OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 11, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 220 DomaČe vesti Z nožem napaden , V Huron Rd. bolnici se nahaja 45-letni John Bencin, stanujoč na 1238 E. 133 St., iz čigar hrbta so zdravniki potegnili 7 palcev dolgo klino noža, ki se je pri napadu nanj zlomila. Bencina je našla sedečega v stolu njegova 15-letna hčerka,, ko je prišla iz šole. Policija je prijela nekega soseda, ki je očividno v pijanosti napadel Bencina. Izredna seja Nocoj se vrši izredna seja podr. št. 106 Sans v Slov. društvenem domu ha Recher Ave. in sicer v svrho priprav za prireditev, ki se vrši 16. novembra. Naproša se članstvo, da se udeleži polnoštevilno. Dr. Kern odsoten Dr. F. J. Kern je odsoten iz mesta in bo zopet uradoval v četrtek. Pogreb Pogreb pokojnega Steve Si-mek se bo vršil jutri zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla.ob 9.30 uri in nato na Calvary pokopališče. Žalostna vest Louis J. Dugar, 1109 E. 169 St., je prejel žalostno novico iz starega kraja, da mu je "9. septembra umrl brat Jožef, doma iz Ro-činja na Goriškem. Star je bil 57 let, po poklicu mizar. Svoje-časno je bival y Braziliji Igj zapušča dva jsrata, v domovini pa ženo, hčer in enega brata. Bo-•di mu lahka domača gruda! St. Clair cesta bo okinčana za praznike Kot se nam sporoča, se bo pod pokroviteljstvom Lake Shore I^ost št. 273 American Legion in organizacije trgovcev okinčalo za božične praznike St. Clair ulico od E. 55 St. do E. 68 St. Mestna zbornica je snoči odobrila prošnjo za to in tozadevni odbor bo šel takoj na delo, da bodo luči in drugi okraski že pripravljeni do 1. decembra. Veliko božično drevo bo postavljeno na praznemu stavbišču na vogalu E. 62 St. in Norwood Rd., kjer bo Navzoč tudi Miklavž, ki bo z raz-^imi darili obdaril otroke. To bo ^ekaj novega za to naselbino in ^ ponos naselbini in trgovcem. Ker bo treba finančne pomoči za potrebščine in druge stroške v 2vezi z lučmi, itd., je bil izvoljen tozadevni odbor treh, ki bo obiskal trgovce za prostovoljne prispevke. Odbor tvorijo: cvetličar Louis Slapnik, 6102 St. Clair Ave., predsednik; Jack Ustar, podpredsednik in Frank J. Jak-sic, t^nik. V svoji noti obtožuje Anglijo in Zedinjene države, da v Trstu kršita določbe mirovne pogodbe Burke tretjič zaprisežen kot župan Včeraj dopoldne je bil župan Thomas A. Burke tretjič zapri-®®žen kot župan Clevelanda. Ceremonija je bila preprosta in kratka. Zupan je ob tej priliki ^Peliral na državno zakonodajo, ^ nekaj ukrene, da bi velika ^^8ta dobila večji delež davčne-preostanka v državni blagaj-ki znaša $30,000,000. Pouda-ie, da mestne vlade ne dobijo ^°jega pravičnega deleža od dr-^^nih davkov, ker po sistemu, katerem se danes volijo dr-^^ni zakonodajci, imajo far-okrožja absolutno kon- Mesta so vsled tega zapostav-"Masiravno država ogromno ino davkov dobiva od mest-P^'ebivalcev, je dejal Burke. LAKE SUCCESS, N. Y., 8. nov.—Jugoslavija je pri Varnostnem svetu Združenih narodov vložila noto, s katero obtožuje Zedinjene države in Anglijo, da so podvzele neopravičljive in sovražne mere v Trstu, ki so v nasprotju z določbami mirovne pogodbe za Italijo. V svoji noti Jugoslavija pripo * roča ustanovitev skupnega angle - ameriško - jugoslovanskega vojaškega glavnega stana, ki naj bi vodil administracijo Trsta. Jugoslovansko noto je v Varnostnem svetu predložil stalni jugoslovanski delegate pri organizaciji Z. N. dr. Joža Vilfan, ki je predsednika sveta opozoril, da so bile iste pritožbe izročene tudi ambasadam obeh obtoženih držav v Jugoslaviji. Vilfan je obenem izjavil, da želi poudariti, da je mirovna pogodba z Italijo bila kršena. Dr. Vilfan je zapadne zaveznike obtožil najmanj sest slučajev kršitve italijanske mirovne pogodbe. Opozoril je tudi, da je Varnostni svet, sprejel obvezo, da bo zajamčil polno izvršitev določb glede statuta Svobodnega tržaškega ozemlja. Nota ima značaj, da pouči organizacijo Združenih narodov Ko so jugoslovanski predstavniki predložili kopije obtožb proti Angliji in Zedinjenim državam, so izjavili, da se te obtožbe bile formalno predložene Varnostnem svetu, ker lahko poslu-žijo za bodoče vpoštevanje in obveščen je ko bodo Združeni narodi prevzeli upravo Trsta, kakor določa mirovna pogodba. V noti Jugoslavija med ostalim obtožuje Zedinjene države in Anglijo v zvezi s slučajem Rudolfa Kureliča, kije bil 20. oktobra izobčen iz Trsta, češ, da je napravil neke "izzivalne opazke" na račun anglo-ameriške uprave. Kurelič se je v Trstu nahajal v položaju zastopnika šefa belgraj-ske ekonomske deelgacije. Poleg ostalega so anglo-ameriške vojaške oblasti obtožile Kureliča, da je priredil nedovoljene časnikarske konference. Dr. Vilfan je slučaj Kureliča označil za enega v seriji slučajev, pri katerih je prišla do izraza kršitev mirovne pogodbe s strani Anglije in Zedinj enih držav. Jugoslavija priporoča ustanovitev "koordinacijskega urada" Soglasno s tem jugoslovanska vlada priporoča ustanovitev "koordinacijskega glavnega stana" vojaških vlad Zedinj enih držav, Anglije in Jugoslavije, katerega sedež naj bi bil v Trstu, je izjavil dr. Vilfan. Predlagani glavni stan bi razmotriyal o vseh vprašanjih tikajočih se Svobodnega tržaškega ozemlja, kot celote. Po izjavi dr. Vilfana bi se na ta način zajamčilo sklenjenje potrebnih sporazumov s Trstom z ene, Jugoslavije in Italije pa z druge strani. V jugoslovanski noti so najprej gladko zavržene trditve vojaških oblasti zapadnih sil, da jugoslovanski ekonomski delegati nimajo pravice prirejati časnikarskih konferenc. Dr. Vilfan je izjavil, da ne samo, da ni nobenih takšnih določb v italijanski mirovni pogodbi, ampak, da je takšna prepoved tudi protizakonita in ne-demokratska. Diftkrixniiucija proti Jugoslaviji na tržaška razstavi J I • • 1 • rWl JL _(fcWALLACE PRAVL DA Jugoslavija se radi 1 rsta'se borbe vow za AMERIŠKO TRADICIJO obrnila na Varnostni svet dinjene države radi šikana proti Jugoslaviji ob priliki njene udeležbe na tržaški strokovni razstavi. Dr. Vilfan je izjavil, da so jugoslovanski vladni predstavniki resno razmotrivali, da se Jugoslavija umakne pri sodelovanju na tržaški razstavi vsled "proti-j ugoslovanskih aktivnosti vojaških oblasti zapadnih zaveznikov." Direktorji razstave so soglasno z jugoslovanskimi obtožbami dokazali svojo diskriminacijo v prid Italiji s tem, da so Jugoslaviji odredili manjše razstavne prostore in zanemarjali oglašanje jugoslovanske udeležbe pri razstavi. Poleg tega so poskušali s silo odstraniti neko jugoslovansko turistično zemljovidno karto, ki je bila razstavljena, ter prepovedali uporabo slovenskega jezika pri oglašanju. Slednje je resna kršitev določb mirovne pogodbe, ki pripoznava slovenski jezik za enega izmed ufadnih jezikov v Trstu. Vhod v Trst prepovedan Jugoslovanom, ne pa Italijane m V obtožbi proti Angliji in Ze-dinjenim državam je dalje rečeno, da zapadne oblasti niso hotele dati vize za vhod v Trst jugoslovanskim uradnikom, ki so se zanimali za ekonomska vprašanja, dočim je promet med ameriško in angleško zono Trsta z ene in Italije z druge strani vedno živ. Belgrajska nota pravi, da so predstavniki vojaške vlade zapadnih zaveznikov spravile Trst v popolno ekonomsko odvisnost od Italije, ker so dovolile nekontroliran in svoboden izvoz ter uvoz produktov med ameriško in angleško zono z ene in Italije z druge strani. Nadalje so tudi ustanovile način odobravanja dovoljenj za izvoz in uvoz, ki dejansko prepovedujejo trgovino s celo vrsto produktov. Kot primer je naveden slučaj, ko je Trst kupil v Italiji cement v zameno za premog, ki ga sam Trst mora kupovati v inozemstvu in plačati v tujem denarju. V jugoslovanski noti je rečeno, da bi Trst lahko dobil cement iz Jugoslavije v zameno za izdelke njegove lastne industrije. Mnogo vprašanj se ne more reševati v zonah ločeno Jugoslavija obtožuje Anglijo in Zedinjene države tudi radi tega, ker so dovolile, da je uprava tržaške železnice ostala pod italijansko državno železniško upravo, kar je zopet "kršitev določb mirovne pogodbe." Jugoslavija je naslovila na vo jaško upravo dveh zapadnih zaveznikov zahtevo, da se takoj pod vzamejo mere, s katerimi bi naj se ustavilo serijo kršitev mi rovne pogodbe. Dr. Vilfan je izjavil, da je ustanovitev kontrole nad osebnim in trgovinskim prometom med dvema zonami Trsta razčlenila Svobodno tržaško ozemlje in da ta kontrola škoduje Trstu. Apeliral je, naj se ustanovi ko- ST. LOUIS, a. nov.