515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Dr. France Kresal – sedemdesetletnik
[ele ob okroglih obletnicah se zavemo kako hitro
te~e ~as. Tako je v za~etku avgusta, natan~neje sedme-
ga, dopolnil sedemdeset let dr. France Kresal, upokojeni
znanstveni svetnik z In{tituta za novej{o zgodovino. Izo-
bra‘evalna pot ga je iz rodnega Grma pri Trebnjem vo-
dila na bli‘njo novome{ko gimnazijo, kjer je leta 1956
tudi maturiral. Nato se je vpisal na {tudij zgodovine, ki
ga je zaklju~il leta 1963. Diplomsko nalogo je napisal
nadpovpre~no dobro in bil zato tudi nagrajen s {tuden-
tsko Pre{ernovo nagrado. Vse to so bila primerna pripo-
ro~ila, da so se mu odprla vrata In{tituta za novej{o zgo-
dovino, kjer se je zaposlil takoj po diplomi. Na in{titutu
je ostal vse do upokojitve. V dolgih letih je na in{titutu
prevzel marsikatero dol‘nost, npr. direktorstvo v letih
1975 – 1979. Bil je tudi predsednik sveta in{tituta in
celo desetletje tudi vodja raziskovalnega oddelka. So-
ustvarjal je tudi in{titutsko revijo Prispevki, kot ~lan
uredni{tva ali kot njen ve~letni urednik, da ne omenjamo njegovega avtorskega sodelovanja.
Aktiven je bil tudi izven in{tituta. Tako je bil na za~etku osemdesetih let en mandat predsed-
nik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, nato pa tudi njen podpredsednik. V tem obdobju
je ZZDS zastopal tudi v Beogradu pri jugoslovanskem zgodovinarskem zdru‘enju. Dejavno,
kot predsednik, je sodeloval pri ~e{ko-jugoslovanski zgodovinski komisiji. V novih razme-
rah pa je v letu 1994 spodbudil tudi nastanek slovensko-~e{ke zgodovinske komisije. Hkrati
je bil tudi ~lan Nacionalnega komiteja za zgodovinske vede.
Mnogokrat v ‘ivljenju se nam dogaja, da nas dolo~ene odlo~itve zaznamujejo za celo
‘ivljenje. Kot mnogim drugim, se je to zgodilo tudi Francetu Kresalu. Za temo diplomske
naloge si je namre~ izbral zgodovino litijske predilnice. Z dopolnitvami (1986) na podlagi
novih spoznanj je ta publikacija postala eden od primerov zgodo-vinarske obdelave razvoja
ene tovarne, kar tudi v dana{njih dneh ni ravno pogost pojav v na{em zgodovinopisju. Ta prvi
resni korak v raziskovalno zgodovinopisje ga je usmeril v podro~je, ki v vsebinskem reperto-
arju na{e stroke tedaj {e ni bilo v vidnem ospredju. Vstopil je v svet gospodarske in socialne
zgodovine in temu ostal zvest vse do dana{njih dni. Odlo~itev za tematiko diplomske naloge
je zaznamovala njegovo kasnej{o poklicno pot. Tekstilna industrija je postala tema njegove
doktorske disertacije.
France Kresal se je s tem podal na zelo neraziskano podro~je, saj znanje o novej{i gospo-
darski zgodovini ni bilo obse‘no, prej nasprotno. Milo re~eno, bilo je skromno, pa~ v skladu
z zanimanjem zgodovinarjev za to podro~je. To je seveda predstavljalo na drugi strani tudi
velik izziv zaradi prilo‘nosti uveljavljanja dolo~ene tematske usmeritve. V tem raziskoval-
nem okviru se je jubilant dobro zna{el, opravil je temeljno delo. Rezultati so bili vidni v
obse‘ni disertaciji, ki je bila nekaj let po uspe{ni obrambi dopolnjena in prirejena objavljena
v samostojni knji‘ni obliki pod naslovom »Tekstilna industrija v Sloveniji« (1976). Naslov
516 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
knjige je bil skromen in pomanjkljiv. Le deloma, ali bolj natan~no le polovi~no, je zajemal
vsebino knjige. V knjigi je mogo~e brati {e o marsi~em drugem in ne zgolj o tekstilni indu-striji,
kakor nas prepri~uje izbrani naslov. Zakrit je ostal drugi del knjige o socialni politiki in
materialnem polo‘aju delavstva. Ni~ manj obse‘en in pomemben kot prvi o tekstilni indu-
striji. V ~asu izida to ni bilo pomembno, saj je {lo za splo{no znano dejstvo. A danes, domala
trideset let kasneje ni ve~ tako in je na take stvari potrebno posebej opozoriti. V {ir{em okviru
je knjiga pomembna, ker je Kresal na primeru tekstilne industrije predstavil pomembno eta-
po slovenske industrializacije. Ob tem pa je nastajala {e pripoved o dinamiki izgradnje so-
cialne politike v Sloveniji do druge svetovne vojne.
Ker se v gospodarski zgodovini najve~krat sre~ujemo, razen v primeru iz {ir{ega kontek-
sta izoliranih raziskav, z obravnavo dolgoro~nih procesov, je France Kresal to delo zastavil
problems-ko. [tudij razvoja tekstilne industrije, ki je bila v obdobju med vojnama najbolj
ekspanzivna gospodarska panoga, je Kresalu na {iroko odprl vrata v gospodarsko problema-
tiko ~asa pred drugo svetovno vojno. Tedaj so se mu zastavila vpra{anja, ki jih je natan~neje
in podrobneje obravnaval v kasnej{ih razpravah. Za celovito razumevanje razmaha tekstilne
industrije je bilo nujno spoznati tako »predzgodovino« te dejavnosti na slovenskih tleh in
izvesti primerjavo z drugimi jugoslovanskimi predeli, obenem pa se »v‘iveti« tudi v konkret-
no okolje, v katerem je bil ta razmah mogo~. Kresalu pa~ ni preostalo drugega, kakor da se je
lotil natan~nega {tudija gospodarske, carinske in finan~ne politike vlad prve jugoslo-vanske
dr‘ave, kajti le umestitev »tekstilne« problematike v {ir{i dru‘beno-gospodarski kontekst mu
je nudila zadovoljive odgovore.
Poleg gospodarske tematike pa se je z raziskovanjem razvoja tekstilne industrije France
Kresal posvetil tudi v skrivnosti socialne zgodovine. Za cilj si je zastavil predstavitev social-
ne varnosti in materialnega polo‘aja tekstilnega delavstva. Tudi te teme se je lotil z vso
problemsko {irino in ob tem tr~il na »veliki gozd problemov« iz splo{nih, ne samo »tekstil-
nih«, so-cialno-politi~nih tem, skozi katerega si je uspe{no utiral pot z obravnavo delavsko
za{~itne zakonodaje, materialnega polo‘aja delavstva, mezdnih in stavkovnih gibanj ter dru-
gih oblik delavs-kega sindikalnega boja. Tako je bila dolo~ena Kresalova temeljna usmeritev
in dvojnost njegovega raziskovalnega dela.
V nadaljnjih letih je France Kresal svoje raziskave v zastavljenem problemskem okviru
{e poglabljal. V strokovni per-iodiki so se, kot plod vztrajnega dela, iz leta v leto vrstile
{tevilne izvirne in temeljne razprave iz gospodarske in socialne zgodovine, ki v jubilantovi
bibliografiji predstavljajo polovi~ni dele‘. Ob tem so seveda zelo zgovorni tudi {tevilni citati
in skli-cevanje na njegove dose‘ke v literaturi in to ne samo v zgodovi-narski.
Detajlno poznavanje slovenskega gospodarskega in socialnega razvoja v prvi jugoslovan-
ski dr‘avi mu je omogo~ilo tudi pisanje sinteti~nih razprav o poteku industriali-zacije, o
polo‘aju in dose‘kih Slovencev izpred druge svetovne vojne na gospodarskem podro~ju.
Enako ugotovitev velja zapisati tudi za drugo tori{~e Kresalovega raziskovalnega udejstvo-
vanja, to je za podro~je zgodovine socialne politike in delovno-pravnih odnosov. Sloves te-
meljitega poznavalca se izra‘a tudi v dejstvu, da je bil redni gost tistih znanstvenih simpo-
zijev in posvetov, ki so se kakorkoli dotikali gospodarsko-socialnega razvoja Slovenije.
V zadnjih letih pred upokojitvijo je v njem po~asi zorela ‘elja, da bi vendarle zaokro‘il
svoja ve~ kot tridesetletna spoznanja. Ob majhni spodbudi se je z veliko zagnanostjo lotil
dela. Nastala je Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji do druge svetovne
vojne (1998). Gre za obse‘no delo, ki je posre~ena kombinacija ‘e objavljenih in na novo
napisanih razprav. V knjigi je celovito predstavljen razvoj socialne politike, tesna soodvis-
nost od gospodarske politike in to v dolgem obdobju enega stoletja pred drugo svetovno
vojno. Knjiga je v letih po izidu postala nepogre{ljiv priro~nik. In to tako za tiste, ki i{~ejo
517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
samo dolo~eno informacijo, kot tudi za one, ki se ‘elijo seznaniti z razvojnimi tendencami
socialno-politi~nih problemov v slovenskem prostoru pred drugo svetovno vojno.
Knjiga nedvomno pri~a o Kresalovi razgledanosti po slovenski gospodarski in socialni
zgodovini. Te razgledanosti niso prezrli tudi izven ozko strokovnih krogov. Franceta Kresala
so redno vabili k sodelovanju kot strokovnega sodelavca in pisca vrste ~lankov v Enciklope-
diji Slovenije, dopisoval pa je tudi v razli~no dnevno ~asopisje. Navkljub upokojitvi pa Kresa-
lova bibliografija {e ni dokon~na. Le za‘elimo mu lahko ~imprej{nji izid knjige, ki jo je
intenzivno pripravljal in dokon~al v ~asu po upokojitvi.
Ob koncu, a ne nazadnje, bi ‘elel opozoriti {e na nekaj drugega. Po predstavitvi strokovne
plati, ~utim potrebo, da ob bok temu postavim {e ~love{ko plat Franceta Kresala. Zame sta
bili obe pomembni, te‘ko bi se odlo~il samo za eno. Franceta Kresala sem v vseh letih po
prihodu na in{titut do‘ivljal in ga tudi v dana{njih dneh do‘ivljam kot ~loveka in strokov-
njaka. Dejstvo je, da mi je ve~ kot samo kolega. Na za~etku je bil moj mentor v okviru
programa »mladi raziskovalci«, v katerega sem se vklju~il z zaposlitvijo na In{titutu za novej{o
zgodovino. Kasneje je postal moj sodelavec in prijatelj. Vezi so se spletle v dobi u~nih let do
moje disertacije. V spominu so mi ostale dolge ure pogovorov o histori~nih gospodarskih
problemih, o literaturi, o arhivskem gradivu, o metodologiji. Marsikatero kavo sva spila,
marsikatero cigareto pokadila, a njegove potrpe‘ljivost z menoj ni in ni bilo konec. Kakor je
vedel in znal, znal pa je veliko, je te{il mojo za~etni{ko radovednost. Njegova vrata so mi bila
nenehno odprta. Vedno je bil pripravljen pomagati z lastno izku{njo, nasvetom ali neprisi-
ljeno, spodbudno besedo. Ko ni imel na zalogi primernega nasveta, pa je bil izjemno dober
poslu{alec. Potrpe‘ljivo in z zanimanjem je spremljal moja mladostna razmi{ljanja, vsebin-
ske in metodolo{ke zamisli, na~rte za nadaljnje delo. In tudi kasneje, ko sva postala sodelav-
ca, ni bilo prav ni~ druga~e. France Kresal ima nedvomno take ~love{ke lastnosti, ki jih ne
gre kar tako prezreti oziroma jih zamol~evati. In zato se v sklepu lahko le pridru‘im najbolj{im
‘eljam ob njegovi sedemdesetletnici.
@arko Lazarevi}