Št. 131. V Ljubljani, sreda dne 12. junija 1918. Leto II, Izhaja razen nedelj in praznikov v3ak dan opoldne. Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3‘—.*Za Nemčijo celo leto K 40'—,. za ostalo tujino in Ameriko K 48 —. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru prin eren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. ' Posamezna šievaSSca 14 vinarjev. Vofni dobički pa draginja* Cene blagu naraščajo od tedna do tedna. Če bi nam bil kdo rekel pred tremi leti, koliko bomo plačevali danes za ineso ali za sočivje, za obleko ali za par čevljev, bi ga smatrali za bedaka. Sedaj smo se pa že navadil! to nezaslišan ost; skoro niti ne vznemirja nas, kr-cene drzneje in drzneje naraščajo, kakor bi to bila neizogibna usoda. Vojna je občutno omejila izdelovanje blaga. Poljedelstvo in živinoreja prinašata na trg mnogo manj blaga, kakor ob miru, ker proizvajata vsled pomanjkanja delovnih moči, vprege, gnojil manj blaga. Industrija more nrav tako izgotavljati manj blaga in ga postavljati na trg, ker nima prekomorskih sirovin in delovnih moči. Obenem pa mnogo industrijskih strok izdeluje sedaj izključno potrebščine za armado. Kjer je tnanj blaga, tam ie blago tudi dražje. V toliko je tedaj draginja posledica vojne, i Imamo pa še druge posledice vojne, kakor je omejitev izdelovanja blaga. Zaradi omejitve produkcije s© blago prav malo ponuja, ravnotako sc pa tudi povpraševanje po mnogem blagu umetno vzdržuje. Vzemimo primer! Neki tvorničar za stroje je v mirnem času zaslužil na leto 50.000 kron. Prišla je vojna. Tovarna za stroje se je morala urediti za proizvajanje streljiva. Pri tem poslu zasluži tvorničar letnih 150.000 kron. To je, tvorničar »zasluži« trikrat toliko, pa more Sedaj tudi trikrat toliko denarja na leto izdati. Povpraševanje za njegovo blago je trikrat lako veliko, kakor ie bilo ob miru. Ravno tako je tudi z vso industrijo, ki dela za armadno upravo, tako je z agrarci, ki za svojo žetev dobe neprimerno več skupička kakor ob miru, tako ie tudi z desettisoči trgovci, ki v v.ojnih časih spravljajo visoke trgovinske dobičke. Izdajajo pa tudi mnogo več denarja, kakor v miru. Z visokimi vojnimi dobički sc je dvignilo povpraševanje po blagu. In posledica tega je, da naraščajo tudi cene blagu. Kako so nastali ti visoki vojni dobički? Armadna »prava bi lahko že v začetku vojne določila cene bla-Ku’ Po katerih bi podjetniki v industriji in poljedelstvu . 'te mogli več profitirati kakor v miru. Toda organom annadne uprave je manjkalo znanja v blagu in trgu. Častniki, ki so bili dobri polkovni poveljniki, a o gospodarstvu niso imeli nobenega pojma, so dajali naročila v vrednosti po sto in tisoč milijonov kron. Tu so našli industrije^ agrarci, trgovci zelo pripravne druge. Toda ni bilo samo gospodarsko nepoznauje. Začetkom vojne so je hotelo teoretično utemeljiti visoke cene. V prvih vojnih mesecih že so tožili o tem, da armadna uprava dovoljuje agrarcem previsoke cene, a neki general je odgovoril: »Kmetje, ki se bojujejo na fronti, naj imajo po- mirjevalno zavest, da jim doma dobro plačujemo njihovo LISTEK. Sz dnevnika mladega zaljubljenca. i. Razstanek. Sedel sem na klopici in čakal. Listje dišeče lipe ie v ,ahnem vetriču trepetalo nad menoj. Nebo je bilo posejano z nebroi zvezdicami. V moji duši pa je vladala tema. Misli so sc vrstile druga za drugo, hitele naprej kakor črne sence in izginjale. Le ona tema, ki mi je tlačila dušo, ni hotela izginiti. Jeli resnica? Cemu je tako dolgo ni? — Znabitl Hiti ne pride. — Ne, tle, motil sem se. — Ona je! Začnli so se lahni koraki in se bližali. Zc je stala Pred menoj, krasna, kakor vedno. »Hvala, da si prišla! Mislil sem že, da te ne bo« , »Saj sem ti vendar obljubila, da pridem«, je dejala z zvonkim glasom, ki se mi je zdel nekam razposajen; Segel mi je v dušo in postal sem še bolj žalosten. Sedla je tik mene in mi zrla v lice. Ko ni p je videla Potrtega, se ji je jasni izraz stemnil in boječe jč vprašala: »Kaj ti je, da si tako otožen?« Stisnil sem ustnici žito in živino.« Ir. finančnega ministra so opozorili na visoke vojne dobičke v industriji, pa jim je odgovoril: »Tem bolje! čim več zaslužijo gospodje, tem lažje bodo mogli plačevati višje davke, in tem lažje bomo mogli pokrivati vojne stroške!« Neizmerni vojni dobički posedujočih razredov so potem močno povzdignili povpraševanje ter razredov po vsem blagu in s tem navijali cene. Prvi veliki vojni dobički so izvirali neposredno iz vojnih dobav. Nato so vsi kapitalisti, ki so začetkoma vojne imeli v zalogah blago, mogli prodati te zaloge za naravnost oderuške dobičke. Država pa je, namesto da bi zasegla te zaloge in vzela v državno gospodarstvo, jih prepustila kapitalistom in jim s tem omogočila velike špekulacijske dobičke. Ravnotako visoke špekulacijske dobičke so napravili kapitalisti, ki so blago dobavljali iz inozemstva. Tudi to je država prenašala predolgo. V prvih dveinpol letih vojne so mesečno vpeljali v Avstrijo žlahtnih kamnov, kovin, svile in enake robe v vrednosti dvajset milijonov kron. Sto milijonov zlata se je takrat izlilo za razkošno blago v inozemstvo, dočim danes ni več dovoljen uvoz potrebnih živil in sirovin, da se ostanek zlata v banki ne bo oddajal v inozemstvo. Tudi ta čisto špekulativni uvoz je bil vir velikih vojnih dobičkov. Slednjič so z dobički industrijskih družb seveda poskočili tudi kurzi akcij. Država pa je tc dobičke in kurze akcij pustila mirno naraščati. Posledica je bila zopet, da so kapitalisti, ki so imeli te akcije v rokah, napravili velike kurzne dobičke. Tako je kriva država, da so posedujoči razredi mogli spraviti tako velikanske vojne dobičke. Z dohodki posedujočih razredov pa je naraščalo tudi povpraševanje po blagu, poskočile so tudi cene blagu. Potemtakem so voini dobički sami tirali cene blagu še višje l Ker so cene blagu tako poskočile, sedaj uradniki, državni nastavljenci vseh stopinj, žene rezervistov prav težko izhajajo. Kaj storiti? Država je morala uradniške plače, mezde državnih delavcev, preskrbninske podpore žen rezervistov zvišati. Dohodki milijonov ljudi so se pomnožili, in dala se jim je prilika, da izdado več denarja. Povpraševanje po blagu se je vnovič razširilo. To bi še ne bilo največjo zlo, ko bi se na drugi strani povpraševanja nekoliko zatrlo. Vzemimo, da država porablja za zvišanje plač državnih naštavljencev eno rni-liardo, istočasno pa naloži posedujočim razredom davek v znesku ene miliarde. V tem slučaju bi se sicer povpraševanje po blagu pri državnih nastavljencih zvišalo za eno miliardo, istočasno pa bi posedujoči razredi se morali pri porabi blaga omejiti za eno miliardo, da bodo mogli plačati davke. Toda tako država ni ravnala. Zvišala ni davkov, temveč dala tiskati večje število bankovcev in zvišane izdatke plačala z novimi bankovci. Tako pridemo do zaključka: Vojni dobički so navili ceno blagu; radi visokih cen so morali državni nastavljenci in dejal rezko: »Nič!« »Nič?!« »Nekaj ti je gotovo. Kako si čuden! No, povej, meni boš vendar zatipal.« Prijel sem jo za roko. »Ali me res ljubiš?« Sklonila se je in me poljubila. Jel sem dvomiti o resnici onega, kar mi je stiskalo dušo. A ne, prepričati se hočem na vsak način. »Ali ljubiš samo mene?« »Samo tebe! Pa kaj ti je? Res tc ne umem, tako sl čuden«. »Še prekmalu me boš!« V meni je vzkipelo. Njena ravnodušnost me jc razburila do skrajnosti. Stisnil sem ji roki. »Kaj jc z onim Neurom?« Čutil sem, kako se je stresla, pa naglo je planila po-koncu, kakor bi se sramovala svoje slabosti in zapovedujoče zaklicala: »Pustite me!« »Ne izpustim te, dokler mi ne poveš vsega!« Zaman je izkušala iztrgati se; zato je začela s prosečim glasom: »Pusti me, prosim tc; čemu me mučiš in izprašuješ če veš.« »Torej resnica! Ti si me varala in jaz, tepec, sem ti verjel. Podlo si me varala, a ni nič čudnega; ženska si in varanje je vaša navada, vaše življenje. Z bogom! — Pa čakaj, napravim sam sodbo. No? Ni treba? —• Prav, tu je: moje ljubezni ni vredna. Odslej te zaniču- in žene rezervistov dobiti večje plače 111 te novo zvišane cene blagu so obsebi umevno postali vir novih v«-likih vojnih dobičkov. Velikanski dobički posedujočih razredov so vzroki draginje, ki davi danes uradnika, liastavljenca in delavca, in draginja je sama zopet vir novih velikanskih do-t bičkov posedujočih razredov. Naša narodna meja, , Včeraj šmo objavili članek dr. Vilfana, kot odgovor oziroma pojasnilo na članek »Lavoratora« o zadevi Trsta napram Jugoslaviji. Včerajšnji »Lavoratore« odgovarja Vilfanu. V informacijo čitateljem podamo danes posnetek tega odgovora, sicer pa bomo o stvari še tudi prihodnje dni povedali svoje mnenje. »Lavoratore« piše: Torej dr. Vilfan nam pove, da poročilo o njegovem govoru, priobčeno v »Edinosti«, ni verno. Zakaj ni to povedal takoj? Zakaj je čakal deset dni? Ne bomo preiskovali ali je tukaj zagrešila »Edinost« ali dr. Vilfan, ker navsezadnje je vse eno. Vsekakor je dokazano, da je med nacionalisti želja po pridružitvi Trsta in cele Primoruske k Jugoslaviji tudi brez sporazuma. Če ni več tako, toliko bolje. Bolj pošteno je, spoznati svoje pregreške, kakor pa na njih vztrajati. Dr. Vilfan je v bistvu tudi danes mnenja, da mora Trst in vse vzhodno obrežje Jadranskega morja pripadati Jugoslaviji. Je res, da se Vilfan požuri dostaviti, da hoče to željo uveljaviti potom sporazuma. Če je to res, zakaj bi bili tako precizni in absolutni v zahtevi priključitve Trsta in vsega jadranskega obrežja Jugoslaviji? Navsezadnje nam priznava, da sestava bo. doče Jugoslavije tangira tudi italijanske skupine; poseb. no pa italijansko večino v Trstu. V poročilu »Edinosti« je bilo vse drugače. Dr. Vilfan je jako rafiniran advokat, ki je takoj raz. umel: govoriti, da hoče tudi Trst priključiti Jugoslaviji brez vsakršnega sporazuma, je že nekoliko preveč. Zato je to spremenil in pokazal v drugi obliki, bolj priljubljeni. Tudi to nam ne zadostuje; zakaj v lepih besedah se jasno kažejo srčne želje. Gotovo je, da tam, kjer so prebivalci narodno mešani, ni mogoče napraviti naravne meje. Toda mi lahko trdimo, da imajo Italijani pravico, da sami odločajo o svoji usodi v okrajih, kjer prebivajo samo Italijani ali vsaj v večini. Pravice, katere priznavamo Slovencem, ne maramo, da bi sc nam odrekale. Res je, da ie italijanski narod v Avstriji majhen, ali naj se ne veruje, da smo mi pripravljeni premeniti gospodarja in iti k drugemu, ki se ima šele roditi. Mi socialisti se hočemo osvoboditi vseh gospodarjev, kakor se hočemo osvoboditi vseh izkoriščanj in zatiranj. Nas sili najprej potreba, da ure- jeni, sovraštva itak ne zaslužiš. Še enkrat: z bogom in pa —• miljenka moja, ti ideal ljubezni! Ha, ha!« * Ob letu. — Li čuješ me? Pozdravljam te, pozdravljam te! — Zadnji glasi mile Hartlove »Večerne« so oddoneli v jasno zimsko noč. Na okno so je sklonila mladenka in izpustila bel listič. Rezek veter je pridrvel čez cesto, mahoma objel listič in ga v vrtincu spuščal k tlom. Ko pa mu ga je eden izmed pevcev izvil, se je jezen zapodil proti oknu v mladenko, ji razpletel temne lase in od- . bučal maščevalen dalje ... Pevci so odšli, sc radovali rujnemu vincu in zaman čakali onega, ki je iztrgal vetrn listič. Bil je pri mladenki in pil strastno, do blaznosti poljube ... Minilo je leto. Meglen dan je bil in turoben. Pokopališče je ravno vzprejelo novo žrtev. Temno je zabobnela na krsto vlažna, s snegom pomešana prst in zabobnela je pretresajoče strašno na mrtvo — mladenko. Žalostno so se oglasili glasovi Jenkove »Na grobih«, vmes pa se je čulo pretrgano, obupno ihtenje. Nekaj težkega je ležalo v mirnem ozračju. Peli so pevci — kakor pred letom; le enega ni bilo. Smrt mu je ugrabila ljubico, a plakal ni več. Peli so i njemu, ne da bt znali za to. dimo proletarijatu možnost za življenje, dostojno in svobodno brez vsakršnega nasilstva. Dr. Vilfan nas vprašuje za meje bodoče Jugoslavije. To je vendar jasno za vsakega politika, ki ima nekaj ljubezni do svobode, da meje Jugoslavije lahko segajo do tja, kjer bivajo samo ali v večini Slovenci. Torej ne čez Trst, ne do krajev, kjer prebivajo samo ali v večini Italijani. Mi nočemo, da tržaška luka postane samo jugoslovanska: hočemo, da bodi naša luka svobodna za vse bližnje narode, trgovsko središče, ki hoče živeti sporazumno z vsemi. Naš svobodni politični obstoj noče biti iv zapreko opravičenim zahtevam Jugoslovanov in Nemcev 'v onem, kar se tiče njih trgovskega in gospodarskega razvoja. Mi nočemo, da naša luka postane vojna luka, in vzrok drugim krvavim konfliktom in sovraštvom. Mi hočemo, da bodi naša luka svobodna vsem narodom, ne da bi se mi odrekli naši pravici do svobodnega in političnega razvoja: hočemo luko, ki ustvarja bogastvo in dobrote za vse. Ne luko, ki služi samo enim ali drugim, temveč, ki računa z zahtevami vseh. Ako bo italijanski narod, ki prebiva na tej zemlji, imel srečo, da bo poklican, da odločuje o sebi, upamo, da si bo izbral pot, ki pelje do viška in do prestiža, po katerem hrepenimo. To, kar socialisti zahtevajo, bi mogel vedeti tudi dr. Vilfan. Mi hočemo, da se delavci ne čutijo tuje v hiši, zgrajeni z njih trudom ln z njih krvjo: mi hočemo, da delavcem ne bo vladala boržuazija, kakor do sedaj, da njega kruh ne bo grenak in njegova hiša brez luči, brez veselja, kakor do sedaj; njegova delavnica ne bodi morilnica in delo kazen! Mi socialisti ne izgubimo nikdar izpred oči naših ciljev: mi hrepenimo vedno po celotni politični, gospodarski in narodni osvoboditvi vseh narodov, torej tudi našega. Mi hrepenimo po družbi, ki bo osvobodila vse narode iz sužnosti. Kot socialisti mislimo mi tudi tukaj formo vlade sestavljeno na podlagi realne demokracije, v kateri naj vedno odloča ljudstvo. Glejte samo, ko je dr. Vilfan v »Edinosti« izrekel misli o nadvladi, in proti pravicam in željam italijanskega ljudstva — smo takoj reagirali. Mi ne odrekamo nobenemu narodu pravice, da se povzdigne in osvobodi, ali to pravico zahtevamo tudi zase. Ako so bile misli dr. Vilfana tako mirne in blagohotne, bi jih bil moral izreči drugače in v drugi obliki. Mi smo pripravljeni debatirati vedno o naših zadevah — tudi z nasprotniki, toliko bolj, če je debata resna in dostojna. Upamo, da smo se jasno izrazili in da smo dokazali naše opravičeno stališče nasproti zahtevam slovanskih nacionalistov. Najboljši dokaz je ta, da se sedaj ne trdi več, da sc hoče priključiti Trst in Primorsko Jugoslaviji brez sporazuma z Italijani in proti volji Italijanov, ki žive v teh krajih. Se ne trdi več — ali tudi po pojasnilu dr. Vilfana imamo še precej vzrokov da menimo, da je to še vedno njih misel. Zato pa mi zopet ponavljamo dr. Vilfanu, da na tej zemlji hočemo odločevati sami o svoji usodi, hi nismo več pripravljeni prenašati nasilstva ali nadvlade bodisi boržuazije slovenske ali nemške in ne nobeno druge. Ce treba vitalne zadeve rešiti, smo vedno pripravljeni razpravljati o njih: ali naj se zna, da pod nobenim pogojem ne bomo nikdar delali igro nacionalizma, zakaj mi hočemo predvsem in navzlic vsemu pravičen, stalen in takojšen, trajen mir, ki naj osvobodi človeštvo zla, ki ga sedaj onečašča in mu greni obstanek. Šovinizem! Proč! ne igrajte se, dr. Vilfan! Vi veste prav dobro, da to ni nič drugega kakor socializem! Politični pregled. — Jugoslovansko vprašanje. Kakor se razglaša v bu-dimpeštanskih političnih krogih, so se koncem pretečenega tedna vršili v Budimpešti med kompetentnimi faktorji natančni dogovori o končnoveljavni rešitvi jugoslovanskega vprašanja. »Neue Freie Presse« poioča o tem: Grof Burian pojde v Berlin, da bo nadaljeval razpravo o zadnjič v nemškem glavnem stanu uvedeni poglobitvi zveze med Nemčijo in našo monarhijo. Zdi se, da bo v berlinskih razgovorih ministra zunanjih zadev lešitev poljskega vprašanja igrala važno vlogo. Med rešitvijo poljskega vprašanja in rešitvijo jugoslovanskega problema je nekakšna zveza. Razpravljanje o rešitvi jugoslovanskega problema so še v začetnem stadiju, vendar so na Ogrskem že stavijo na stališče, da bi v ogtsko smer orijentirana rešitev jugoslovanskega vprašanja obenem imela za posledico avstro-poljsko rešitev poljskega vprašanja na kompenzatorični podlagi, in nasprotno sc bo avstro-poljska rešitev poljskega vprašnja smatrala za pogoj po ogrskih željah orijentirane rešitve jugoslovanskega vprašanja. Kolikor se o sedanjem stadiju stvari more govoriti o konkretnih predlogih, meri en predlog na to, da se Dalmacija združi s Hrvatsko. Predpogoj za to bi bila avstro-poljska rešitev poljskega vpi a-šanja ter v zakonu predpisano vprašanje ogrskega državnega zbora, hrvatskega sabora, avstrijske državno zbornice in dalmatinskega deželnega zbora. Bosna m Hercegovina naj se ob enakih predpogojih pod lastnim banom priklopita deželam svete ogrske krone. Državno-pravni okvir bi bil podoben onemu hrvatske ustave. Razpravljanjem, ki so za bodočo strukturo monarhije odločilnega pomena, se v političnih krogih pripisuje največji pomen. — Osoda parlamenta. Glasom najnovejših poročil z Dunaja se odloči tekom tega tedna, je-li se skliče državni zbor ali ne. Če se skliče, bo zboroval v zadnji tretjini meseca junija. V soboto se je govorilo med poslanci, da namerava vitez Seidler v jeseni zopet poskusiti, da omogoči državni zbor, če bi ga ne sklical že sedaj. Če se mu tudi takrat ne posreči doseči delazmož-nost parlamenta, bo razpustil državni zbor. = Krakovska posvetovanja. Ptartomentanna komisija Piodtjsfketga kluba je predi včerajjšnpm v Krakovu po dvpdmetvrailh posvetovanjih isikteniila več resolucij, v kat enih se predsedstvo Poljskega kluba pooblašča, dia prične s partamemtar-lUiimt skupinami 'podajanja gleidie nedelji! vosti Galicije. Paiiaimeintairna kaniisuijia protestira proti nastopu sedanje viladie ter zahteva tatofišnje sklicanje parlamenta. Predsedstvo Iteiljsikeiga kluba se pooblašča, da po svojem prevdarku skliče Idubovo sojo, v kateri naj se izvoli imačei-nlik Muha. — Nov socialistični list. Iz Oseka v Slavoniji se poroča, da bo tamošnje vodstvo socialno-demokratične stranke izdajalo politični list »Borba«, katerega prva številka izide 13. junija. »Borba« bo izhajala za seda; vsakih 14 dnij, pozneje pa vsak teden, Urednik listu bo Joco Jakšič. — Pokvarjeni elementi. Pod tem naslovom piše sarajevski »Glas Slobode«: Črna čreda okolo »Hrvatskega Dnevnika« v vsem sekundira svojim bratom Frankov* cem iz Hrvatske. Ti sarajevski Frankovci so še drznejši v izjavah želje po uvedenju vojaškega komisariata, kakor oni na Hrvatskem. Da čitatelji vidijo, kaj pišejo te prodane duše, navajamo ta-le odlomek iz nedeljskega lista »Hrvatskega Dnevnika«. »U ovom su im pogledu najgori protivnici pravaši: Vjerni velikoj ideji, ko-joj služe, nastoje, da je i provedu. I u tom nastojanju traže putove. Aktivni su. Da ti putovi ne mogu biti s putovima koalicije, razumljivo je. Oni idu napred, koali-cioni nazad. Kao svakomu, može se i pravašima dogoditi, da put, za koji misle da vodi k svrhi, ne bude pravi. Ali je pravi, samo ako vodi k ujedinjenju, pa makar i preko »parlamentarizma«. Boljo komesarijatom do uje-dinjenja, nego parlamentarizmom do provincije Hrvatske«. —■ Zadnje besede je pisec sam podčrtal. Ta njihova —• frankovska pot je torej avstrijsko - madžarski vojaški komisarijat. Zares, taktika svoje vrste! A kako so stavili vprašanje! S pomočjo komisarijata se pride do »ujedinjetija«, pravijo oni, a ustavnim potom Hrvatska ostane provinca! A kdo jamči, da bo baš komisar prinesel ujedinjenje hrvatskega naroda, o tem ne govore Frankovci, ki imajo v mislih čisto druge namere in katerim je ujedinjenje samo prazna fraza, s katero slepč oni majhni del naroda, ki jim še sledi. Omeniti še moramo, da so Frankovci to svojo »teorijo« priredili šele pa banovi izjavi o njihovem početju proti ustavi. Prej so oni na skrivnem delovali za uresničenje teh svojih teorij poslužujoč se denunciacij in sličnih sredstev njihove taktike. A ko je ban pokazal dokumente o njihovem pro-tinarodnem delu, hočejo oni sedaj pred narodom pojasniti svoje »teorije«. To je sicer grozna predrznost, a ostala bo, na srečo, brez vsakega uspeha. Frankovska svojat je med Hrvati le bilka, katere solnce ne ogreva in katera bo v najkrajšem času popolnem vsahnila. — Volilna pravica za Poljsko. Dne 22. junija se sestane poljski državni svet na slavnostno otvoritveno sejo. Načrt volilnega reda za deželni zbor sloni na splošnem, enakem, tajnem in direktnem glasovanju z nekaterimi posebnostmi proporcionalne volilne pravice. Za dosego aktivne volilne pravice sc zahteva starost 25 let, za dosego pasivne volilne pravice starost 30 let. Senat obstoji iz ene polovice izvoljenih in ene polovice imenovanih članov. = Poznanfski Poljaki tztrgtli Nemcem državnozborski mandat. Dne 6. t. m. so se vršile v GLvicko-Lubiiinsikeim okraju nadomestne volitve zia nemško zbornico po umrlem Nemcu poslancu Wenla. Izvoljen >ic bil sedaj^ Poljak z 12.500 giasioivli proti’kandidatu nemških strtrik, ki ie debil 8000 glasov. Poznanjskc Nemce je t volitev zelo razburila:. — Kapitulacija češko-slovaških čet? Iz Kijeva se poroča, da so bile pri Ufi razorožene češko - slovaške čete. Pri Stanju so ojačene čete sovjeta; njihov oovell-nik je ljudski komisar Podvolskij. Bitka še traja. Pri Samari je bitka končana. Ruska mirovna delegacija v Ki-vpvu je prejela obvestilo o končni kapitulaciji češko-slo-vaške legije. Večina častnikov je vjeta — Fehrenbach o vojnem položaju. Kakor smo že poročali, je nemški državni zbor izvolil v soboto poslanca Fehrenbacha za svojega predsednika. Ko še zavzel predsedniško mesto, je Fehrenbach v svojem ogovoru naglašal, da bo duh 4. avgusta 1914 vladal tudi naprej v državnem zboru ter je nadaljeval: Nahajamo se očivid-no pred gigantskim vrhuncem vojne. Clemenceau označuje položaj kot strahovito resen; ima pa eno upanje: Amerikanci. Mi in naši zavezniki ne stavimo nade na tuje sile, ampak na Vsemogočnega, na nepremagljivo silo nemške armade in vztrajnost naroda. Ni ljudi na svetu, ld bi še mislili, da se bo armada, ki je porazila najveČJe evropske armade, ojačene s kanadskimi, avstralskimi, azijatskimi in afrikanskimi četami, ustrašila armade, ki jo pošlje morda proti nam Unija. Ako veseli Francoze, da spremene skupno z Amerikanci tudi še ncopustošeni del Francije v bojišče in razvaline, odklanjamo za to vsako odgovornost. Z jekleno in nezlomljeno silo se hočemo lotiti tudi tega zadnjega dela boja . — Ruska črnomorska mornarica. Glasom poročil, ki so došla z Odese in drugih obrežnih mest, obstoji bolj-ševiška mornarica na Črnem morju iz 2 velikih bojnih ladij, 4 križark, 9 torpednih čolnov, 2 podmornikov in nekoliko transportnih ladij in se nahaja pod poveljstvom admirala Sablinka v Novo Rosijsku. Ta mornarica Je izobesila zastavo sv. Andreja z geslom »Nerazdeljiva Rusija«. —• Zarota v Rusiji. Ukrajinski »Golos Kijeva« objavlja obširnejše poročilo o razkritju moskovske zarote, katere ognjišče je bilo društvo za obrambo domovine in Svobode. Zarota je nameravala vreči sedanjo vlado, sestaviti novo močno narodno vlado in armado s strogo disciplino, odstraniti komite in armadne komisarje ter nadaljevati vojno na strani entente. Glavni udeleženci so bili častniki, ki so razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi. «= Japonsko-kitajska pogodba. Japonska vlada je objavila poročilo o kitajsko-japonski vojaški pogodbi. Japonska je dala zagotovilo, da bo vse japonske čete, ki se nahajajo na kitajskem ozemlju, da izvajajo defenzivne operacije proti sovražniku, popolnoma umaknila, kakor hitro bo vojna končana. Dnevne beležke. — Tudi v Ljubljani aprovTzačni škandal? Poročali smo, da je Mio v Ljubljani aretiranih pokaj oseb, ikli so v zvezi s Kranjsko aprovizae-no družbo. Takih škandalov je mnogo v Avstriji, M pa le doikaziuijiejo, ikalko nicsimotrano in P°* vršno tje bliiLa izvediema aprovfaaoija. Udeležence dolže, da so blago pod napačnimi naslovi nakazovali v druge kiraje, kjer so ga prodajali nnmago dražje ln si dolili dobiček. Pri nas pa blaga seveda ni bilo. Stvar je prišla na dan, ker je mestna apnormacija zaplenila diva vagona takega blaga, pa so se potem jele zanimati zanjo tudi oblasti. Slutnjo simo imeli že dalje časid in zadnji čas je, dia sie stvar dožene isoidmio, ikaj in koliko je resnice nia vsem1 temi — Soja ljubljanskega občinskeoa sveta, Irt se je vršila sinoči, je ioibravna.vallia v glavnem o veičih dopisih g. župana, o računisikih sklepih za dobo od 1. juiija 1917 do 30. junija 1918, kli so bili odobreni. Več poiročaimio jutrli. — Knezoškof ljubljanski častni meščan. Ljubljanski občinski sivet je izvolili včeraj kne-zoškofa dr. A. B. Jegliča povodom dvajsetletnice škofovainja častnim' meščanom ljubljanskim.. — Otvoritev obrtiionadalievalniii šol in redni nouk v ljudskih šolah je priporočali na včerajšnji seji občinskega sveta .s. Mlinar. Omenjal ie da, če država ne prispeva običajnega prispevka, naj za pokritje poskrbi občina, šolstvo se ne srne več zanemarjati. — Mestna kopel j. Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta, je predlagal s. Mlinar, da naj sc preloži kopalni čas v Mestoi ko-peilji vsaj ncdcaj dni v tednu tudi na večerne tire. Predlog je bili umesten, kor .so delavski sloji prosti navaidinio šele od šeste ure naprej. Stroški se s tem ne povečajo, ker želi predlagajoč samo preložitev časa do 8. zvečer za nekaj dni v tednu. :— Mestna občina ljubljanska podpis® 500.000 I< osmega vojnega posojila. — Občni zbor podružnice železničarjev v Ljubljani I,. ki se ie vršil v pondeljek, ic bil ogromno obiskan, kakor malokdaj. Predsednik podružnice sodr. Kregar ie podat poročilo, iz katerega posnemamo, da ic ta podružnica v poslovnem letu pridobila okolo 20(1 novih članov. Poročilo predsednika, kakor blagajnika je bilo soglasno sprejeto. Nato ie bil izvoljen novi odbor, kateremu načeluje sodr. Pezdir. Sodr. Kopač je poročal o nedostatkih apro-vizacije za južne železničarje v Ljubljani. Sodr. Pezdir je naznanil, da je delavski kontrolni odbor odložil svoja mesta, ker je bilo njegovo delo neplodno, zakaj gospodi® so v aprovizaciji delali kar po svoje. K besedi s° s oglasili razni govorniki, ki so vsi kritiziral« nevzdr/.-Ijive razmere v tej aprovizaciji. Uspeli debate je bil ta, da se je enoglasno sklenilo, da se pošlje delavsko depu- tacijo na vojno ministrstvo na Dunaj, ki naj temu Pove, da ako se aprovizacijskc razmere glede hrane, obleke in obuval ne uredc po volji uslužbencev, da odklanjajo vsako odgovornost za redno izvrševanje svoje službe-Shod je bil zelo buren, kar naj bo v opomin tistim, se jih tiče. . .. — Senzacijonalne aretacije. Gospod Me- nardi izjavlja, da on ni bil aretiran terdaspfcj ni zapleten v afero podpolkovnika Leninemu Žgavca Kjondina. Poleg poldipoteuvutSkia Ldit-meinia in trgovca Kordiina ®e nahaija v zaporu itudi bivši trgiavec is prepnagaimii v Trstu Paskal Aidliiliam. — Za prometnega referenta na južni vojni železnici v Srbiji je imenovan dosedanji belgrajski postajenačel-nik-stotnilc E. Vargazon, ki je bil ob izbruhu vojne višji revident v Zidanem mostu. • Pomorske oblasti se vrnejo v Trst. Ob izbruhu vojne z Italijo je bil prestavljen večji del pomorskih oblasti iz Trsta v Gradec. Z dne 25. maja so pričele te oblasti delovati in uradovati zopet v Trstu. Vsi uradniki iti nastavijenci so se vrnili v Trst. — Kisovec pri Zagorju. Iz Kisovca pri Zagorju natn P'3e rudar: Take čase imamo, da ne vemo ali smo še ljudje ali tovorna živina. Ni dovolj, da delamo ves teden ob slabi hrani, temveč v službo moramo tudi ob nedeljah Glavna briga naših mogotcev pri rudniku je, da so dovolj premoga producira, kaj pa jc s hrano rudarja in z ZZZ '?rav,e? 10 M nlKe “ ’*">*■■ v ru^m TrZ T ",‘T, da)0 Sicei' koruznc in toliko ma- c, a jo lahko pokažemo vsakokrat koruznim žgan-^ein, a pa bi jih zabelili, o tem ni govora. Seveda tudi o Po takšni ceni, da ni v nikakšnem razmerju z našimi Plačami. V Zagorju imamo tudi aprovizacijo za meso, tam dobivamo le karte, mesa pa ni. Srečen je tisti, «i dobi malo kosti, vsaj meso za nas rudarje ni. Meso Pojedo le oni ljudje, ki jih imenujejo pri nas boljši ljudje, položaj s prehrano pri nas je pač tak, da, kdor nima kakšnega prijatelja na kmetih, ta mora ob zagorski apro-v-izaciji poginiti. sroia n» ^,esal1 na Koroškem so pri rudniku gospoda rudar z vel t ”,av Slal)C r“mcrc za rudarje. Srečen je ivsemi dokladamTnT0’ k‘ ZaSh'Ži Za šiht 6 do 7 kron 2 spevke za bolniško 2aSluzka pa mora pIačevati še Pri‘ Obleko ■ zavarovanje iii bratovsko skladnico. imdi že n *J° "C ruciarji> nc žc,le- ne otroci. Ker so beti z ni reJ n'Z p'a^"c> se niso nikoli mogli preskrbi gov 10' o ',a te^ dragini‘ mislili nanjo, o tem za . °^a' dudarji pri nas zaslužjo že od nekdaj komaj ^ oiuzo in krompir, a zdaj niti tega ni. V občini vla- Sospod Filipovski s svojimi vrstniki; ne briga se za • Provizacijo rudarjev; zadovoljen je, da so gospodje siti JU obfečeni. Ravnatelj Steienbach! I, ta pa skrbi za grofa !n le milostno dovoljuje, da rudarji smejo delati. Komandant je jako prijazen mož, obljubuje in tolaži že nad dve leti, a pomagajo nam njegove tolažljive besede prav nič. Rudarji čakajo in trpe. obljube so obljube, vsake tri mesece dobe 10 deka masti, pa je prav. Rudarji! Trpljenje ie veliko, beda presega meje, dajte, zedinite se v organizaciji. lako pač ne more ostati več dolgo. Ce zahtevajo od rudarjv dolžnosti, potem smejo rudarji zahtevati Pravice! — Vlom v Rajhenburgu. Brata Fran in Mihael Krajna in Martin Tomazin iz Čateža so hodili več Časa od vasi do vasi ropat in krast. Pred kratkim so vdrli v stanovanje posestnice Mirt v Rajhenburgu ter odnesli denarja in blaga v vrednosti nad 1000 K. Grozili so tudi raznim ljudem in jih oropali. Oba Krajnca sta bila oborožena z revolverjema, lomazin pa z vojaško pištolo. Orožništvo ie s ec njič prijelo oba brata Krajnca, Tomazin pa je popinj na Hrvatsko. — Karto za tobak. Na Dunaju so pričeli izdajati karte na tobak. Od ponedeljka, 17. t. m., bodo tam oddajali RnobTe izdclke 'C "a P0dlasi nove tobačnc naredbe. naju ,rede" ,ZnaSa SeSt Sm0dk ali 18 c‘Saret. Na Du-cigaret II Za rat oddajali dve enoti, 12 cigar ali 36 bodo razder^ Pr°da^° sta*n'm slučajnim odjemalcem ^kitn dobičkar, ki si ni znal pomagati. Pred pia- iz I sodiščem sc je moral zagovarjati župan 'Pkoric Josip Rous zaradi vojnega oderuštva. Rous , znan daleč na okrog ne le kot strašno bogat mož, errtveč tudi kot brutalni župan. Rekviriral je posebno pri bajtarjih in malih kmetih, dočim jo velikim kmetom Drizanašal. Imel je avtomobil, s katerm se jc vozil po-sOsto v Prago. Tu jc prodal petdeset meterskih stotov Plenico za 9000 kron in se jc ravno pričel pogajati za shramb- ,dvel1 vagonov kaše, ki jo ima doma v svojih Žago r a-!' 'n s'cer zahteval pet kron za kilogram, iašl- SC *c’ *c men‘*' da jc določeno žito za vo- snl- ° llpravo- vprašanje, zakaj je zahteval tako vibi i°,ceno za b*aK0> 5° dejal; »Ce bi mi bili dali 3000 K, 0 bil tudi zadovoljen, pa so mi poslali toliko denarja, da ^ nisem znal pomagati«. Vojnega dobičkarja so obsodili na mesec dni strogega zapora in na 5000 kron globe Anf ~ *dor iz ruskesa "ietništva kaj v o o mojem možu vJJ°nu Rodič, ga prosim, da mi sporoči. Moj mož je bi-lež,J ‘Lesopolni zavod, Buškov-Saratov, Rusija. Hva-in kal m za ustna a,i pismena sP°ročila; jeli še zdrav Waj„tt) mu je. Alojzija Rodič, p. d. Vratanarjeva na ,ll,-Woligaiig. Trbovlje I., Štajersko. q,. Za kilogram kruha zahteval 20 kron. V ciivi- ®e iZ^hitavail na glavnem k)oilioidjv>c«nu ^ek ~ last 7.a kiograim ogrskega kruha 20 kron. SoT1'1 mfega se ie zbraila veika gnječa iudi, ki Ve?.0 zgražali nad nesramnim 'odaroštvionn. Od-11 so ga na polcitisko stražnico. pri f Nečloveški očein. V dunajsko mestno bolnico so del u2enca Karla Pichlerja, zabodenega v spodnji c!®sa. Ranjenec je še isti dan podlegel rani. Deček ie prinesel domov slabo šolsko izpričevalo, na kar jc zgrabila njegovega očma Josipa Kubala taka jeza, da je prijel za škarje in sunil ž njimi dečka v trebuh. Kubal« so izročili okrajnemu sodišču. — Ustavitev časopisa prinese pomanjkanje! Praški mestni fizik dr. L. Prohazka je izdal naslednji oklic: Z ustavitvijo »Narodnih Listov« je prišlo nekaj sto uradnikov in tehničnih delavcev v nevarnost, da izgube v sedanjem težkem času svoje opravilo. Mi naročniki »Narodnih Listov« ne moremo preprosto sistiranje svojega lista po policiji nemo prezreti. Kak glasnejši protest nam vsled razmer ni mogoč. Ostanimo tudi še po ustavitvi naročniki, plačajmo naročnino tudi za ves čas, dokler list ne bo izhajal: za osobje lista in njega upravo ter v znamenje našega ponosnega, tihega, a trdnega protesta. — Ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je dne 6. junija t. 1. v »Slovenskem Narodu« priobčil uvodnik »Strahu ne poznamo!« V njem pa stoji odstavek, katerega treba vsekakor javno pribiti: »Ornig in Linhart sta v političnem življenju dve ničli. Proti zadnjemu niti pisati nočem, ker se govori, da so dnevi njegovega življenja šteti in ker se ve, da je vse svojo življenje prebil v veliki revščini. Ce se je hotel gospod Seidler pečati ž njim, plačal naj bi bil temu revežu dolgove, namesto da ga je klica! kot zastopnika Slovencev pred svojega velikega gospoda.« Ne pride nam na um, da bi zagovarjali početje Linhartovo, toda revščina ne more in ne sme biti sramota. Dvoje je mogoče: ali je g. županu izpod gostobesednega članka ušla ta beseda, ali pa jo je napisal premišljeno. Sodimo, da bo pravilneje prvo. — Neverjetno, a »resničneo«. »Ufimskaja Zizn« objavlja dekret, nabit po ulicah v Saratovu, ki odpravlja »zasebno posest žensk«. Ta dekret slove takole: S 1. marcem 1918 sc odpravlja pravica zasebne posesti žensk, ki so stare 17' do 32 let. Starost žensk se določa po rojstnih in potnih listih, pri pomanjkanju teli listin pa jo določajo mestni kvartalni odbori po zunanjem videzu i" »a podlagi izpovedb prič. Ta dekret nc velja za ženske z več kot pet otroki. Bivši lastniki (možje) imajo predpravico, da izven določenega reda prisostvujejo svojim ženam. Ako bi se bivši mož protivil uveljavi tega dekreta, izgubi to predpravico. Vse ženske se s tem dekletom vzamejo iz zasebno posesti in se proglase za last vsega naroda. Razdelitev in upravo podržavljenih žensk vodi saratovski klub anarhistov. Po preteku treh dni od dne razglasa tega dekreta se morajo vse ženske, ki preidejo v porabo vsega naroda, javiti v klubu anarhistov in podati potrebne podatke. Dokler se ne organizirajo kvartalni odbori, se poveri kontrola nad izvajanjem tega dekreta državljanom samim. Vsak državljan, ki opazi, da se kaka ženska ne pokorava dekretu, je primoran to javiti klubu z navedbo imena in naslova so-obtožnice. Državljani imajo pravico ne večkrat ko trikrat na teden tri ure prisostvovati eni ženski. Vsak moški, ki želi uporabljati izvod narodne lastnine, mora predložiti potrdilo od delavskega odbora ali profesionalne zveze, da pripada delavskemu sloju, in je dolžan plačevati dva odstotka svojega zaslužka v sklad za narodni naraščaj. Državljani, ki ne pripadajo delavskemu stanu, pa bi radi enako proletarcem uporabljali narodno lastnino, morajo plačevati mesečno sto rubljev v sklad za narodni naraščaj. Vse ženske, ki se proglase za narodno last, dobivajo iz tega sklada 232 rubljev mesečne podpore. Zenske, ki so zanosile, se oproste svojih di-f jektnih dolžnosti za štiri mesece. Novorojenčki se oddajo tez mesec dni v zavod »Narodne jasli«, kjer se vzgo-jujejo do sedemnajstega leta na troške sklada. Vsi držav jam moški in ženske — morajo strogo paziti na svoje zt ravje in dajati vsak teden svojo kri in močo v preiskavo. Razširjcvalci veneričnih bolezni zapadajo naj-strozjim kaznim. Vsak, ki se nc ukloni temu dekretu, se pi oglasi za sabotažnika, sovražnika naroda in protianar-hista. —Io vest ponatiskujejo tudi slovenski »resni« listi. Ni čuda, saj nas vodi le slepa neumnost. Izvoz sadja in sočivja iz Ogrske. Za iz - vok sadlja, sočivja in zeilontiaive iz Ogrske sc zahteva certifikat. Na podoben inaflim ise uredi tndi i>roimot s taniservaimi. — Požar v Carigradu, število hiš, ki so postale žrtve velikega požara v Carigradu cenijo njmanj na 8000. V zadnjih desetih letih so uničili veliki požari okoli 20.000 poslopij, to je skoro tretjino vsega mesta. — Nadomestilo za mleko. Neka gospodinja je iznašla, kako se kaša napravi brez mleka okusna. Pri hiši ni bilo ne mleka, ne maščobe, ne moke, le nekaj pšena. Po-izkušnja velja. Ubila in raztepla je jajce (ko bi jih bilo več bi bilo seveda še boljše) ter djala to v krop, nato Pa pšeno in nekoliko sladkorja. Ko je bila kaša kuhana, je bila brez zabele in mleka tako okusna, da so jo otroci, posebno ker je bila sladka, pojedli z večjo slastjo, kakor mlečno; vsekakor je bila pa precej slstnejša in tudi re-dilnejša, kakor zabeljena. Vojna. Dunaj, 11. junija. Uradno se razglaša: Ob izlivu Piave sta se zopet izjalovila dva sovražna napada. Tudi v soteski Frenzela smo zavrnili italijanske poizvedovalne oddelke. Severozahodno od Korice v Albaniji so Francozi začeli zopet napadati. Beri in, 11. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta. Na nekaterih mestih fronte je bojno delovanje postalo zopet živahnejše. Po artiljerijski pripravi je sovražnik proti večeru napadel med Ancro in Sommo. Krajevni uspeh sovražnika ob cesti Corbie-Bray smo s protinapadom zopet izravnali. Na ostali fronti so se sovražni napadi ponesrečili. Armadna skupina nemškega cesarjeviča. V dveh bojnih dnevih je napad armade generala Hutiera dosegel nameravani uspeh: osvojili smo višinsko ozemlje južno-zapadno Noyona. Sunek je zadel na sovražnika, ki je bil pripravljen na naš napad in se je nahajal v zelo močnih pozicijah. Vkljub teinu se francoske divizije niso mogle ustavljati sili našega napada. Tudi k protinapadu pripeljane divizije francoske armadne rezerve so bile v lju-tem boju odbite. Na desnem krilu so čete generala Oettingerja vkljub močnim sovražnim napadom obdržale osvojene pozicije južno Assainvillersa. Cete generala VVeberna stoje v boju pri Gourcellesii in Mery. Ob obeh straneh ceste Poye-Estrees-Ia. Denis so iztrgale sovražniku višine vzhodno Mary, predrle četrto sovražno pozicijo ter vrgle sovražnika čez Arondo nazaj. Vkljub žilavi sovražni obrambi so čete generala von Scholern izsilile prehod čez reko Matz. Vzele so v naskoku višine pri Marque-glise in Vigneinontu ter v nevzdržnem napadu prodrle do Autheuila. Armadni zbor generala Hofmanna je v neprestanem boju predrl sovražne postojanke na višinah južno Thiescourta. Na južnem pobočju smo dospeli do Ribecourta. V teh bojih smo vjeli 10.000 mož. S tem se je število vjetnikov armadne skupine nemškega cesarjeviča od 27. maja zvišalo na 75.000 mož. Na fronti od Oise do Reim-sa je položaj neizpremenjen. Ponovni napadi sovražnika severozapadno Chateau-Thierry so se z velikimi izgubami ponesrečili. Poslano. • Konca svetovne volne ne povzročijo še tako dobro mišljene besede, ampak le trdna odločnost ki to naibolj izvršujejo doma ostali z marljivim pospeševanjem 8. vojnega posojila. Zadnje vesti. Parlament n* bo sklica«. Dunaj, 11. junija. V poslanskih krogih se razširja vest, da z ozirom na sklepe Poljskega kluba parlament ne bo sklican na poletno zasedanje. 2e za jutri se pričakuje odločitev vlade. Notranji minister grof ToRgenburg odstopil. Dunaj, 11. juiniua. Minister notiramijnli za-deiv grof Togigemburg je da/nes podal demisijo, katero je cesar sprede j. Za infegiovega nasiledmika je liimemoivan predsednik dunajskega wiiic#slkieigr-raivnataljistva Kdumind vitez Qayer. Ob enetm je cesar ,predsednika urada za Jijudsfoo prehirain'0 I-nienoviail za imiinlisftra. Jugoslovansko vprašanje. Zagreb, 11. junija. Hrvatski ban A. pl. Mihalovič in nekateri ugledni člani hrvatsko - srbske koalicije sr> odpotovali danes v Budimpešto, kjer sc vrše jutri pod predsedstvom ministrskega predsednika važna posvetovanja o jugoslovanskem vprašanju, Ban bo pri tej priliki razložil naziranje hrvatsko-srbske koalicije glede načrtov o združitvi Dalmacije s Hrvatsko. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo ban zavzemal stališče, da se mora pridružiti Hrvatski poleg Dalmacije tudi Bosna in Hercegovina. Celo vprašanje je očividno stopilo vi akutni štadij. Dunaj, 11. junija. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da se bo grof Burian vrnil iz Berlina z de-finitivnimi navodili za potopanje v jugoslovanskem vprašanju. Grof Burian v Berlinu. Berlin, 11. junija. Vnanji minister grof Burian je danes v spremstvu poslanika legacijskega svetnika grofa Colloredo dospel v Berlin. Na kolodvoru je bil sijajno sprejet. Popoldne so se pričela posvetovanja pri državnem kanclerju grofu Hertlingu, katerih se je udeležil tudi državni tajnik dr. Kiihlmann. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. Zvečer je bil na čast grofu Burianu diner pri državnem kanclerju, h kateremu je bil povab. ljen tudi poslanec princ Hohenlohe. Sklepi Poljakov. Krakov, 10. junija. Parlamentarična komisija poljskega kluba je sprejela danes po dvadnevnih posvetovanjih več sklepov. Ti sklepi imajo naslednje besedilo* 1. Predsedstvo poljskega kluba pooblašča parlamenta-rična komisija, da začne s parlamentaričnimi skupinami pogajanja, ki bodo zadost.ua jamstva proti atentatu na nedeljivost Galicje, ki bodo obvarovala izpod ruskega gospodstva osvobojene dežele pred aneksijskimi nameni kakor tudi zagotovila, da se izpolnijo vse državne zahteve, ki jih je stavil poljski klub vladi. Uspeh pogajanj bo predložen poljskemu klubu v odobrilo. 2. Z ozirom na to, da je zavzela vlada dr. v. Seidlerja napram poljskemu vprašanju sovražno stališče, ker jo sklenila, med drugim, tajno pogodbo o razdelitvi Galicije, dalje, ker od pričetka svojega delovanja kljub temu, da je poljski klub omogočil sprejetje proračuna in kljub kategoričnim pozivom ni hotela izpolniti niti onih zahtev poljskega kluba,' ki jih zahteva dolžnost države napram državljanom, ker je med vojno na needpusten način razdrla med narodi medsebojen mir, ter jo v visoki meri izpodkopala pariamentarično življenje in omajala državno zavest, izjavlja parlamentarična komisija na svojem zborovanju v Krakovu dne 9. in 10. t. m., da zahteva v interesu državo odstranitev vlade dr. viteza pl. Seidlerja. 3. Parlamentarična komisija zahteva, da so skliče pod vsakim pogojem kar najhitreje državni zbor in protestira vnaprej proti vsem prizadevanjem, da se hoče vladati bre* parlamentarične kontrole, 4. Termin in kraj prihodnje klubove seje se naznani predsedstvu s pripombo, da bo na prihodnjem zborovanju na dnevnem redu volitev klu-bovega načelnika. Obramba Pariza. Gen e ve, 11. junija. Vrhovni vojni svet aliirancev je sklenil, da se Pariz nikakor ne prepusti sovražniku, ampak se brani do skrajnosti. Pariško časopisje pripravlja prebivalstvo na tozadevne odredbe. Civilno prebivalstvo bo moralo —• če treba — zapustiti Pariz. Obrambna sredstva so se znatno pomnožila. Tudi ameriške čete so se pritegnile za obrambo glavnega mesta. Obstreljevanje Pariza. Kolin, 11. junija. Nemški dalekostrelni topovi obstreljujejo Pariz kar naprej in so napravili škodo tudi vojaško važnim objektom. Zadeta sta tudi vzhodni kolodvor in kolodvor St. Lazare. Tudi Quai d’ Ovsay, ju-stična palača in Plače de la Concorde so postali žrtve obstreljevanja. Irske žene. Rot ter dam, 11. junija. »Daily Ne\vs« poročajo Iz Dublina: Danes so podpisale žene po celem Irskem slovesno zaobljubo, da se zaperstavijo brambni dolžnosti. V Dublinu je bil popolen mir. Zene so se obvezale, da no bodo opravljale nikakršnih del onih moških, ki bi bili nasilno uvrščeni v vojsko. Araerikanci za rusko fronto. iNewarik. (Deilawaire) 11. junija. Bivši predisedniik Taft je govoril včeraj v Deiluwairc-ieofogiju tor je v istvojem govoru iizjavil, da mo-rajo čete Združenih držav v Rusijo tcir tairn urediti novo- vahoiditio fronto .ptrioibi Nemcem. Aprovizatija. Čevlji z lesenimi podplat« za posle. Mestna aprovtizacija ho iclddaljailu čevlje z lesenimi podplati za posle v petek, dne 14. t. m. popoldne od 2. do 4. rnia Poljarasikii cesti št. 13. 1. Stranke naj prinesejo s seboj potrdilo gospodariti, da -res nimajo čevljev. Ovseni riž za doječe in noseče matere sc bode oddajal v vojni trgovini, Gosposka ulica po sledečem rediti: Na Izkaznice št. 1 do 400 dne 13. junija, št. 400 do 800 dne 14. junija, od št. 800 naprej dne 15. junija. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg ovsenega niža ki stane 1 'krono. Sir tia rumene izkaznice D. Stranke z nu-mendmi 'izkaznicami D prejmejo isiir v četrtek, dne 13. t. m. popoldne pri Muhfeiisiniu na Dunajski cesti. Določen jle tale red: Od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št 201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do kanca. Stranke dobe za vsako oseba, približno četrt kg sira, ki stane 1 K 50 vin. Jajca za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo jajca v četrtak, dne 13. t. m. v cankvi sv. Jožefa, vhod skozi glavina vrata. Jajca 'bodo prodajali od 8. do 11. dopoldne In od 3. do pol 6. popoldne. S seboj je treba prinesti nakazila za mast. Stranke dobe za vsako osebo največ 10 jajc. Jajce stane 70 vinarjev. Kislo zelje za VI. čaraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na nakazil a za mast v sredo, dne 12. t. m. popoldne prt Jakopiču na Mirju. Dotočen je ta-ie red: Od pol 2. do pol 3. št. 1 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 800, od pol 4. do pol 5. št. 801 do 1200, od pol 5. do’pot 6. št. 1201 do konca. Stranke, ki se Izkazalo s kakoršmokoli izkaznico ubožne akcije plačajo, kilogram ix> 80 vin., vsi drugi po 2 kroni. Stranke dobe za vsako osebo po 2 Ikg zelja. Kislo zelje za Vil. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje na nakazila za trnast v četrtek, dne 13. t. m. dopoldne p/ni Jakopiču na Mirju. Določen je ta-te red: Od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št. 801 do konca. Stranke, ki se izkažejo s tkajketr-šnefkoti izkaznico ubožne akcije plačajo kilogram po 80 vin., vse druge pa po 2 fcnobi. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg zelja. Kislo zelje za Vlil. okraj in IX. okraj. Stran-k c Vlil. Ln IX. dkraija pric/jirnieao kiisilio z>esirs»rti#» 1 itiblljm FRANC ZAPLOTNIK TONČKA ZAPLOTNIK roj. ZUPAN POROČENA. KRIŽE-RETNJE, 12. junija 1918. TO Oto io u Kavarna ,,UH!GS1E TRST ES^ Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. 'M ati NaiveSs slovenska hranilnica I Iti* iLsil Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917 hipotečnih in občinskih posojil rezervnega zaklada .... Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvisje po 41 K 68,800.000*' „ 27,000.000*-2,000.000’- SSHSrjD m i večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupiiarmo varna in stoji pod kontrolo e. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5/<>7 izven Kranjske pa proti 5'A°/o obrestim m proti najmanj 1 0 oziroma V°/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.