—Na banketu tukajšnje podružnice Progressive Citizens of America je bivši podpredsednik Henry A. Wallace izjavil, da se V Zedinjenih državah danes dogajajo stvari, ki so se dogajale v Nemčiji leta 1932 (eno leto pred-no je Hitler prišel na oblast.) "Presenetljivo je, kako je nevidni strah udaril, kako koraka gor in dol po Zedinjenih državah," je rekel Wallace, ki je urgiral člane organizacije PAC, naj pokažejo odpor in naj bodo pogumni. "Dajmo organizirati odpor, pokažimo pogum, katerega so pokizali francoski podtalni borci. Mi se borimo za staro ameriško tradicijo. "Vpijejo 'komiinizem,' toda niso komunisti, za katere gre. Komunizem ni to veliko vprašanje v Zedinjenih državah in nobene nevarnosti ni s te strani, če nas ne bodo povlekli v depresijo. Danes nas ie mnogo, jutri nas bo še ^eč, in če bo vsak storil svoj delež, bomo rešili Ameriko kot svetilnik za ves svet.' Na časnikarski konferenci je Wallace poudaril, da je kriza na svetu ekonomskega, ne pa političnega značaja. Izjavil je, da kac(ar bo ljudstvo sveta imelo hrane, delo in upanje, potem bo spopad med ideologijami manj kritičen. Mati vrgla dvaje otrok v vrelo vodo Snoči je bila pripeljana v bolnišnico v Ravenni 29 let stara Mrs. Barbara McVeigh, ki je na domu svoje tete v Geauga-on-the-Lake vrgla v banjo vrele vode svoja dva mala otroka, dva meseca starega dečka in njegovega pet-letnega bratca. Oba otroka sta mrtva. Mati, kateri se je očividno omračil um, je po svojem činu poskusila izvršiti samomor z utopitvijo v plitvem bajerju v ozadju tetinega doma. • Družina McVeigh živi v Clevelandu na East bulevardu. Mož mlade ženske se je skozi več tednov nahajal na potovanju v Californiji. Žena z otrokoma je v njegovi odsotnosti stanovala pri svojih starših v Medina, O. Kakor izjavljajo sodniki, je bil rojen njen zadnji otrok. Reuther ima večino na konvenciji unije avtnih delavcev ATLANTIC CITY, 10. nov.— Vsa znamenja kažejo, da ima ta-kozvani zmerni blok na konvenciji unije avtnih delavcev, katerega vodi predsednik Walter Reuther, večino med delegati. Takozvani levičarski blok .sestoji iz pristašev podpredsednikov R. T. Leonarda in podpredsednikov R. J. Thomasa, ter tajnika blagajnika George F. Addesa. Reuther j ev blok je izvojeval prvo zma^o, ko je konvencija sprejela predlog, da se volitve glavnega bdbora vršijo že v torek (danes). Nocoj pa je Reuther zopet zmagal, ko so delegat je glasovali za predlog, da uradniki lokalnih unij sledijo Taft-Hart-leyevi postavi in podpišejo zaprisežene izjave, da niso člani komunistične stranke. DeVito iz Clevelanda kandidira proti Reuther ju Letni konvenciji prisostvuje okrog dva tisoč delegatov. Po ostri debati glede zadnjega predloga je zbornica zavrgla predlog levega krila za poimensko glasovanje, ko je zahtevo podprlo manj kot 125 delegatov, proti nji pa je glasovalo več kot 500 delegatov. S to akcijo se je unija pridružila rastočemu številu unij CIO, ki so odglasovale, in podale izjave, da njih uradniki niso komunisti, kakor zahteva novi zakon od vseh unij, ki hočejo biti deležne sodelovanja vladnega posredovalnega odbora v sporih z delodajalci. Kakor se je zvedelo, bo John DeVito, uradnik lokalne unije v tovarni Fisher Body v Clevelandu jutri kandidiral proti Reutherju za predsednika. Kot se razume, bo to storil navzlic temu, da mu je strategični odsek levega bloka svetoval, da naj umakne svojo kandidaturo. Sporazum med Rusijo in Ameriko glede Palestine Amerika je pristala na ruski kompromisni načrt za delitev LAKE SUCCESS, 10. nov.—Sovjetska zveza in Zedinjene države so danes pokazale popolno enotnost ko je bil sprejet sovjetski kompromisni načrt za delitev Palestine. Načrt jo bil takoj poslan pod-* -—— odboni skupščine Združenih na- A vf«i fro-nvpl v rodov, ki razmotrivajo o predlo- l-igUVCl V gih za delitev Svete dežele v dve suvereni državi, v arabsko in ju- Predsednik posebnega odbora nov.-—Sodnik ,n Sk.llman je danes po Ameriški poslanik dospel v Sofijo POTRPEŽLJIVOST RIBICA "BOGATO" PLAČANA NEHALEN, Ore., 10. nov.— Charles L. Judd, star 79 let, je skozi zadnjih sedem let dan za dnevom hodil na lov na ribe. Potrpežljivo je metal v reko trnek, sedel na obrežju in čakal, ter čakal . . . Dan za dnevom pa se je Charles vračal domov potrt. Sedem dolgih let ni ujel niti najmanjše ribice. Včeraj pa se je potrpežljivemu ribiču sreča zasmejala. Ujel je nič manj kot 30 funtov težkega lososa! Direktorska seja Nocoj ob osmih se vrši redna direktorska seja Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se direktorje, da se gotovo udeleže. naj imel nalogo, da razmotriva o vprašanjih Trsta kot celote. Pri koncu je dr. Vilfan opozo ril, da je mnogo vprašanj v zve- zi s Trstom, ki se jih ne more Nadalje se v noti obtožuje Ze- ordinacij ski glavni stan, ki bi reševati ločeno v. obeh zonah. SOFIJA, 10. nov.—V soboto je izročil bolgarskemu predsedniku Vasiliju Kolarovu svojo po-verilnico novi,ameriški minister za Bolgarijo Donald R. Heath. Na časnikarski konferenci je Heath v zvezi s svojo službo podal prvo uradno izjavo. Rekel je: "Mi smo stranka pri ustvaritvi mirovne pogodbe za Bolgarijo. Ta pogodba vsebuje medsebojne obveze. Takojšnje in popolno izpoljenje določb pogodbe bo ustvarilo potrebno osnovo za jačanje prijateljstva in obojestranskih prednosti med obema državama." * Pristaši Petkova bodo podprli valdo SOFIJA, 10. nov.—Skupina 14 predstavnikov opozicijske agrarne zveze, ki jo je vodil nedavno usmrčeni Nikolaj Petkov, bo odslej podpirala Domovinsko fronto. Skupina je podala izjavo, s katero je obsodila notranjo in zunanjo politiko, ki sta jo vodila v preteklosti dr. Georgi M. Di-mitrov in Nikolaj Petkov. za Palestino In avstralski delegat dr. Herbert V. Evatt je izjavil, da se bo o načrtu glasovalo verjetno v teku prihodnjih štirih dni. Predstavniki Judov zadovoljni, ker je dosežen sporazum Angleški krogi so sprejeli naznanilo o sporazumu, ki je glede Palestine dosežen med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami, brez vsakega komentarja. Angleško stališče je pojasnil že 26. septembra angleški kolonijalni tajnik Arthur Creech-Jones, ki je rekel: "Ce bo skupščina priporočila rešitev, ki jo ne bodo mogli sprejeti Judi in Arabi, angleška vlada ne bo mogla takšno rešitev ustvariti." Predstavnik Judovske agencije za Palestino pa je izjavil, da so zadovoljni glede sovjetskb-ameriškega sporazuma, in da upajo, da bo načrt dobil dvetre-tjinsko večino glasov v Generalni skupščini. Doslej pa niso podali nobenih izjav predstavniki Arabske lige. Angleški mandat se ima končati 1. maja Po novem kompromisnem načrtu bi se imel angleški mandat nad Palestino končati 1. maja leta 1948. Neodvisni državi, judovska in arabska, pa bi se ime-e ustanoviti najkasneje do 1. julija leta 1948. Pred tem je Rusija predlagala, naj se angleški mandat ukine s januarjem, dočim so Zedinjene države ta datum pomaknile na 1. julij istega leta. Novi načrt je bil ustvarjen na tajnem sestanku med Rusijo in Zedinjenimi državami in s posvetovanjem s Kanado in Gvatemalo. Odšli na konvencijo Na tri-dnevno letno konven cijo ohijskih posojilnic so se včeraj podali v Columbus, O., sledeči uradniki posojilnice St Clair Savings & Loan Co.: pred Sednik Joseph Plevnik, podpred sednik dr. F. J. Kern, tajnik Paul je Schneller in odvetnik J. T. Bergeron, Detroitu ožigosani večmesečni preiskavi avtomobilskega trga obelodanil obširno poročilo, v katerem brez rokavic žigosa metode, katerih se poslužujejo avtomobilski trgovci za izžemanje publike. Poročilo tudi ostro kritizira javne uradnike, ki mižijo v oči-gled uporabe teh izžemalnih metod. Skillman trdi, da trgovci z novimi avtomobili često naredijo po 1,000 procentov dobička pri prodaji rabljenih avtov; da mnogi prodajalci novih avtov pod napačnimi imeni tajno prodajajo avte trgovcem rabljenih avtov po mnogo višji kot formalni tržni ceni; da je bil velik odstotek novih avtov v Detroitu razposlan drugam, Iyer so se dobile višje cene, in da so čakalne liste kupcev, ki jih držijo trgovci, nava(|^ komedija. Sodnik je dalje opozoril, da je bila država pri prodaji avtov s posebnimi plačili "pod mizo" ogoljufžtha za ogromne vsote v davkih. Razmere, katere je opisal omenjeni sodnik, seveda ne obstoje samo v Detroitu, temveč sirom Zedinjenih držav, akorav-no je situacija tam bolj goro-stasna, ker je Detroit center avtomobilske industrije). DEKLICA UMRLA RADI FANATIZMA STARŠEV GREYBULL, Wyo., 9, nov.— Snoči je po 10 dnevih bolezni umrla štiri leta stara Frances J. Baker, vsled tega, ker starši niso dovolili, da bi jo zdravili zdravniki. Starši so izjavili, da se bodo zanesli "na Boga, ki da jo bo ozdravil." Oče deklice je rekel, da oba, on in žena, verujeta v "obljube Boga v sv. pismu." Žena pa je, Sporazum tudi predvideva j® deklica umrla, izjavi-...... la: "Bog jo bo ozdravil." ustanovitev komisije v okvirju skupščine Združenih narodov. V to komisijo je Rusija predlagala dežele, ki so volile za delitev Palestine. LEVIČARJI 90 PROTI NOVEMU ZUPANU RIMA RIM, 10. nov.—Skupina levičarjev je v soboto priredila kratke demonstracije proti novemu županu Rima Salvatore( Rebecchiniju, ki je pristaš stranke krščanskih demokratov. Policija je razbila demonstracije, ko so levičarji začeli v parku metati kamenje na kip Cezarja, Cice-rona, Horacija in Mark Antonija, Posojilnica napadenay Policija sirom Ohija je bila snoči opozorjena, da pomaga pri zasledovanju treh roparjev, ki so včeraj pozno popoldne skušali oropati posojilnico Warsaw Savings & Loan Association na 3662 E. 65 St., pri čemur je bil kritično obstreljen stražnik Edmund Sciglinski, star 69 let, ki je s svojim odporom prekrižal načrte banditske trojice. Roparji so zbežali brez plena, v velikem črnem avtu, o katerem se je dognalo, da je bil pro-šlo nedeljo ukraden, ko je stal na E. 6 St. in Huron Rd. Ogenj zadušil žensko V neki stari leseni stanovanjski hiši za 20 oseb na 8001 Cedar Ave., je snoči nastal ogenj, v katerem je izgubila življenje 23-let-na Mrs. Abdem Sater, štirje stanovalci pa so dobili poškodbe in opekline. Ženska je bila najdena zadušena v kopalnici v drugem nadstropju. Podr. ši. 106 SANSa prikazuje slike iz Slovenije v nedeljo 16. nov. v Slov. društvenem domu na Recher Ave.^ Euclid, O, PO PREDSTAVI PLES Igra Vadnalov orkester STRAN 2 ENAKOPRAVNOST vembra 1947 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON. 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By "Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) $8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, EVropo in druge inozemsko države): For One Year—(Za eno leto) -—- For Six Months—(Za šest mesecev) —-- For Three Months—(Za tri mesece) —- -$10.00 — 6.00 — 3.30 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MIROVNA POGODBA ZA NEMČIJO IN MIR NA SVETU V Londonu se je začela konferenca zastopnikov zunanjih ministrov velikih sil, ki poskušajo sestaviti osnovo za mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. 2e prva poročila s konference dajo slutiti, da se bo ta konferenca zopet končala z neuspehom. V teku dveh povojnih let je prišlo do popolne spremembe ameriške zunanje politike, kar je obenem povzročilo, da je prišlo tudi do spremembe ameriške politike v zvezi z Nemčijo in Avstrijo. Potsdamski sporazum, ki so ga podpisali Stalin, Truman in Attlee, je sedaj le kos papirja, ki nima nobene veljave kot osnova, na kateri bi naj se sklenilo pogodbo, ki bi za vselej onemogočila Nemčiji, da zopet ponovi agresijo proti miru na svetu. Zedinjene države se zoperstavljajo reparacijskim zahtevam Sovjetske zveze, ki je največ trpela vsled nacistične agresije, kar je povsem razumljivo v dobi, ko Marshallov načrt predvideva, da bo industrijska obnova Por ur j a predstavljala jedro obnove Evrope. Stališče Zedinjenih držav v zvezi z Nemčijo je najboljše pojasnjeno v brošuri državnega oddelka "Vpogled v ameriško zunanjo politiko," v kateri se med ostalim zagovarja "ekonomsko obnovo, odnosno stabilizacijo Nemčije, kot nujni pogoj za razvoj miroljubne in demokratične Nemčije." V ifti brošuri je tudi rečeno, da je nujni predpogoj obnove evropske ekonomije obnova nemške industrije. . Brošura državne'^'oddelka je bila obelodanjena pred samo sedanjo konferenco in jasno je, da državni oddelek že v naprej zvrača krivdo za eventualni neuspeh konference na Sovjetsko zve^, ki je v brošuri obtožena, da ovira vse poiskuse, da se doseže "stabilizacijo v svetu." Doslej je državni oddelek bil prepričan, da bo na konferenci v Londonu, Sovjetska zveza zavzela isto stališče, ki ga je zavzela ob priliki konference zunanjih ministrov, ki sje je vršila preteklega leta v Moskvi. Medtem so bili zadnje dneve v državnem oddelku obveščeni, da bo Sovjetska zveza predložila nov program za Nemčijo. Prve seje konference so to potrdile. Sovjetska zveza je na konferenci predložila program za Nemčijo, ki je podoben programu za Korejo, namreč, da se ustanovi nemško vlado. Veruje se sicer, da bi soglasno s tem sovjetska delegacija postavila predlog, da se vse tuje čete umaknejo iz Nemčije. Amerika, Anglija in Francija so seveda že prvi sovjetski predlog glede ustanovitve nemške vlade zavrgle. Ni nobenega dvoma, da bodo zavrgle tudi ostale predloge, ki bi ne bili v soglasju s ameriškim stališčem, odnosno, ki bi prizadeli sam Marshallov načrt na obnovo Nemčije. Zadnje čase so glede vprašanja mirovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo padle razne sugestije. Bivši državni Lajnik Byrnes je dal v svoji knjigi "Speaking Frankly" jasno vedeti, da bi bilo najboljše, da se Rusijo s silo izže-ne iz Nemčije, če ne bo mogoče na drugi način doseči mirovno p&godbo za Nemčijo, kar pomeni, če se ne bo brezpogojno vdala ameriškemu načrtu. Zadnji teden pa je tudi senator Vandenberg sugestiral sklenitev separatne mirovne pogodbe z Nemčijo. Ni dvoma, da bo Rusija zopet napadena, da "ovira mir na svetu," kajti zadnje čase se še ni slišalo iz ameriških krogov, da bi bila podala kak "pameten in konstruktiven" predlog. Vse je "rusko oviranje," vse je neka "komunistična zarota," s kratka naj Rusija predlaga to ali pa ono, so ti predlogi brezpogojno zavrženi. Pri vprašanju mirovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo, je v prvi vrsti potrebno upoštevati interese miru in varnosti na svetu. Nemčija je bila dežela, ki je v teku ene generacije dvakrat pahnila svet v vihro najbolj Uničujočih vojn, kar jih zgodovina človeštva pomni. Dvakrat v eni generaciji je bila Rusija ta, ki je plačale napake, ki so bile storjene v preteklosti. Rusija ima pravico, da zahteva sklenitev takšne mirovne pogodbe, ki bi onemogočila ponavljanje katastrofalne zmote, daje kot predpogoj za obnovo Evrope, potrebno oživeti nemško industrijsko silo. Rusija ima pravico, da se zavaruje proti vsaki eventualni agresiji, pri kateri bi zopet s krvjo svojega ljudstva in pustošenjem njenega ozemlja, plačevala za zmote zabada. Če zapadni zavezniki niso pozabili na ceno, ki so jo posebno slovanski narodi plačali za skupno zmago nad nacistično Nemčijo, se mora to vprašanje mirovne pogodbe za Nemčijo rešiti Prva skupina izseljencev iz Nove Zelandije se je vrnila v domovino Ljubljana. — Včeraj je potovala skozi Ljubljano prva skupina izseljencev, ki se po dolgoletnem bivanju v Novi Zelandiji vrača v domovino. Izseljenci so potovali 41 dni z ladjo skozi Panamski prekop do Londona, kjer jih* je sprejela jugoslovanska ambasada ter jim omogočila nadaljevanje poti preko za-padnih držav v FLRJ. Na ljubljanskem kolodvoru so jih sprejeli ter jim izrekli dobrodošlico predstavniki ministrstva za delo LR Slovenije in LR Hrvat-skeke, nakar so odpotovali na svoje domove v Dalmacijo in deloma v hrvatsko Zagorje. Vsakemu povratniku je bilo dovoljeno prinesti v domovino samo 400 L, zato so vse svoje prihranke vložili v industrijski material (volno, kože|itd.) Ta material bo prispel za njimi iz Londona po vodni poti. Med povratniki je poleg nekaj rodbin pretežna večina mož, ki so zapustili staro Jugoslavijo že pred mnogimi leti, da bi našli v tujini potreben zaslužek, s katerim bi mogli preživljati sebe in družino v domovini. Tam so s^ v prvih letih ba-vili pretežho s kopanjem tako imenovane "kauri" smole, ki spada med najtežja dela, ker je treba kopati v močvirjih. S svojimi žulji so istočasno omogočili" melioracijo obsežnih močvi- rij. Kot pionirji novo nastalih farm so se pričeli postopoma baviti tudi s poljedelstvom a v največji meri z ovčjerejo in živinorejo. Mnogi med njimi pa so se kot stari dalmatinski ribiči oprijeli ribolova ali pa delali v tovarnah za konzerviranje rib. V Novi Zelandiji so bili združeni v dveh naprednih samostojnih društvih v Aucklandu in Dargaville-u, ki imata svoje podružnice v vseh izseljeniš-kih naselbinah. Ogromna večina izseljencev izraža ob vsaki priliki svoje navdušenje nad novo Jugoslavijo ter jih je že precejšnje število prijavilo za povratek v domovino. Prihodnja skupina se bo vrnila z jugoslovanskim parnikom "Rad-nik", ki bo pomladi 1. 1948 pripeljal tudi povratnike iz Avstralije. Reakcija skuša tudi v Novi Zelandiji s podlo propagando odvrniti izseljenci od repatri-acije. Glavni iniciator klevet-niške kampanje proti novi Jugoslaviji pa je katoliška duhovščina. Vendar izseljencem, ki so pozorno spremljali borbo narodov Jugoslavije proti fašističnim zavojevalcem in njihovo veličastno delo pri izpolnjevanju petletke, ni mogla preprečiti povratka nobena, še tako pretkana laž. Kulturni preporod na vzhodu Evrope Velike socialne spremembe so zbudile stvariteljske sile v dušah mnogih narodov. V kratki dobi so se razgibali demokratični režimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Bolgariji, na Češkoslovaškem in tudi v Romuniji. Nastopile so temeljite spremembe ne samo na področju materialnega, ampak tudi kulturnega življenja ljudstev. V teku lanskega leta se je v Jugoslaviji naučilo čitati nad 300 tisoč ljudi. Letos imajo v Romuniji tečaje za nepismene, kjer se uči čitati in pisati milijon prebivalcev. In v zapadnih krajih Poljske so nanovo odprli 117 novih srednjih šol. Pred vojno je bilo število kmečkih in delavskih otrok v srednjih šolah balkanskih držav 5.7 odstotkov skupnega število učencev. Danes znaša to število 65 odstotkov. Izobrazba ni torej omejena samo na nekatere, postala je last splošnosti. V Poljski, ki je bifti tako strašno razdejana v drugi svetovni vojni, so poleg Jagellonske univerze v Krakovu odprli še univerze v Vroclovu in Tortinju, po-litehniški institut v Varšavi in Gdansku ter mnogo institutov za pomorstvo, slavistiko itd. V Bolgariji so odprli troje novih univerz; v Plovdivu, Varni in Ruščuku. Na univerzi v Sofiji, kjer je bilo prej vpisanih 12,-000 slušateljev, imajo zdaj 30,-000 dijakov. V Romuniji so odprli v Tarinu Murešu prvo državno univerzo za Madžare iz Transilvanije. Na tem zavodu se predava v madžarščini. Na Češkoslovaškem je vlada reorganizirala svoj prosvetni sistem v tem pravcu, da mora nuditi svoH mladini kar najširšo izobrazbo. Naklada knjig, ki izhajajo na Poljskem, v Jugoslaviji in Bolgariji, je danes štirikrat večja kakor pred drugo svetovno vojno. V ^ teku leta 1946 so na primer na Poljskem izdali približno 3,000 knjig v skupni nakladi 30 milijonov izvodov. Kulturni preporod v deželah vzhodnih demokracij pa se živo izraža tudi na drugih področjih. Število ljudi svobodnih poklicev v deželah vzhodne Evrope je bilo vedno razmeroma majhno. In pri vsem tem je bila v teh deželah tipična nadprodukcija intelektualcev! V stari Jugoslaviji, ki je v pogledu umrljivosti otrok zavzemala eno prvih mest I med državami Evrope, ae je delalo na to, da bi zaradi "nadpro-dukcije zdravnikov" bolj in bolj onemogočilo izobrazbo zdravniškega naraščaja. , V Romuniji je bilo leta 1939 nad 5,600 nezaposlenih učiteljev, pri tem pa je v deželi tako velik odstotek nepismenih ljudi! Z nacionalizacijo industrije v teh državah, z reorganizacijo polje-deljstva je bila nezaposlenost popolnoma odpravljena in danes povsod iščejo strokovnjake. Podobno se je spremenil tudi družbeni položaj inteligence. Danes je inteligenci zagotovljeno častno mesto v političnem življenju. Učenjaki, umetniki in književniki se aktivno udeležujejo dela pri upravljanju države in zavzemajo visoke položaje v javnem življenju. (Ponallf Iz "LJudik»ga tednika") VLADA ŽELI KUPITI 40 MILIJONOV KOKOŠI - WASHINGTON, 10. nov.— Vlada je danes razkrila, da bi rada kupila kokoši, ki ne nesejo dovolj jajec. Kokoši namerava vlada zmrzniti in jih hraniti za poznejše čase v prepričanju, da bo na ta način prihranila 30,-000,000 bušljev pšenice za Evropo v teku prihodnjih 11 mesecev. Veruje se, da je vlada pripravljena kupiti do 40 milijonov takšnih kokoši, jih zaklati jn shraniti v ledenicah za poznejšo prodajo civilistom, oboroženim silam in verjetno tudi za izvoz. y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! v polnem soglasju z zahtevami tistih narodov, katerih usoda je odvisna od usode Nemčije. Ni nobenega dvoma, da I bi slovanske dežele znale skleniti takšno mirovno pogodbo I za Nemčijo, ki bi za vedno onemogočila njeno ogrožanje I miru na svetu. In ker gre za Nemčijo, je baš to, kar bi mo-, ralo biti vpoštevano pri sklenitvi mirovne pogodbe za ' Nemčijo in Avstrijo. Žane iz Ljubljane SANS ^tošest Vas vabi K slikovni predstavi; V nedeljo ob treh vsak. Pri nas naj se ustavi. Predstava lepa se vrši V Slov. društveni dvorani. Za prostor dobro vsak ve— Ljubljanska cesta mimo gre. Na platnu tam bodo kazali Kako premišljeno so zborovali Na konvenciji Slovenske Narodne Podporne in bratske Vam Jednote. Tud' druge slike boste vi^'li Kak' hrabro moški se borili Življenja svoja mnoga dali Za dom in svobodo kri prelivali. Onkraj morja tam je sirota Mater nima ne očeta. Od nas naj ljubezniva roka Obriše solzo izjokanega oka Strašno otroci so trpeli Zaman so starše klicali; Starejša sestra—brat Za svobodo so šli se bojevat. Bratske naše so dolžnosti Slovenske naše so krvi: Brat in sestra srce odpri— Slovencu daj, ki tolk' trpi! Zato v nedeljo pohitimo Dvorano dobro napolnimo. Za stošest pozdružnico SANS-ovo Vas vabimo! Žane Italijanski narod ima kruha samo za tri mesece Beograd. — Delegacija italijanske konfederacije dela, ki jo bodi Franco Mariani, član izvršnega odbora konfederacije, je že enajst dni v naši državi gost Enotnih sindikatov Jugoslavije. Predstavniki italijanske generalne konfederacije dela so v tem času obiskali Jesenice, Kranj in Bled, si ogledali važnejša industrijska podjetja in dela na Hrvatskem, nato pa prišli v Beograd. Obiskali so tudi mladinsko progo. Včeraj so člani italijanske delegacije obiskal CO ESJ. Nato so priredili tiskovno konferenco in dali skupno izjavo, v kateri je med drugim rečeno: "Delegacija je s posebnim zadovoljstvom ugotovila, da obstaja bratstvo med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci. Pred odhodom se delegacija toplo zahvaljuje sindikalnim voditeljem in vsem, ki so jo povsod bratsko sprejeli. Poseben pozdrav pošilja mladinskim delovnim l)rigadam v želji, da bi z enakim poletom nadaljevale pričeto delo. Prav tako delegacija ponavlja željo, da bi odnošaji med našima državama postali čim boljši in da bi bilo sodelovanje vsestransko v borbi za ohranitev miru in ljudskih demokracij na svetu." Poudarjajoč težke okolnosti, v katerih je Generalna konfederacija dela, je vodja delegacije Mariani naglasil, da kljub doslej storjenim ukrepom število brezposelnih delavcev v Italiji sega preko dveh milijonov. "Italijanski narod ima kruha samo za tri mesece, potrebuje pa hrane še za devet mesecev. Srečni bi bili, če danes ne bi bilo nobenega Angleža niti Ame-rikanca v uniformi na ozemlju naše države. Vendar to ni odvisno samo od nas, ampak tudi od politične podpore, ki jo dobivamo od demokratičnih proti-imperialističnih sil na svetu in zato prosimo jugoslovanske narode, naj nam pomagajo pri tem, da bi ohranili popolno svobodo in neodvisnost našega naroda." KOLIKO JE URA? (Povesti o času) M. I L JIN Ura in irakior Vsakdo ve, da bi šel traktor, če bi ga vzeli in treščili iz velike višine na zemljo, na tisoče koscev. Vsakdo tudi ve, da je traktor treba čistiti, mazati in posodo za petrolej pravi čas napolniti, ker drugače ne bo delal. Uro pa mečejo po tleh, leta in leta je ne dajejo čistiti, pozabljajo navijati jo in se še čudijo, da ne gre prav. Traktorist dobro zna pravila, kako ravnati s traktorjem. Taka pravila bi morala biti znana tudi človeku, ki ima uro. Prvo pri uri je, da jo pravi čas in prav navijaš, da bi prožilo preveč ne oslabelo, temveč bilo vedno dovolj močno napeto. Prvo -pravilo: Naviti uro enkrat na dan v istem času. Traktor dela vedno v enem položaju. Nihče ga ne bo silil, da bi delal na strani leže. Ura mora tudi delati vselej v istem položaju—ali leže, ali stoje, drugače ne bo točna. Drugo pravilo: Če nosite uro v žepu, mora tudi ponoči biti navpično. Ne polagajte jo na mizo, obesite jo! Traktorjeva shramba, garaža, mora biti čista, garaža za uro pa je žep. Tretje prayilo: Žep je treba večkrat obrniti in izčistiti. Traktor je treba mazatri, čistiti preskusiti. Tako je treba postopati tudi z uro; zato jo ne-site včasih k urarju. Četrto pravilo: Vsaj vsako drugo leto je treba dajati uro čistiti, zapestno uro pa vsako leto, ker več trpi. Vsak traktorist ve, da je treba stroj varovati pred rjo. Mehanizem v uri je tudi treba čuvati pred rjo. Za uro je nekoliko kapelj vode toliko kakor za traktor povoden j. Ljudje odpirajo pokrove in pihajo v uro, da bi iz-pihnili prah. Tega ne bi smeli delati. Z zrakom pridejo v uro tudi kapljice vode. Peto J' pravilo: Čuvajte uro pred vlago. Kdaj navijati uro? Kdaj je bolje naviti uro, v jutru ali zvečer? To ni vseeno. Bolje je zjutraj navijati. Zakaj pa ? V jutru navijete uro, preden jo vtaknete v žep. Zvečer jo navijete, ko ste jo potegnili iz žepa. To pa ni vseeno. Cujmo! V žepu se ura ogreje, če ste pred spanjem vzeli uro iz žepa, jo navili, in potem položili na mizo ali obesili na steno, se oblaja, prožilo pa, ki je že brez tega napeto, se še bolj stiska in more počiti, zlasti če je v sobi hladno. Drugače pa je, če navijate uro v jutru, preden jo denete v žep. Če vtaknete uro v topli žep, se ji ne more nič hudega zgoditi. Od toplote se prožilo podaljša in oslabi, kar pa ni nič hudega. Zato navijajte v jutru, ne zvečer. Prevažanje časa "Sto tisoč onemu, ki bi našel način prevažati čas." To je objavil angleški parlament leta 1714. In množica ljudi se je takoj lotila dela. Prevoz časa, to ni prevažanje vina ali moke. V zaboj si ga ne moreš naphati, v steklenico ga ne naliješ. Nikar ne mislite, da je avtor te resnične knjige znorel ali pa, da vas namerava potegniti. Prevažanje časa je ne samo mogoče, temveč celo neobhodna reč. Vsi vemo, da morajo pomorci na morju določati širino in dolžino mesta, da ne bi zašli s poti. Širino določajo po viSini polarne zvezde; čim više je, tem dalje na sever je zlezla ladja. vega meridiana, pa določajo drugače. Na raznih meridianah je čas različen. V Moskvi jo sonce žte izšlo, v 'Londonu pa je še noč, ker je London bolj na zapadu kakor, .Moskva. Zemlja, ki se vrti z zapada na vzhod, še ni mogla podstaviti London pod sončno luč. , Če je kje poldne, potem je 15° proti zapadu šele ob 11, 30° daleč proč pa šele ob 10. Petnajst stopinj dolžine je enako eni uri časa. I To se pravi, da moramo za ugotovitev dolžine kakega kraja na potovanju vzeti s seboj uro in jo primeriti s krajevnim časom. Ce je naša ura po j)rin)eri s krajevno uro kar za dve uri naprej, pomeni to, da smo napredovali za 30° proti zapadu. Na odprtem morju, kjer ni koga vprašati, ob kolikih je, kontrolirajo ure po soncu ali po zvezdah. Lepa reč, si mislite. Saj ura je vendar ura. Je, pa tudi ni. Ura je muhava reč. Sunkov nima rada; na ladji pa doživi marsikaj. Doziva morsko bolezen: zaostaja, bezlja, ne gre. Sploh se ji ne more zaupati. Kajti če se zamudi za eno samo minuto, je pogreška v ugotovitvi dolžine že četrt stopinje, kar je mnogo Tako je mogoče izgubiti smer in se zaleteti na skrito čer. Zato jemljejo na morje s seboj točno uro—kronometer. Več kakor sto let so se urarji vsega sveta trudili ,da bi iznašli kronometer, dokler se to ni posrečilo Angležu Harrisonu in t'ranoozu L»eroyu. Harrisonov kronometer je častno zdržal plovbo iz Ports-moutha na Jamajko z ladjo "Deptford." Kmalu potem pa je šla na morje francoska fregata "Aurore" s še boljšim kronome-trom, ki je bil delo Leroya. V 60 dneh potovanja je ta kronometer zaostal sarrio za sedem sekund. Harrison je dobil samo del obljubljene premijeT pa še to po dolgem, prizadevanju. (Dalje v četrtek) Rokoborba Dolžino, to je razdaljo od pr- V Centralni orožarni se bo nocoj vršila zopet zanimiva predstava v rokoborbi, ko bo promoter Jack Ganson predstavil raz-^ ne odlične športnike. Kot privlačna točka bosta dva para hkrati poskusila svojo spretnost in gib&ost, namreč brata Sharpe, ki sta pred nekaj časa prišla iz Londona, in Bob Wagner ter Len Hali. Poleg teh dveh parov se bodo tudi pomerili: Bobby Bruns in Bobby Becker, zamorec Jack Clayborne iz New Yorka, in Fred Bozik, ter Bob Munford, 19-letni mladenič iz Youngstowna, in Louis Samic. Vrata se odpro ob 7. zvečer, do-čim se program prične ob 8.30 uri. 11. novembra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Širca Marica Volkova: Dve mladinki Pravzaprav Mira do nedavnega ni bila mladinka. Ni bila mladinka v pravem pomenu besede in oni, ki so jo poznali je tudi nikdar niso tako imenovali. Bila je le mlada Slovenka, ki pa o mladinski organizaciji ni vedela prav ničesar. Mlade roke, ki so tam nekje v Bosni vrtale tunele in gradile nasipe za progo so ji bile tako daleč; daleč so bila zanjo srca, ki so vrtala skozi temo pot k svetlobi, še mnogo dlje ji je bila misel, da bi tudi ona morala zaživeti po vzorih te nove, sijajne mladine. Ostala je po dveh letih svobode med tistimi osamljenimi bitji, ki so brezmočno grabila po praznem upu, da se bo le dalo ostati ob strani. Teh možnosti je bilo z dneva v dan manj. Prišlo je tako daleč, da ji je nekega dne celo njen Hans dejal; "Ne bo šlo več dolgo tako, morala boš tudi ti kmalu prijeti za kakšno delo". Pogledala ga ie začudeno in skoro iztegnila vrat proti njemu, kajti Hans ji doslej ni nikdar govoril tako. Prav kakor Mira, je bil tudi on razvajeno meščansko bitje, vzdrževan od bpgate-ga očeta in dobrih stricev, živeč le v skrbi za zlikane hlače in nove kavarniške šlagerje. Z Miro sta si bila v tem pogledu popolnoma skladna, le, da Han-su poleg dela tudi študij ni dišal. Kako neki! Časa je bilo vedno dovolj za postajanje po uličnih križiščih. Tam sredi me-sta_, kjer se pripenja promenada, tam se je zbiralo toliko njegovih znancev, je bilo tako prijetno cele ure ogledovati mimoidoče, več ali manj elegantna dekleta, ki so se isto tako rada motala tam okrog. "Le zakaj vseh teh ljudi sedaj ni več po promenadah?" Mira je obžalujoče stisnila ustnice, široko razmaknila komolce, v zatilniku podprla glavo z levo roko in razmišljala: "Pa saj se je pred vojno prav tako živelo, ali še bolje, čeprav smo se mi vozili okrog, hodili na plese in uživali v športu. Kaj Vendar mislijo ljudje, ko vsi tako norijo z delom, da kar preko noči grade proge in tovarne? Ne razumem, da se celo sami zaganjajo za delom. In mladina! Bože mili, tam v prahu in vročini. Delat^i, držati v rokah lopato, upogibati hrbet in žuliti dlani! Delp, delo! Zadnji dve leti sta ji polglasno zdrknili preko mehkih, vlažnih ustnic in zdelo se ji je, kot da bi jih prvič izgovorila. V istem trenutku se je spomnila neke lutkove predstave, čudno! Od takrat je minilo prav gotovo več kot petnajst let. Bila je še čisto majhna deklica. Skupaj z mamico sta gledali igro-Samoten gozd je bil poln lepih, Velikih dreves. Drvarji so se la". Sedaj se začudi kralj: "Delo imate. Kaj je to delo?" Drvarji so se začudili. Bili so užaljeni, spoznali so, da njihov kralj ne pozna dela. Peljali so ga do debla in žagal je z njimi. Bil je že star a ko je prenehal z delom je vzkliknil: — "Dobro, da sem prišel med vas, tako mlad in svež se že dolgo nisem počutil. Velel je poklicati dvorjanika in ga ostro vprašal: Zakaj mi do danes niste pokazali dela? Ostal bi zdrav in močan kot ti ljudje tu. Pokazal je na drvarje. Obrnjen proti dvorjanom je trdo dejal: "Povem vam, da odslej ne bo nihče več brez dela". Drvarji so bili veseli. Peljali so ga do svojega in mu ponudili: "Želite naš kralj z nami večerjati malo zelja?" "Kaj, zelje, kaj je to — zelje?" se je zopet čudil kralj. "In malo polente," so nadaljevali možje. "Kaj, polenta, kaj je to, polenta?" O, poizkusil bom". Kralj je jedel in jedel. Tako v slast mu že dolgo ni šla nobena jed. Drvarjem je bilo dobro pri srcu. Kralj je velel poklicati dvornega kuharja in ga os^ro prijel: "Kako, da ste skrivali pred menoj najslajšo jed na svetu, zelje in polento? Mar sem vas zato tako drago plačeval, da sem danes ves bolan od vaših ničvrednih kuharij ? Ukazal je, da pride drvarski kuhar kuhati na dvor zelje in polento/. Prizor se je menda še nadaljeval. Takrat pred petnajstimi )eti ga Mira ni mogla razumeti; Le kako, da ji je prišel prav sedaj tako živo zopet v spomin? Kako smešna je bila lutka kralja, kako betežno je izgledal v svoji nevednosti o delu; toda, ali ni tudi ona skoro tako be-težna in nevedna kakor tisti kralj? "Ah, ne!" Hotela se je izmakniti tej zoprni, vsiljivi mi-,pli; "Med delavci res nisem rada hodila, toda, saj oni tega niti niso pričakovali. Da bi tudi jaz delala? Zakaj neki!? Bilo je dololj ljudi, ki so prosili za delo v naši tovarni. In ni se izplačalo. Mar ni bilo bolje hoditi okrog in zdaj tu zdaj tam uživati ta svet, ko je življenje tako kratko? "Parazit!" ji je nekoč zabrusil mlad fant, ko je ravno stopala v avto, on pa je napetih mišic vlekel težek voziček v njihovo tovarno. "Parazit, parazit", ji je potem še nekaj dni udarjalo v ušesih, z jezo se je spominjala predrznega fanta in razgovarjala se o tem z očetom. Drugi dan je stražnik odvedel fanta s tovarne. Govorili so, da je nevaren političen ptič, Miri je bilo nekoliko žal, a priznala si ni krivde nikdar, ker takrat ni mogla ali ni hotela razumeti, da je ona res "parazit". gih očitkov ni mogla trpeti. V razredu so nekateri vedeli, da je revolucionar. Glasno ga tako imenovati ni upal nihče. Beseda revolucionar je pomenila takrat nekaj strašnega. Danes je Dule važna in priljubljena oseba, upoštevan od vseh. Ko sta se pred nedavnim srečala, jo je prijazno ogovoril: "No, Mira, kako kaj s teboj: imaš mnogo dela?" "Prav nobenega", mu je odgovorila. Postal je skoro otožen in resno dejal: "Boš vendar nekaj pametnega pričela, saj vidiš, da čas danes zmelje vsakega kdor ne dela:" Povedal ji je to kot otroku, ki ga' plaši, da pride bav, bav. Od teraj je pričela Mira resno razmišljati o zaposlenju. Ob strani stati se ni dalo več. Težko; kot da se ji lušči trda skorja okrog srca se je sprijaznila z mislijo, da je delo njen edini izhod. Saj je bila vendar hčerka industrijalca; ona, vajena udobja in komoditete, prostosti, vožnje v avtomobilu in služinčadi, ki ji je stregla od jutra do večera. Prišlo je zanjo nepričakovano, da je padla med delovne ljudi kot mirnotekoča voda med mlinska kolesa. Vojna, ki je vedela zanjo le iz pripovedovanja, je ni prav nič pripravila na čas, kateri jo je sedaj nujno pograbil za seboj. Ko so tujci zapustili deželo je opazovala očeta, ki je mrkogledo pričakoval, da mu nova ljudska oblast po-državi tovarno. Z istim očetovim pogledom je tudi Mira motrila vse, kar se je odslej dogajalo krog nje. Življenje jo je privedlo med nas. "Uradnica! bože mili, kako je moglo vse to priti?" Mira je strmela v pisalno mizo pred seboj in sedla, kot bi se hotela prepričati, če jo bo stol sploh zdržal. Pred njo je ležalo delo. Ponujalo se ji je v visokih skladih registrov in map, ponujalo se ii je v debelih uradnih knjigah. Gledala je v bele liste pred seboj in jih skoro zasovražila. Da, to mi bo sedaj jemalo vso mojo prostost. Delo ves dopoldan, v letu nekaj tednov dopusta. V delu se ni mogla zamoti-ti. Misli so ji vendar uhajale ven, na cesto; preko streh je zrla v dalje in mislila: "Le kdo se bo sedaj zabaval v našem letovišču na Bledu, na morju, v planinah?" Sama sebi se je smilila, počutila se je kot ujeta ptička:, krivično prikrajšana v svojem življenju. "Toda, saj mi ni preostalo, drugega", se je tolažila. Končno bi tudi doma ne imela kaj početi. Njene znanke so bile že davno pred njo zaposlene. Promenada je bila prazna. Dule ji je pravil o času, ki jo bo zmlel, če ne bo delala. Celo njen Hans ji je odločno svetoval ta korak. Za hip se je umirila, segla po prvi mapi in urno beležila rubriko za rubriko. Vsekakor si moram nekaj izmisliti. Recimo, da . . . recimo . . Kako da mi ne pride nič pa-;netnega na misel; na vse zadnje bom le morala iti. Toda kaj naj oblečem? Pravzaprav imam same boljše obleke. No ja, platnene hlačke pa gotovo. In čevlji? Salonarjev ne morem obuti za udarništvo. V sandale uhaja pesek, špagarice bi šle k vragu v eni sami taki nedelji; Gojzerji? Tako so še lepi, skoro novi. Ce se odrgnejo? In to so moji smučarski čevlji! Kaj bom pa pozimi obula? Sicer pa za enkrat jih tudi ne bo konec. Prihodnjič se že kako izgovorim. Nedelja. Zgodnja jutranja ura. Lepo, rosno jutro je razlivalo vso svojo svežino nad Ljubljano. Uradnik in delavec sta se v urnem koraku srečala in si zazrla v oči. Mimogrede, le za hip. Bila sta si blizu, skupaj na delu za čimprejšnjo izvršitev nalog. Vedno večje skupine z zastavami so se dobro razpoložene pomikalo proti kolodvoru. Tam je naraščala množica ljudi; sindikalistov iz najrazličnejših ustanov. Pesem harmonik se je živahno družila s smehom in vetrom, ki je lahno valovil v zastavo. "Paraziti ali zajedalci" je nekaj let za tem razlagal profe-.JU "so živali, ki žive na račun mucih m žagah najdebelepe^ drevo, utrujeni so b.li. Sedli »•;tli„ske zajedalce. Ti so: "Hotel Mimo je pnvozila krasna kra-:.^ nadaljevati, a takrat se je Ijeva koeija. Sam kralj Jf »'■>;!oglasil nekdo v razredu: "Ima. pil IZ nje m vprašal: K^o^mo tudi človeške zajedalee!" ste?" Odgovorili so mu: Dr-|Bi, ^ jtudent Dule, simpatičen,, varji smo, tu imamo mnogo de- fant, ki ga pa Mira vsled mno- j in nekoliko nezaupljiv pogled. Tega ji nismo zamerili, saj so Radi smo jo opazovali in čakali dneva, ko bo izginila z nje nega obraza trmasta užalje nost, ko ji ne bo glas več tako nestrpen, ko bo izginila senca z njenih oči. Dnevi so tekli. Mira je obdržala svoj lagodni korak SLOVENSKA iCUHARICA NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU ^ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 «1 vsi ostali znaki kazali, da se vendar vdaja novemu okolju. Samo z besedo bi Miro nihče ne mogel povesti v novo, zdravo strujo odnosa do ljudi; čakali smo, da dogodki sami pokažejo deklici pravo smer. Sobota. V uradu so nam javili udarniško nedeljo. Med večino navdušenih je bila Mira skoro užaljena. Nosek se ji je dokaj vjisoko zavihal, češ: "2e spet udarniška nedelja. Edini dan v tednu pa človek nima miru". Tiho, sama pri sebi je že premišljevala, kako bi se izgovorila. Glavobol? Ne! Ženske z glavobolom so tako neaimpa-tične. Revmatizem? Nemogoče! Vsi vedo, kako rada plešem. Proti postaji je#v delovni obleki stopala tudi Mira. Kdo bi si mislil, pristojala ji je kakor rojeni delavki. V temnosi-vih hlačkah, beli bluzi, z rožnato ruto je bila videti kakor ustvarjena za to opremo. Kruš-njak, ki ji je visel preko ramena je bil morda nekoliko prenapolnjen za dopoldanske fizične potrebe, vendar tega ni nihče opazil. Počasi, kakor da se ji nikakor ne mudi, se je približevala postajnemu poslopju. Bila je že skoro pri švoji skupini, ko ji zastavi pot drobno dekletce. Dokaj obledelo krilo mladinskega kroja se je aprijemalo nežnih tokov in bela, a skoro drap bluza je skrivala komaj zaznavne znake deklištva. Velike sivomodre oči so se živahno vprašujoče uprle v Miro. — "Ste VI vodnica mladinske brigade?" "Kaj, jaz"? je začudeno zategnila Mira in še enkrat premerila drobno bitje pred seboj. Imela je občutek, da bi mogel deklico zamajati prvi ve-trc. "Da, ali ne greste v Šamac na progo? je nekoliko v zadregi pojasnila mladinka. "Ne, je odvrnila Mira zakaj to izpra-šuješ?" "Veste, sedaj mora oditi neka brigada na progo pa sem mislila, da greste z njimi", je žalostno izzvenelo preko nežnih ustec. "A tako, toda mi gremo le do Vrhnike, udarniško s sindikatom. Zakaj ne poiščeš svojo skupino?" "Pri vhodu me vojak ne pusti noter". "Kako to?" "Ah, veste, niso mi hoteli izdati dovoljenja, ker je zdravnik predlagal, da me pošljejo na počitnice. Toda jaz nočem v zdravilišče, hočem na progo, hočem. Ne mislite, da sem bolna, le tako slabotno izgledam. Bila sem že lansko leto na progi in sem mnogo pomagala. Nisem tako za nič, tudi letos bom pošteno delala. Tu ne ostanem, vajena sem proge bolj kot kdo. Na progo hočem. "Skoro zmedla se je v hitrem pripovedovanju a poslednji "hočem" je odsekala tako zahtev-nd in ukazujoče, da se Mira ni mogla upreti. "Toda, kako naj te spremim do vlaka, če nimaš dovoljenja?" Zopet se ji je preko bledega obrazca zarisala skrb. "Pod vlak skočim", je dokaj resno zagrozila, a bila je to njena poslednja gesta, poizkusiti vse, za dosego cilja. Globok vzdih je vzdramil Miro iz premišljevanja. Deklica se ji je v srce zasmilila. Toda, ali se ji je res smilila? Ali se ni poleg tega tudi sramovala pred tem malim bitjem, ona, zdrava in močna? Neznatna in daleč se Uncle Sam Says SAVE NOW WO SAVE VOUR R/niRE SAvmtw aoMos Tour Uncle Sam is indebted to '» newspaper editorial for pointing out one of the most vital qualities of United States Savings Bonds. Under the caption INDESTRUCTIBLE BONDS, this editorial declares; "A resident of the suburbs reported the disappearance of $12,000 in cash and $7,000 in United States Savings Bonds from his home. If he should never see the cash or bonds again, he would be out $12,000 not $19,000. For the bonds will be of no value to the thief, and on application will be reissued to the owner. The misfortune that befell the suburbanite is a timely reminder that surplus cash can be put to work with security, and with assured availability to the owner In time of need, by using it for the purchase of United States Savings Bonds." U. S. Treasury Deparint^nt njej tudi sama pomagala graditi. Ponovni prošnji tega bitja; ki je kot plamen gorelo pred njo v želji, da jo spremi do vlaka, se Mira ni mogla več upirati. Občutki, ki so jo napolnili ob tem kratkem srečanju so jo gnalie da je kot pod močnim vplivom tega otroka, segla v njeno nežno ročico in sta kakor zmagovalki brez strahu stopili mimo straže na peron. Tam so že stali vagoni, okrašeni z zelenjem in napisi kakršne zmore samo mladina. Mladinci in mladinke so se krčtali pred vagoni svečano, ponosno in resno. Prav tako svečano je stopala tudi mladinka poleg Mire. Svesti si zmage sta stopili do prvega kbniandanta, ki je ravno urejal skupine po vagonih in je razumevajoče sprejel tudi drobno srečno bitje. Še je Mira stiskala drobno roko, kot bi hotela, da se utrip njenega srca uravna z utripom nove znanke, kateri je radost vlažno iskrila v očeh. kopita, niso mogla trajati dolgo. Na drugi strani pa se je tudi jermen je, s katerim so bila obuvala pritrjena živalim na noge, u jedlo v kožo, tako da so živali še bolj trpele kot brez njih. Zato so» sčasoma pričeli uporabljati železna obuvala ali zgolj železne plošče, ki so jih na različne načine pritrjevali živalim na noge. Kdaj in kje so iznašli podkve današnje oblike, ki jih z žeblji pribijemo na kopita živali, točno ne vemo. Najbolj verjetno je, da so jih prvi uporabljali Kelti, ki so bili prvotni prebivalci današnje Francije. V izkopaninah keltskega mesta Ale-zije, ki so jo leta 52 pr. Kr. zavzeli Rimljani, so namreč našli večje število podkev z luknjicami, ki so tudi po obliki zelo podobne današnjim. Zanimivo je, da danes na Kitajskem uporabljajo podkve, ki so skoro popolnoma take kot keltske, od tem namreč čitamo tudi v Koranu, mohamedanskem sv. pismu. V Evropi pa se je podkovan je konj udomačilo šele v srednjem veku, ko je cvetelo viteštvo. Seveda je bil način podkovanja še enostaven in šele sredi preteklega -stoletja je v tej stroki nastal preobrat. Ni izključeno, da so tudi križarji iz vzhodnih dežel zanesli uporabo podkev in sploh način podkovanja v Evropo. Kako je prišlo do tega, da podkev velja za prinašalko sreče, ni pojasnjeno. To praznoverje je razširjeno pri mnogih narodih že od najstarejših časov, Angleži so jo obešali nad hišna brata, da bi jih varovala zlih duhov. Isto delajo tudi Kitajci, to pa zato, ker je podkev zavita in podobna kačam, ki so pri njim posebno v časti kot preganjalke hudobnih duhov. Tudi pri Rusih je bila podkev močno v časti in enako pri Tur- naših današnjih se razlikujejo j kih. (Verjetno zato, ker je pole po tem, da so bolj ozke in j dobna oboževanemu polmese-tanke. i cu.) Tudi pri nas velja podkev Bna dvmna je, da so vzhodni narodi, ki so bili nomadski narodi in so zato v glav- teri preprost človek še danes pobere na cesti podkev in jo do- nem uporabljali konje, poznklilT ^am obesi. Toda vse to je poame %podkw*nt kwy mjb(*bMak8Uu^vnulH%zvwu to mnogo prej kot v Evropi. O j ® Pred kolodvorom je Mira poiskala svoje ljudi. Prihitela je med nje resna in zamišljena. Mislili so, da je nejevoljna. Ne, to ni bila nejevolja, to je bil povsem nov izraz na Mirinem licu. "Kam si prej tako hitela s tisto mladinko? jo je vprašal nekdo. Kakor da ga ni čula, je begala z očmi od enega do drugega, kakor zbegana živalica, ki instinktivno išče nekoga, kateremu bi se lahko zaupala. Postalo ji je jasno^ da so ji vsi enako blizu, zato je brez pridržka planilo iz nje: "Videla sem veliko srečo v očeh malega človeka!" Od tedaj Mira večkrat izpra-šuje; "Kdaj bo zopet udarniška nedelja?" SANS. Nekaj o podkvi Kdaj se je pri nas uvedlo podkovan je konj, nam ni znano, kajti tudi za druge pokrajine Evrope je to še neugotovljeno. Negotovo je tudi, ali so že stari Grki in Rimljani poznali podkev. Najstarejši kulturni narodi Asirci in Egipčani so uporabljali konje brez podkev, iz česar sklepamo, da jih niso poznali. Toda rimski zgodovinarji pripovedujejo v svojih spisih, da so najstarejši narodi uporabljali posebna obuvala, v katere so naravnost oblekli kopita konj, mezgovfcin drugih živali, ki so jih uporabljali za ^v. , vožnjo ali ježo. Ta obuvala so je čutila od tega bitja Očitek g^i^tena iz ličja ali naprav-jo je tiščal v grlu. tembolj, ker ^g^ja in so bila torej TEKOM ČASA. ko se Zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 2* drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočiin se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega, dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 Si. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel,: EN 5013 99 Zastopniki ^'Enakopravnosti * Za st, clairsko okroije: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. ★ Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 ★ Za newburiko okrožje: FRANK RENKO 11 IDI Revere Ave. Diamond 8029 II ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott(57l8 jo je venomer gledalo dvoje ta-Žolčni kamni ? Zoprna bolezen!. ko iskrenih in jasnih oči. Zaže- Ne, to ne gre! Kaj pa važni lela si je, da bi spremila mla- ™da vsa ta obuvala, katerih opravki? In ce se prepričajo? dinko prav do proge, da bi ob ^amen je bil varovati živalim neke vrste prave sandale, v katere so obuvali živalim noge Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST vrne 11. novembra 1947 BORIS GORBATOV NEUKROČEIVI TARASOVA DRUŽINA (Nadaljevanje) — Ako greste tja po žito, — je hitro pristavil živahni človek, — vas ne razumem! Saj sem iz mesta Dnjepropetrovskega. Cast mi je, Pjetuškov, Jakov Ivanovič. če ste bili kdaj v našem mestu, ste se neizogibno pri meni obrili. Saj veste, brivnica Rdečega križa na.. . — Ne, nisem bil! — Zares ne? škoda! In namenjeni ste v Dnjepropetrovsk ? — je tlesnil brivec z rokami. — Jaz prihajam od tam. Tam je beda doma! Taras je nevrjetno skomizg-nil. z rameni. — Ne verujete? — je užaljeno vzkliknil "Pjetuškov. >— Čudite se, da je ta kraj obubožal. Jaz vam pa povem, kako! — A nenadoma je vtihnil in se ogledal naokoli. — Ne, nič vam ne povem. Pojdite! Pojdite! — Vaše mesto je že dolgo . . e . . . pod oblastjo . . . e . . . firerja? — se je nenadoma porogljivo nasmejal glas iz jarka in iz njega je zrasel postaven mož s ščipalnikom. — Naše? — je vprašal Ta ras. — Štiri mesece. — A-a! — se je zagonetno nasmehnil mož s ščipalnikom. — Mi smo že celo leto . . . Taras je razumel in se skru šil poleg svoje.samokolnice. Mož s ščipalnikom in brivec sta ga sočutno pogledala. — A kam ste namenjeni vi? je votlo vpfašal. — Proti Donu, — je odvrnil brivec. — Tam mora biti še raj.. . — Raj! E ... se je nasmehnil mož s ščipalnikom. — Meni bi bila polna kašČa dovolj. — Raj! — je jezno zavpil Pjetuškov. — Za moje blago mi je nujno potreben raj! Z manjšim se ne zadovoljim. Tarasu je bilo vseeno, kam — proti Dnjepru ali proti Donu. Potisnil je samokolnico na cesto in po kratkem premisleku se je napotil proti vzhodu. Zdaj mu je bilo sonce v zatilni-ku.'Spredaj je poskakoval nemirni brivčev hrbet, zadaj je težko dihal, sopel in kašljal človek s ščipalnikom, ki mu je bilo ime Pjofr Petrovič. Večer jih je dohitel na polju za Donjecem. _ Ali bomo prenočeval* tukaj? — je vprašal brivec. — Morali bi v vas ... — je neodločno dčjal Taras. _ V vas? E, ne. Tja za 1 jaza po-. Pre- di naše vrste . . . e . . tepuhe, ponoči ni poti povedano je. — Kdo pa brani? — A, kdo? Oni. — Boje se partizanov ... je zašepetal brivec in se potihem nasmehnil. Na polju so se tu pa tam že dimili ognji popotnikov in ko so zagledali njih mirni dim, so začeli ljudje zapuščati cesto. Izbirali so si na polju mesta, spravili tja samokolnice in onemogli polegli poleg njih. Polje je bilo že davno poteptano. V tem hudem letu so šle preko njega večkrat vojske in ljudstva. Povsod si opazil sledove bojev in 'sledove taborenja; požgano travo, razklana drevesa, strelske jarke, lijake granat, pepel, črne ostanke žerva-vice . . . Blodili so čez to polje begun-ci in se razkropili po licu zera.-. Ije. Samo trupla konj so ostajat ob poti, pa kolovozi, globoki in žalostni, kakor gube. Prehodile so to polje vojske, pogazile ga v boju, mrtve so po- kopali, ranjence pobrali in odšli naprej, polje pa se jim je vtisnilo v spomin. Samo ranjenci ga pomnijo; njihova kri je poškropila to črno travo . . . In glej, zdaj se tu razprostira nenavadno taborišče popotnikov. ženska je slekla katuna-sto bluzo in jo pere v granatnem lijaku. Voda je rjasta. Pravijo, da od ilovnate zemlje. A morda je od krvi? Otroci spijo po strelskih jarkih. Na ostankih nekdanjih ognjev kurijo nove. In že se dviga k nebu trpki, sirotni dim . . . Dogoreva nevidni sončni zahod, bakreno-črn, ko da je izpil vso kri in vse gorje sveta, plamene bojev in dim ognjev. A s ceste prihajajo vedno nove skupine ljudi s samokolnicami. Že postaja na polju tesno. Ljudje že spe po jarkih. Stiskajo se drug k drugemu. Iz Harkova, iz Poltave, iz Zaporožja. Artjemovci z vrečo soli na samokolnici. Kremen-čukžanci s tobakom, ki so ga izmaknili iz tovarne, ljudje z obmejnega pasu z lonci barv. Kakor da so se na tem polju znašla vsa ukrajinska mesta. Ko da je šlo vse ljudstvo s samo, kolnico na potep, da si poišče kruha . . . kruha! "Ukrajina ti moja! Ukrajina! — je trpko zamajal z glavo Taras. — Nesrečni smo s teboj vred!" Medtem je brivec zanetil oger|.j in zdaj je gledal z užitkom, kako se plamen kodra in vije, kakor najlepša pričeska iz njegovih rok. Od vseh strani so se sprožile roke k ognju. Tudi človek ^ progasti suknji, z mehkim klobukom, ki je sedel ob strani, se je slabotno izprožil proti ognju, a se ni premaknil, ne približal. Kam pa vi,, državljan ? — ga je ljubeznivo ogovoril klepe-tavi brivec, kakor da ga vabi k ognju in k besedovanju. — Oprostite . . . hm ... — je mračno odgovoril mož z mehkim klobukom. — Na cesti . . . hm ... na cesti se ne razgo-varjam, — in skril obraz za ovratnik plašča. — Inteligent! — je Pjetuškov užaljeno dejal Tarasu. — Inteligent z visoko izobrazbo! Ce si inteligent — je jezno zavpil, — ostani doma, ne potikaj se po cestah. — Oprostite . . . hm ... — je dejal mož s klobukom, — vidim, da me niste razumeli . . . Jaz sem pevec . . . Hm . . . Moram čuvati svoje grlo ... Tu je vlažno . . . Pjetuškov/se je. zakrohotal: — Pa bi bil čuval glas doma! — Nimam ižbire, — je kratko odgovoril pevec. , — Res nimaš izbire, — je vzdihnil Pjotr Petrovič. — Ce bi se mi pred dvema letoma sanjalo, da bom — zrel človek, Vostrnikov knjigovodja — postal . . . e . . . potepuh, — bi si bil mislil: kako grdo se mi je sanjalo! A. glej ... e ... tako se je zgodilo. A vi, prisedi-te, prisedite! — je zaklical pevcu. — Ogenj je brezplačen. — Hvala vam, odgovori, se odkrije in primakne k ognju. — Kako pa ste vi zašli sem? — se je nasmehnil Taras. — Pravijo, da Nemci ljubijo odrske ljudi. — No, jaz . . . hm ... ne ljubim Nemcev. Oprostite. Grešnik sem. Rus. — Kakšna družba! — je vzhičeno vzkliknil brivec. — Kakšna družba se je zbrala okoli našega ognja! Kaj, Pjotr Petrovič? Niti v dobrih dneh ne spraviš zlepa takšne družbe skupaj. — Da ... — je sanjavo za-krehal knjigovodja, — ko bi se primaknila tej družbi še ste-klenka ... s citronovo skorji-co . . . / — S pomarančno ... — je kratko pripomnil pevec. — Cemu s pomarančno? — Splošna navada je s citronovo. Od pamtiveka. — Pomarančna je mehkejša. Ne morem drugače . . . Oprostite . . . hm . . . moj glas. Brivec je vrgel dračja na ogenj. Sveže, se je v ognju skrčilo kakor kačji klobčič, in zacvililo. — Jajčna jed s paradižniki, — je spregovoril brivec, — je moja najljubša jed, če vam je prav. Nihče mu ni odgovoril. Spet je vrgel dračja ha ogenj. — Ne bi mogli skuhati to peso ? — so nenadoma zaslišali boječ ženski glas. — Kaj? — se je okrenil brivec. Z bokom proti ognju in z glavo naslonjeno na samokolnico, je sedela ženska. Ponovila je: — Pravim ... tu na polju je pesa . . . skuhali bi jo. — Dovolite, J- se je splašil pevec, — to je vendar pesa za krmo. Za svinjsko krmo . . . — E, moj dragi! je dejal knjigovodja. — Ali so ljudje slabši od svinj? Kaj ne jemo svinjine ? — Jedli smo ... — je popravil Taras. — No, torej! To se pravi,. . . — A gotovo so ljudje že vso peso poruvali, — je žalostno dejala ženska. — Pa jo p o i š č i m o ! — je vzkliknil brivec in odšel na polje. MOŽ IN ŽENA SREDNJE STAROSTI, ŽELITA dobiti v najem stanovanje s 4 sobami in kopalnico; od E. 55 St. naprej. Oba zaposlena. Naslov se "naj pusti v uradu tega lista. VETERAN z ženo in osem mesecev starim otrokom želi dobiti v najem stanovanje s j 4-5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče CL 9861. Poslopje s 15 sobi za "room ng house." Oddaja se po 2-3 sobe v najem. Mesečni dohodek $325; severno od Euclida. SW 6204 Proda se hiša na Nichcia: Ave. v Euclid, O. Izvrstna prilika za večjo dfužino; 7 sob—sprejemna soba, jedilnica, kuhinja, šivalna soba, 3 spalnice, kopalnica; vse udobnosti. Lota 75x 143. Lepo sadno drevje in vrt. Garaža, cementiran dovoz, vse v prvovrstnem stanju. Blizu šole in cerkve ter busa. Za podrobnosti pokličite lastnika po 5. uri zvečer. KE 4543 NAPRODAJ JE HIŠA NA 18014 NOTTINGHAM RD. Lastnik se bo selil v drugo državo in je primoran prodati svoj dom. Hiša s 7 sobami, "tile" kopalnica, 2 garaži, lep gozd, 70 vrtnic. Proda se po zmerni ceni. Za podrobnosti pokličite ED KOVAČ 960 E. 185 St. KE 5030 Kmalu se razkuštran. — Da ... — reče in zlaga pred žensko vse, kar je nabral. — Pesa ... pa se vendar tepejo zanjo. Ljudstvo se je poživinilo. — Lakota . . . — Pa v čem bomo kuhali ? — je vprašala ženska. — Da, v čem bomo kuhali? Na to še pomislil nisem, — brivec se je nepomagano ogledoval naokrog. Bila je tema, a ognji so zemljo tu pa tam razsvetljevali. — E! Glej! — sklonil se je in pobral nekaj s tal. — Čelada! — podal jo je ženski. — Kuhaj v nji. Ženska je obračala čelado in nenadoma hlipnila. — Kaj vam je? — vsi so se preplašili. — Prebita je... — pokazala je čelado in vsi so videli čr^ no luknjico v zvezdi. Okoli ognja je vse utihnilo. — Poiščem drugo! — se je živčno nasmejal brivec in začel šariti po travi. — Lahko bi bila čelada mojega moža ... — je tiho zahli-pala ženska. — Našel sem kotliček! — je zavpil brivec. — Videti je cel . . Kmalu je bila pesa skuhana. Taras je priložil pod ponvični-ka, drugi — kar so pač imeli. — Poglejte! — je začudeno dejal brivet. — Pesa je pa okusna! — Lakota je najboljša kuharica. To — to je gotovo ... — se je zasmejal Pjotr Petrovič. (Dalje prihodnjič) Zemljišča 3SSS Pozor, G.I/s E. 14th-Scovill okolica. Hiša za 2 družini; 6 in 6 sob, nov fornez na plin, vse udobnosti; sedaj v najemu; tudi hiša s 6 sobami, zadaj, se lahko proda posebej ali skupno. Velika lota do stranske ulice. _YE 7603_ Moderen