratring v bližini
Beethovenov trg z Beethovenovim spome¬
nikom. Koncem tega Ringa pridemo do
Schwarzenbergovega trga, ki ima v ozadju
krasen vodomet, ki meče vodo 60 metrov
visoko.

Ob Karntnerringu stoje trije hoteli prve
vrste namreč hotel Imperial, Grand Hotel

ll

2*

in Hotel Bristol. Vsporedno s Karntnerrin-
gom leži Karlov trg (Karlsplatz) s Karlovo
cerkvijo (glej sliko). Takoj zraven je teh¬
nična visoka šola.

Nato pride Opernring z že omenjenim
c. kr. dvornim opernim glediščem (glej sli¬
ko). Vsporedno z Opernringom je Elizabetna
cesta s Schillerjevim trgom, na tem Schil¬
lerjev spomenik. Ob trgu stojita pravosodno
in železniško ministrstvo in c. kr. akademija
upodobljajočih umetnosti.

Burgring ima tudi krasna poslopja, v
prvi vrsti c. kr. dvorna muzeja in sicer na¬
ravoslovni muzej in umetnohistorični muzej,
ki ju deli velik trg oziroma park z bronastim
velikim spomenikom cesarice Marije Tere¬
zije v sredi (glej sliko).

Na nasprotni strani stoji cesarski dvo¬
rec s trgom »Heldenplatz« (glej sliko), na
katerem sta spomenika nadvojvoda Karola
in princa Evgena.

Burgringa se dotika Franzensring, ki
ima ob desni strani ljudski vrt (Volksgarten)
in ob levi justično palačo. Nasproti ljudskega
vrta stoji velikansko krasno državnozbor¬
sko poslopje (Parlament), zidano v grškem
slogu in zavzema 16.000 m 2  prostora (glej

12

sliko). Takoj nato stoji v parku nova mestna
hiša (rotovž), monumentalno velekrasno po¬
slopje z visokim stolpom v sredi. V tej palači
je omeniti slavnostno dvorano, mestni muzej
in knjižnico ter rotovško klet pod zemljo,
kjer se točijo pristna spodnjeavstrijska vina.
Okrašena je s slikami in vsaki dan do pozne
noči napolnjena z žejnimi ljudmi. Nasproti
mestne hiše stoji tudi ob Ringu c. kr. dvorno
gledališče (glej sliko).

Zopet na levo ob Ringu je nova univer¬
za ali vseučilišče, katero obiskuje čez osem
tisoč dijakov in dijakinj iz Avstrije in drugih
držav. (Glej sliko).

Severno od univerze, kjer se stikata
Francov Ring in Schottenring, se razprostira
Maksimiljanov trg z votivno cerkvijo v
sredi, ena najlepših stavb nove dobe, katero
so sezidali hvaležni avstrijski narodi v spo¬
min srečne rešitve našega cesarja iz moril¬
čeve roke leta 1853. (glej sliko).

Ob Schottenringu so važnejše stavbe
polic ijsko predsedstvo in nova borza.

Od drugih posebnosti na Dunaju more¬
mo omeniti le še najvažnejše.

Cesarski grad Schonbrunn leži v veli¬
kanskem parku v XII. okraju in se lahko

13

pelje do tja z električno železnico. Zname¬
nita je posebno menažerija živali in ptičev,
domačih in divjih, vseh vrst in iz vseh delov
sveta. Živali se vidijo vse na prostem v ve¬
likih kletkah. Važen je tudi botanični vrt,
kjer so vse vrste rastline, cvetlic in dreves.
V parku je mnogo kipov, spomenikov, med
njimi posebno rimske razvaline.

Važno si je tudi ogledati tehnologični
obrtni muzej, ki ima stalno razstavo obrtnih
strojev v IX. okraju Wahringerstrasse.

V XI. okraju je osrednje pokopališče s
krasnimi grobnicami in spomeniki.

VI. Prater.

Frater leži v II. okraju med Donavskim
kanalom in Donavo. Iz prvega okraja se pri¬
de v Prater čez Aspernski most, ki smo ga
že omenili in po Praterstrasse do Prater-
sterna. Prvo, kar si je v pratru zapomniti,
je Praterstern, ker je tukaj križišče vseh
mogočih železnic, zlasti električnih cestnih
železnic, s katerimi se lahko od vseh kon¬
cev mesta pripelje sem. Sredi trga je spo¬
menik admirala Tegetthofa, ki je leta 1866.

14

pri Visu (Lissa) premagal v bitki na morju
italijansko brodovje.

Od Pratersterna vodi na desno glavni
drevored (Hauptallee), ki je eno uro dolg in
po kateri se prepeljavajo kočije dunajskih
plemenitašev in bogatašev. Takoj v začetku
glavnega drevoreda je angleški vrt z zaba¬
viščem »Benetke na Dunaju« (Venedig in
Wien). V bližini je velikansko kolo (Riesen-
rad), 64 m visoko, ki se vrti in ima ob robu
30 vagonov po 20 sedežev v vsakem. Raz¬
gled s kolesa je veličasten po vsem Dunaju
in okolici.

Druga glavna cesta naravnost od Pra¬
tersterna je razstavna cesta (Ausstellungs-
strasse). Med njo in glavnim drevoredom
leži ljudski Prater ali »Wurstelprater«, glav¬
no torišče dunajskega veselega življenja. Tu
so različna zabavišča, gugalnice, vrtiljaki
mala gledališča itd.

Malo dalje od ljudskega pratra je raz¬
stavni prostor, kjer se je vršila svetovna
razstava leta 1873. in od katere je ostala še
90 metrov visoka železna stavba »rotunda«.
Vrh strehe tvori cesarska krona, s katere
se nudi lep razgled.

15

V Pratru si je torej treba zapomniti ro¬
tundo in velikansko kolo, ki se oba že od
daleč vidita. Od kolesa je prav blizu Prater-
stern in kdor je tukaj, se ne more več iz¬
gubiti.

VII. Kdaj se lahko ogledajo dunajske
znamenitosti?

Arzenal v X. okraju obsega vojni muzej
in zmagovalne pridobitve. Ponedeljek, torek
in četrtek od 9. do 1. ure; sredo, petek in
soboto od 1. do 5. ure. Ponedeljek, torek in
petek je plačati eno krono, ostale dni nič.

Dvorno gledališče, I. Franzensring, se
lahko ogleda vsak. dan od 9. do 12. in od 3.
do 5. ure, če se poprej priglasi pri nadzor¬
niku. Vstopnina 60 v.

Tehnologični obrtni muzej, IX. Wahrin-
gerstrasse. Nedeljo od 9. do 12. ure in četr¬
tek od 10. do 4. ure.

Cesarska grobnica v kapucinski cerkvi
I. Neuer Markt, vsak dan od 9. do 12. ure.

Zgodovinski muzej in zbirka orožja me¬
sta Dunaj v novi mestni hiši. Nedeljo in praz¬
nike od 9. do 1. ure, torek in četrtek od 9. do
do 2. ure prosto. Ostale dni od 9. do 3. ure
proti vstopnini 2 K-

16

Dvorna knjižnica, I. Josefplatz, vsak
dan od 9. do 4. ure.

Cesarski dvorec, I. Franzensplatz. Ce¬
sarske sobe. Ako je dvor odsoten, priglasiti
se je pri dvornem glavarju od 3. do 5. ure.

Dvorni hlevi, VII. Hofstallstrasse, vsak
dan od 10. do 2. ure, vstopnina 60 v.

Umetnozgodovinski dvorni muzej, I.
Burgring 5. Nedelje in praznike od 9. do 2.,
torek, sredo, petek in soboto od 10. do 3.,
vstopnina 1 K.

Naravoslovnozgodovinski dvorni mu¬
zej, I. Burgring 7. Četrtek od 10. do 3. ure
in nedeljo od 9. do 2. ure prosto. Ponedeljek
od 1. do 4. ure, sredo in soboto od 10. do
3. ure; vstopnina 1 K.

Rotšildovi vrtovi v XVIII. okraju. Le
včasih odprti.

Rotunda v Pratru. Od 9. do 5. ure;
vstopnina 40 v.

C. in kr. zakladnica, Schweizerhof. Po¬
prej pismeno prositi.

Štefanov stolp. Od 8. do 5. ure; vstop¬
nina 40 v.

Poleg tega so še različne umetniške
razstave in galerije, o katerih se pa dobi po¬
jasnila v dnevnih časopisih.

17

Svarilo.

Ko prideš v tuje veliko mesto — kakor
je Dunaj — pazi in varuj se!

Dunaj je vkljub toliki množici pre¬
bivalstva, precej varno mesto, vendar ni za
tujca, posebno z dežele brez nevarnosti.

1. Ker je promet velik, paziti je, če pre¬
stopiš kako ulico ali trg, da te ne povozi ali
električna železnica, ki šviga po vseh krajih,
ah kak brzi fijakar.

2. Ako stopiš v kak vagon kake želez¬
nice, katerekoli vrste, prepričaj se, da je
pravi, ker jih je pogosto več skupaj na enem
mestu, ki vozijo na različne kraje.

3. Ako zgrešiš pot in ne najdeš domu,
najbolje da najameš ali postreščka ali kak
voz (fijakar), da te pelje tja.

4. Varuj se žepnih tatov, katerih je na
Dunaju mnogo. Varuj se vseh ljudi, ki ti, ne
da jih prosiš, ponujajo kako uslugo ali za¬
bavo. Navadno so sleparji.

5. Varuj se zloglasnih gostiln in kavarn.

6. Varuj se popivanja ali igre z nezna¬
nimi osebami.

18

Slike.

19

Državna zbornica, zidana 1875

20

t-jpisi

Cerkev sv. Štefana.

21

»Stoek im Eisen.«

22

Radeckijev spomenik.

23

Karlova cerkev, sezidal Karol VI. 1716—1737.

24

25

C. kr. dvorno operno gledališče, sezidano 1861

Spomenik cesarice Marije Terezije.

26

27

Cesarski dvorec s spomenikom nadvojvoda Karola.

Nova mestna hiša.

28

29

C. kr. dvorno gledališče, zidano 1.1873-

Vseučilišče, zidano 1. 1873—1884.

30

Votivna cerkev.

31

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani.