PROLETAREC JE O E L A V S k I LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—N«. 1955. (•M M MMi tU m MM, Itac. «, INI. MiK to Act ol Cmna al Muck >, un CHICAGO 23. ILL.. 28. FEBRUARJA 8 P«nameriško unijo? ostalih 400 uslužbencev čeho-državo, kar jih je v latinski V namenu, da takih umeša- j slovaške zamejne vlade pa se Ameriki. Sicer so se v nji vlade vanj nič več ne bo. so se na po- odpelje z ladjo in potem iz ka-tudi prej menjale preko noči z vabilo washingtonske vlade kega evropskega pristanišča pa oficirskimi puči, toda v sploš- zbrali v glavnem stanu mehi- * 4etali. Par ministrov pa je od-nem so državljani vendarle ske republike zastopniki skoro potovalo iz Londona na Slova- Rdeči križ prične svojo kampanjo za vojni fond 1. marca Kvota za vojni sklad Rdečega križa v čikaškem okraju je $11,300.000 Ameriški Rdeči križ služi naši armadi, pomaga v nesrečah in sodeluje pod okriljem mednarodnega Rdečega križa v pomoč bednemu ljudstvu v okupiranih deželah, med begunci in vojnimi ujetniKi. Zasluži torej vso mogočo oporo, ki mu je ameriško ljudstvo more dati. Njegova kvota v tej kampanji za vso Ameriko je dve sto milijonov dolarjev Vojna bo se dolga V prvi svetovni vojni so bile Zed. države v nji aktivno udeležene 584 dni, v sedanji do konca februarja pa že 1,180 dni, torej več kot še enkrat toliko dni, a do popolne zmage v Evropi in na Pacifiku izgleda še jako daleč. &koda, ki to je imela Francija v času nemške okupacije naša 8G0 milijard frankov Francija ie morala vzdrževat7 /so nacijsko okupacijsko arma-lo, ki *e bila vsled vedne ne-arnosti zavezniške invazije na francosko ozemlje zelo velika. Vrh 'e^a ie morala Francija 'lačevati Nemčiji vojno odškodnino, ki te znašala več kot pa jo 'e dobila Francija od Nemčije v prejšnji vojni. lltnri Teitgen, ki je minister a info maciic v de Gaullovi vladi, te o škodi, ki jo je imela Francija od Nemcev, objavil sledeče podatke: V štirih letih okupacije so vzeli 67 milijonov ton železne rude; 20,000 ton bakra; 2.800,-000 ton žita: 70,000 ton krompirja; 222 milijonov galonov vina. Druge izgube v isti dobi: I,-100,000 porušenih ali pa poškodovanih hiš, izmed teh 400,000 v prvih treh letih vojne; 1,800,-000 mili železnic uničenih; 350 tisoč avtov in 'ovornih avtov razbitih (Francija je imela pred vojno samo 500.000 motornih vozil, torej jih je s tistimi, ki so jih Nemci vzeli s sabo, skoro vse izgubila. K tem izgubam je prišteti več sto lokomotiv, ki so jih Nemci vzeli s sabo na svojem umiku v rajh, in pa vagone. Promet v Franciji je vsled tega ves iz reda. Januarja je francoska vlada naročila v Zed. državah 700 lokomotiv, a vzelo ho dolgo, predno jih bo vse dobila. Vlade slovanskih dežel šle pod okrilje Sov. unije SLOVANSKI BALKAN POD RUSKO ZAŠČITO. — POUSKA IN CEHOSLOVAŠKA V ZVEZI S SOVJETSKO UNIJO. — JUGOSLAVIJA SE USMERJA PO SOVJETSKEM SISTEMU smeli voliti, imeli so parlament in pa svobodo tiska in zborovanja. Toda ker so vse preobratne vlade, ki jih je doživela Argen- vseh vlad na tem kontinentu, ki so razpravljali in sklepali, kako Nemčijo in Japonsko čim prej poraziti, kajti na papirju ško že januarja. Vojna nas stane sedemkrat tina v poslednjih letih, bile us-jso skoro vse v vojni proti nji- j toliko kot prejšnja vojna Zvezni blagajnik Morgenthau pravi, da nas je vojna od napada na Pearl Harbor pa do letošnjega 30. januarja stala 238 milijard dolarjev ali sedemkrat toliko kot prva svetovna vojna. merjene proti Zed. državam, to! ma, in ob enem, kako utrditi se pravi, hotele so si izvojevati panameriško unijo. politično in ekonomsko neodvisnost od "moloha na severu", se je vlada v VVashingtonu zavzela Argentino spraviti na kolena, pa naj stane kar hoče. Anglija ima svoje interese To se bi ameriški vladi lahko posrečilo, ako bi hotela Anglija sodelovati. Pa noče. Kajti Anglija je od Argentine ekonomsko jako odvisna. Glavni delež mesnega uvoza dobiva iz Argentine. In pa veliko žita. Torej se vlada v Londonu ne briga posebno, kdo je na krmilu v Buenos Airesu. V tem se interesi Washingtona in Londona jako križajo, toda ne toliko, da bi Argentina zmogla napraviti zgago v tovaršiji združenih narodov, med katere spadajo razen nje skoro vse latinske republike na tem kontinentu. Godrnjanja proti ameriški vladi V diplomatlčnih trenjih, ki jih je na tem kontinentu več Vnanja politika Zed. držav v latinski Ameriki ni taka, da bi bila privlačna. Kontrolirajo jo 'Nadaljevanje na S. strani.) Zavezniški vojni korespondenti v Beogradu V ameriškem tisku je bilo veliko kritike proti osvobodilni jugoslovanski vladi v Beogradu, ker ni pustila zavezniških vojnih poročevalcev v deželo. Par jih je moralo iti iz Beograda, češ, da pošiljajo ven pristranska. neprijateljska poročila. Ostal pa je tam korespon-dent angleške novinske agencije Reuther. Nedavno pa je OWI poročal, da je prišla v Beograd dne 10. feb. večja skupina zavezniških časnikarjev, ki so bili zelo ceremonija lno sprejeti. Pripeljali so se tja z letalom. Listnica uredništva V prejšnji številki je ostalo mnogo tiskovnih pomot. Vzrok je, ker je Joseph Košak, ki običajno postavi skoro vsega Proletarca, zbolel, pa ga je tiskarna nadomestila z nekim drugim, ki ne zna našega jezika. Tako je po korekturah pustil spet v skoro vsaki vrstici novo napako. Ker je bil tudi drugi stavec, ki zna naš jezik, dolgo bolan, je bilo s tem novim tiskarjem nemogoče izvršiti delo tako. da bi list izšel brez tiskovnih napak, ki se rade dogode celo ko delo vrše vešči ljudje. Joseph Košak, ki je nedavno dopolnil svoje enoinsedem-deseto leto, je spet zdrav in pri delu na svojem starem mestu. Po konferenci "velike trojice" na Jalti je še bolj očividno, da gre razvoj nove Evrope po dogovorih, ki značijo izliv sovjetskega vpliva posebno v slovanske dežele. CehoslovaŠka zaveznica Rusije Ena izmed prvih zaveznic Rusije je CehoslovaŠka. V času sedanje vojne se je njen predsednik Beneš odločil zidati njeno bodočnost na Rusijo. Sklenil e z njo pogodbo, ki pomeni koro toliko, kot da se ji je pri-Iružil. Toda ostane vendarle samostojna, s svojim ekonomskim in političnim sistemom. Cehi so se po prejšnji vojni naučili, da se jim na takozvane zapadne demokratične sile ni zanašati, pa so se vsled tega odločili v bodoče poskusiti delati 'ase pod rusko zaščito. Sovjetska unija je s tem veliko pridobila, kajti prodrla je v osrčje Evrope. A tudi njena odgovornost je toliko večja. Jugoslavija šla izpod za pad-nega vpliva Jugoslavija, ki je bila po prejšnji vojni Sovjetski uniji sovražna skoro do zadnjega dne, je sedaj popolnoma pod njenim vplivom — z odobritvijo Anglije in predsednika Roosevelta. Dočim je do leta 1939 krmarila v Beogradu Rusiji sovražna vlada, je sedanja, in bo tudi bodoča, taka, ki se bo osla-njala na Moskvo, ne na Pariz, London, Rim ali Berlin, kakor so se prejšnje. Poljska v ruski sferi Zdi se. da bo bodoča Poljska izmed vseh slovanskih dežel še najbolj samostojna, z ozirom na svojo rusko sosedo, a vendar se bo morala tudi ona osloniti nanjo. To vprašanje je za Rusijo rešeno s tem, da je velika trojica priznala lublinsko vlado, čeprav po ovinkih. NaroČila ji je hamreč le to, da naj se reorganizira in pritegne vase še druge demokratske stranke. Slično navodilo je dala "velika trojica" Titu. Bolgarija izginila izpod nemškega vpliva - Ena izmed dežel, v kateri Rusija že dolgo ni imela vpliva, je Bolgarija. A sedaj pa je tudi ona popolnoma pod sovjetskim vplivom. Ne le to, ampak postaja zaveznica Jugoslavije, in možno je, da še predno bo vojne konec, postane članica federativne Jugoslavije. Kar se carski Rusiji ni nikdar moglo posrečiti, se je Stalinu. S pomočjo Cehoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije je u-stvaril slovanski blok, ne toliko na načelu panslavizma, kajti to je le fraza, sredstvo za propagando, ampak na temelju gospodarske in politične skupnosti. Ako bo načrt izveden kot je zamišljen, bo ta blok po tej vojni prvič v zgodovini pomenil zares veliko silo. In upajmo, da bo tudi vzor socialnih svo-bodščin in demokracije. Davki pokrivajo blizu polovico zveznih stroškov Davki plačujejo 46 odstotkov tekočih izdatkov zvezne vlade, drugo se plačuje s posojili, za katera vlada izdaja vojne za-dolžnice. Veliko nemške armade ujete Od zavezniške invazije v Francijo 6. junija pa do konca letošnjega januarja so naše čete ujele že nad 865,000 Hitlerjevih vojakov. SEJA ODBOROV JSZ BO 2. MARCA V petek dne 2. marca bo v SDC seja eksekutive JSZ, uprave Proletarca in odbora Prosvetne matice. Na dnevnem redu bo Majski glas in mnogo drugih zadev. Tajnik pravi, da bo ta seja radi tega izredno važna. Ako bi delavci 1 takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo tavajalno časopisje, bl bilo kapitalizma kmalu konec. Jurisdikcijski spori v GIO slabo znamenje Unija avtnih delavcev, ki je International Harvester kompa-največja v CIO, se je odločila nije, ki jih kontrolira McCor-vzeti v svoje vrste tudi unijo mickova ilahta. Delavci, ki ho- delavcev v tovarnah poljedelskih strojev. Obe sta včlanjeni v CIO. Prva ima nad milijon čla-druga blizu sto tisoč. Obe čejo It stare unije v unijo avtnih dalavcev, se prerekajo pri strojih t onimi, ki so sa stari "rešim". In organizatorji unije avtnih delavcev pa so te spopadli t "gangsterji" stare unije. Caaopitje ni veliko vpilo o tej zahtevali { aferi, ker pač smatra, da je to j« nastal "delavtka notranja zadeva". A nov, sta industrialni. Toda v drugi jc nastalo napram vodstvu toliko nezadovoljstva, da so delav« ci, ki so za unijo, spremembo in tako eden največjih jurisdikcijskih vendar Je povedalo dovolj, da sporov, kar jih je še bilo v tej je ta pojav za ameriško unijtko deželi od postanka depresije, gibanje jako opasna stvar, pa do sedaj. Kongres industrialnih unij je Glavni boi med njima sc te- nastal saradi potrebe po orga-daj vrši v Chicagu, v tovarnah nitiranju delavcev v takozva- nih masnih industrijah. Ena teh je avtna industrija. Ko se je ustanovila in uveljavila, je svoje sile osredotočila najhoM na Detroit. Potem je posegla v druge kraje, kjer so avtni ohra-ti. Tudi aeroplanska industrija spada v nieno področje. Med-♦em so se spretni "promotorji" lotili organiziranja delavcev v tovarnah poljedelskih strojev, ki pa v resnici spadajo v isto stroko kakor avtni delavci. Boj med obema unijama tli še dolgo, a bnhnil je na dan šele letos. Prizadetih je v njemu tudi mnogo slovenskih delav* cev, največ v Chicagu. Nepristransko hi sodili, da je unija avtnih delavcev v pravem. ko hoče v svoie področje tudi delavce v tovarnah poljedelskih strojev in traktorjev. Toda unija slednjih sc tej "invaziji" upira na vso moč, delavci pa so v zmedi in med tabo ugibajo, da li je res ta hoj avt-ne unije njim v korist, ali pa le Horha za mesečne prispevke, ki iih moralo plačevati. Najboljše bo. da se združijo z unijo avtnih delavcev, ker je dobra in zares industrialna, vsesplošna delavska organitacija, s poštenim vodstvom. // ii Majski glas", štiridesetletnica Proletarca" in delo, ki ga imamo ob tem jubileju Cena letošnjemu Majskemu glasu je 35c posamezen izvod« Lani je nas stal vsak izvod povprečno 42c. Torej znatno več, kot pa mu je bila naročnina. Razliko so pokrili oglasi, kot je običaj v ameriškem tisku. S teqa stališča mu je cena enaka tudi letos, dasi so tiskarski stroški jako zvišani in vrh tega, ker manjka tiskarjev, so tudi druge težave, ki jih urednik in upravnik Majskega glasa sama ne moreta prebresti. Iskreno apeliramo na vse sotrudnike, da naj pošliejo svoje spise čimprej. Prvi se je odzval že k prejšnjemu vabilu naš stari pionir Nace 2lem-berger. Vsakdo je povabljen na sodelovanje. Vsakdo naj smatra, da smo v izrednih časih in naj pomaga. Upravnik je razposlal nedavno vsem znanim somišljenikom pole za nabiranje pozdravnih oglasov. Vsak tak oglas stane dolar. V njemu je ime in naslov. Upamo, da sc ob štiridesetletnici Proletarca efebi saj tisoč takih oglasov, morda celo veliko več. Tudi drugi oglasi so mu potrebni. Kadar naši zastopniki gredo na delo za Majski glas, store to \7 prepričanja, ne za denar. Najbolj jih razveselite, ce jim po kratkem pomenku rečete, "seveda, oglas v Majski glas Lom dal kakor vsako leto." Ko bo vojne nekega dne konec, bo Proletarec svojo vojno še zmerom nadaljeval. Kojti borbe med roz edi lit bo konca, dokler ne zmaga socializem le v ta nomen je posvečen letošnji Majski glas. *r 0 PROLETAREC UST ZA INTERESE Lj^AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« Ji4)01111 njumo Februarja leta 1871. so sa v Parizu vršili dogodki, kateri so vodili j Pariško komuno. Trajala je xi meseca marca do konca ma-;a istega letu. Bila je zadušana v krvi. Prilike in razmere so bile nekako podobne dunašnjim. Razlika je bila v tem. da sta bili takrat zapleteni v vojno samo Francija in Nemčija. Triinšestdeset let pozneje je klerofašist Dollfuss zadušil na sličen način delavski Dunaj, Ta krvavi zločin je bil izvršen meseca februarja 1. 1934. In je prav, da se ga spominjamo. Jollfuss je storil to delo po navodilih Vatikana in Mussolini-a. Dne 25. julija istega leta je lobil zasluženo plačilo od svojih duševnih bratov — nacijev, u so bili takrat vsled teritori-jaJnih ambicij z Mussolinijem se nekoliko v sporu. Danes je Dollfuss mrtev, Sušnik nekje v 'aporu, Mussolini Nemcem čevlje snaži, Fey je mrtev in Rudi-ger von Starhemberg je v Argentini. In kako se danes godi Hitlerju, tega ni treba opisa-vati. Dunajski socialisti in pariški komunardi so bili premagani, njih delo pa uničeno in pori-njeno v preteklost — ali čudno: ljudi lahko pobiješ. razrušiš in požgeš njihovo delo. toda ideje, katera je večna, ne moreš ubiti. Tisti, katerih je bilo peščica, so danes milijoni. Zgodovina te povesti se j^ šele začela. Jugoslavija Kot čitamo v listih, so se jugoslovanski ministri izselili iz Londona v Beograd. Sedaj, ko je "trojica" priznala začasno vlado v glavnem mestu Jugoslavije, je njena skrb vladati, dokler se ne iz vrše splošne volitve, v katerih se bo odločilo o obliki bodoče vlade. Delo konsolidacije bo v teh okolščinah laglje. Precejšen kos Jugosla,-vije je še vedno v rokah Nemcev ter Paveličevih razbojnikov, a kljub temu bo delo končnega osvobojenja olajšano. Tudi vprašanje časnikarskih poročevalcev ter pomožne akcije UNRRA je menda rešeno. V reviji Saturdav Evening Post z dne 17. feb. ima John Chabot Smith o Jugoslaviji zelo interesanten članek z naslovom "The Cost of Our Jugo-slavian Blunder." V njemu opisuje, kako so zavezniki podpirali Mihajloviča, ki je zastopal interese kraljeve čaršije, dasi je nihče ne mara. Sele ko so uvideli bankrotiranje njene politike, so se polagoma obrnili na Titovo stran. Opisuje tudi. da osvobodilna armada ni hotela zavezniške intervencije v Jugoslaviji, temveč samo orožje in druge potrebščine. Na ta način je osvobodilna armada postala v Jugosaliviji edina moč z odločujočo besedo, z rekordom neprestanega boja z Nemci in Italijani ves čas invazije. Prizna tudi, da je ideja osvobodilne fronte edino rešilna za Balkan. To je, za federativno obliko balkanskih dežel ln narodov. Izgleda, da bo tudi vprašanje Trsta in Reke. z vsem dalmatinskim obrežjem in s Primorjem. ki ga Tito absolutno zahteva, za Jugoslavijo po-voljno rešeno. Očividno je, da so naši ljudje v starem kraju na delu za novo državo in vedo kaj hočejo. V mednarodnem gibanju V Londonu se je 6. februarja pričela zelo važna mednarodna konferenca delavskih unij, ki je s svojim delom zaključila 17. februarja. Zastopane so bile unije iz vseh zavezniških in nevtralnih dežel Evrope, A-merike, Avstralije in Afrike. Ameriški CIO sta zastopala Sid-ney Hillman in Rolland Jay Thomas. AFL se tega kongresa ni udeležila, ker njeni predstavniki ne marajo v družbo ruskih delavski hunij. Najvažnejša točka na tem zborovanju je bilo vprašanje novo delavske internacionale Ta konferenca, o kateri ste gotovo precej čitali, je za delavstvo silno važnega pomena, kaj,-ti od tega bo odvisna solidarnost svetovnega delavstva po vojni. O tem več prihodnjič. Da se delavstvo giblje, to dokazujejo njegove smeri v novo osvobojenih deželah. In vse te smeri kažejo na — levo. lia Poljskem, Cehoslovaški, Jugoslaviji in Franciji so tekoči do-, godki jasen, nespremenljiv dokaz, kaj delavstvo in splosno ljudstvo zahteva. Socialisti in delavske unije v Franciji zahts-vajo takojšnjo socializacijo rudnikov, tovarn, bančnih zavodov itd. Minister industrialne produkcije Robert Lacoste je izjavil svoj čredo: ^Največja iluzij r. bi bila. č<* bi se zanašali z* obnovitev ekonomskega obrata v Franciji na privatno industrijo. Edino država ima' za to potrebna sredstva." Pri nas V senatu se še vedno prepirajo o zahtevi administracije in vojnih oblasti za sprejem novega zakona, Jd ga označujejo z "vvork or fight bili". Ko se predsednik po svojih potovanjih spet poglobi v delo doma, bo še več takih vprašanj. Precej razburjenja je povzročil nov odlok, ki določa, da je policijska ura za vse tako-zvane nočne klube, gostilne gledišča in plesišča v Zed. državah (menda tudi v Nevv Yor-ku) odslej o polnoči. Seveda je to povzročilo silnega jsmranja. "Zapreti o polnoči, ko se bicnis šele prične!*' V tej deželi je veliko ljudi, ki še sedaj ne vdo, da smo v vojni. Ko govorimo o vojni, naj vsak samo prčita. da je v prvih dveh dneh boja padlo na malem japonskem otoku Iwo Jima čez tri tisoč naših fantov—mrtvih in ranjenih. To so številke, ki lahko predstavijo grozote in realnost vojne tudi najzakrk-nejšemu človeku. In vojne še ni konec. Naše gibanje Proletarec bo imel to pomlad spet svojo jubilejno prireditev. Datum še ni določen. V kratkem bo o tem podrobneje povedano A že sedaj apeliramo na vsakega v Chicagu in okolici, da se te priredbe gotovo udeleži. To bo ne samo jubilejna slavnost, ampak bo prireditev nudila tudi duševni užitek, ki ga ne pozabite kmalu. Tudi podružnica SANSa bo imela svojo prireditev to pomlad. Namenjena bo jugoslovanskemu relif u. Denar v to svrho je silno potreben. Več o tem v naslednji številki Tristoteri V zadnjem Proletarcu nisem nič opazil, ako je kaj ponovnih kandidatov v skupino tristote-rih. Upam. da jih je precejšnje število. Kateri se še niste, prijavite se^ Ruski relif — ničesar za poročati. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da toliko ljudi v Angliji in poeehno v Zed. državah vneto želi, da bi »e Churchill in Roosevelt s Stalinom rajie sprla namesto sodelovala g njim v skupnih vojnih naporih, to mi nikakor nc irrr v clnvn. Proletarec, Februar? 2K, 1945. Vladimir Levstik: Oblodovei (Nadaljevanje) Lasje so se mi na jezili. sem gledal, kod naj izginem in kam. Se trenutek in vsi bodo videli mojo laž: perpetum mobile je bil moj izum, Mlinar je seveda v svoji sobi ter puši lulo in vrla gospa Marica seveda ni ležala v porodni postelji — še tega bi ji trebalo! Tedajci pa je nebo poslalo rešitelja. \ "Stojte, kaj pa sprejem?" je nenadoma vzkliknil gospod šolski nadzornik, ki je zaradi debelosti sopihal v zadnjem voju. "Za Boga! Ministra Paja Cin-carmiškovič in Mustajbeg Bi-sagovič se peljeta ob dvajsetih petdeset spet skozi našo postajo .. . Zdaj je četrt na dvajset, in mi smo še tu! Kaj pa sprejem, gospoda moja?" Njegov vzklik je dosegel več od vseh mojih zarot. Armada našega vrlega ženstva je napravila sredi juriša levo v krog in se je z brezprimerno odločnostjo zapodila proti mestu. Profesorja. filozofijo, perpetum mobile in porodnico, vse to je veter odnesel. Toda skrivališče mojega znanca je bilo izdano. Vsemogočna javnost je ustavila oči na njem In meni, ki sem s po-b?šeno glavo sledil družbi v mlačni večer, ni bilo pri duši nič dosti drugače nego Iškar-jotu, ko je povedal Zidom, da Kristus moli na vrtu getseman-skem . . . Nisem ga mislil zaznamovati, Bog mi je priča, da ne! II % Sprejem ministrov je spravil vse iz tira., Omizja in damski krožki r-skega mesteca so modrovali več tednov samo o velikem dogodku. Zanimanje za profesorja Mlinarja je med tenj zadremalo, čeprav je baje izumil perpetum mobile in čeprav je bilo rečeno, da mu družica stoka v porodnih bolečinah. Se jaz, ki sem tisti večer trdno sklenil stopiti k njemu, da ga za časa posvarim, sem vsak dan odlašal svojo namero. Ko sem se naposled ujezil in zapove-dal samemu sebi, da pojdem nepreklicno drugi dan. je preprečila novo izneverjenje brzojavka, ki me je pozvala k bratovi smrtni postelji. Pogreb, žalovanje, zapuščinske skrbi in ostale dobrote, s katerimi nas obsipajo pokojniki po svojem odhodu, kakor bi hoteli znesti nad nami kaj vem kakšno neut2meljeno zavist — vse to se je vrstilo brez usmiljenja tik do konca mojih počitnic. Čeprav je bilo do R**' samo tri ure železniške vožnje, mi vendar ni ostalo časa. da bi se peljal k tamkajšnjim znancem po slovo. Rad ali nerad sem moral prepustiti Mlinarja usodi in sem odpotoval na svoje službeno mesto, ne da bi prej govoril z njim. A da povem res odkrito: ob tistih zmedah in preglavicah sem ga vobče nekam pozabil. Pozen jesenski piš je že smuka l poslednjo rumen s premra-ženih dreves in jaz sem bil zdavnaj preko glave zarit v uradne posle, ko dobim nekega jutra pismo z Rrt*V Na prvi pogled sem spoznal izmučeno in raztrgano Mlinarjevo pisavo Njegova epistola je bila očivi-dno plod skrajno razdražene minute. Glasila se je takole: "Lopov! Kaj si mislil, ko si nahujskal name ves ta vsiljivi zverinjak° A'i si morda pričakoval, da bodo molčali? Zmotil si se: Cici-gojka, gospa Kosirnica. budala-sti Obloda in ostali so mi povedali sleherno besedico, ki je prišla iz tvojih širokih ust — da >e ne izrazim bolj primerno! Ze to, da si jih opozoril name. je zločin; a ti si se lagal povrhu. Rekel si jim, da se ukvarjam z visoko filozofijo, da sem, z eno besedo, malo manj ko blazen in da sem izumil perpetu-um mobile. Vse to je, kakor sam dobro veš, nesramna laž in brezsrčno norčevanje iz uboge pare. O tvoji podli kvanti na rovaš moje žene pa vobče ne govorim ... Le kaj si mislil? Kakšen je bil tvoj namen? Vedel si, da sem izmučen in naveličan kakor pes, ki bi ga podili štiri leta lačnega križem sveta; da potrebujem samote in oddiha! In da bi rad skrpucal tisti dve bedasti šolski knjigi, ko mi nihče ne da denarja za nič! Ali morda nimam pravice do svojega miru? Ali nimam pravice do trohice zaslužka? Ali je mar greh. da nisva ne dedovala. ne sleparila. ne verižila, ne krala, ampak sva se vzela siromašna kakor dve miši? Ali mi zavidaš nekaj stolov in omar, ki bi jih rad postavil v svoj prazni brlog? Ali mi ne privoščiš obleke brez zaplat na komolcih in kolenih? Mar se bojiš, kanalja, da ne bi dobila Marica toplih copat za zimo in novega klobučka. beraškega klobučka, ki ji ga obetam že vsa tri leta. odkar jo imam? Ako ti je do tega. vedi, da se je tvoj naklep obnesel. Ne stolov ne bo ne obleke, ne copat ne novega klobukča, zakaj tvoji zavezniki so neizbežni in brezobzirni kakor bolhe. Kadar so pri meni, ležem vase, otro-van po njihovi navzočnosti kakor ptič po srepih zrenicah kače, ki ga hoče požreti; svet okoli mene in svet v meni se ruši. Kadar jih ni, si ponavljam, morajo vsak trenutek priti; v tej gotovosti trepečem za svojo mizo in buljim v prazni papir in nastavljam uho, češ, kdaj privihrajo nadme, da zasmra-dijo moje uboge, trudne misli in razkradejo moj zlati čas. O IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA PHOLKTitREf 2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. kakem delu ni več niti govora .. PoSegnil bi. Tulil bi in mahal z rokami in bežal v skok čez drn in strn (tako, si mislim, beži človek pred divjimi zvermi, pred kugo, lakoto in vojno), če bi le vedel kam. V teh časih, kc so celo grobovi proobljudeni in ga ni na vsem božjem svetu kamna, da bi nanj položil glavo! Edino, kar me čaka. je ta u.nazana, idijotska, vsak ian nova in vekomaj ista muka, in onkraj nje, kmalu ali pozneje, enkrat pa gotovo — pasji konec, ki ga že vidim pred seboj ... Ali razumeš, kaj hojem reči s to besedo: vidim ga pred seboj'! In zaradi ljudi, ki jim nimam ničesar povedati, pa da mi je živeti tisoč let! Zaradi ljudi, ki sami dobro čutijo, da ni med njimi in med menoj niti toliko sorodstva razen podobnosti i opico ... In si se celo predrznil obetati, da bom na vso moč vesel, ako pridejo k meni? Če bi ti oprostil vse ostalo, za to cinično nesramnost bi te pretepel s palico! Kaj sem zagrešil? Le kaj sem vam storil, svojat? Za kateri zločin ste me obsodili, da mi ne daste živeti v miru? Ali veš. da pijem žganje? Da se pijan zaletavam z glavo v zid in vlačim ženo za lase, ker ne morem več gledati v njenih očeh tistega nemega strahu pred , bodočnostjo in solznega kopmenja po stolih in omarah, po copatah in klobučku in kaki oblekci, da bi se nesrečnica upala med ljudi? . . . Bodi ponosen na svojo zaslugo! Le s čim sem se pregrešil, Bože ti moj? Mlinar." To neobičajno pismo me je osupnilo, ujezilo in tudi vznemirilo. Kdo bi si mislil, da bo ostalo zanimanje za profesorja vzlic sprejemu ministrov tako živo in burno? Kdo bi slutil, da ga utegne pripraviti v toli neizmeren obup? Duševno stanje, ki je kričalo iz sleherne vrstice, ni bilo več nekdanja Mlinarje-va utrujenost in nestrpnost; bila je skrajna, ob blaznost meječa nevrastenija, popolna izne-moglost volje, ki se je tešila s psovanjem, očitki in klavrnim razmazovanjem svojih nesreč. Vse to po nekaj mesecih zdravega in dobrodejnega življenja? Ko sem štirinjast dni pred tistim večerom govoril s profesorjem, se mi je zdel skoro bolj čil od mene samega, poln upanja in vračajočega se zdravja; njegov notranji razkroj tedaj ni mogel nastati sam ob sebi, ampak je moral biti posledica vna-njih nadlog. Prav nič nisem dvomil, da se okoli nesrečneže, res gode stvari, ki daleko presegajo ustanovljeno mero ma-lomestnega nepriličja. Iz pisma sem tudi posnel, da so se profesorjevi mučitelji izgovorili name, češ, "oprostite, tako in tako. Senica je rekel, pa smo prišli pogledat, ali je res .. ." Zlagali so se celo, da sem obetal, kako nepopisno jih bo vesel! Jaz, ki sem tisti večer na vse kriplje delal, da bi ga očuval šibe božje! V tej grdo-biji sem na prvi mah spoznal Oblodo. Kaj si ne bi izmišljal, kaj ne bi lagal: "saj vidite, dame želijo! . . Nesrečnež, ki sede nanj tak roj nadležnih muh, pač res lahko izgubi potrpljenje in zdravo pamet, tudi ako ni že itak profesor logike in klasični fi-lolog. Moj znanec se mi je zasmilil v dno srca; sočutje z njim, nekaj pa tudi ogorčenje nad zlorabo mojega imena mi nista dali miru, dokler mu hi-sem odpisal. (Dalje prih.) S A TRGU V VARŠAVI po ruski okupaeiji. Mesto so Nemei skoro vitega opuNtošili, a tej cerkvi so priianesli. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Naše aktivnosti zadnjih parili JSZ in $2.25 v tisk. sklad tednov so bile sledeče: John Goršek. Springfield. 111. Frank Cvetan, Johnstown, se je oglasil z eno naročnino. Pa., je poslal osem in pol naroč- Jože Ovca pa je poslal 4 ter nine in naročil še 10 koledar- novce za prodane koledarje in jev. prispevke za klub št 47 JSZ John Teran, Ely, Minn., je Laurence Selak, Star CityJ poslal 4 naročnine ter novce za W. Va., je naročil še dva kole-1 prodane koledarje in oglase v darja in poslal tudi dve naroč- njem. nini. Kar se agitacije za list tiče, Jacob Ambrozich, Moon Run, prednjači to pot spet Tone Zor- Pa., je naročil še 10 koledarjev, j nik iz zapadne Penne Poslal jej John Perme, Witt, 111., je po-35 naročnin in naročil še 60 iz-'slal 2 naročnini, $1 v tiskovni tisov koledarja, toda misli, da sklad in naročil 2 koledarja. Tudi naš sosed Martin Judnich iz VVaukegana noče zaostajati za drugimi. Poslal je 14 naročnin in $2.75 v tisk. sklad. Kdward Tomšič, VValsenburg, Colo., je bil tu februarja na seji gl. odbora SNPJ in naravno, da se je oglasil tudi pri nas. Po svoji stari šegavi navadi je vprašal, ako rabimo še kaj naročnikov. Izročil jih je 6. med temi štiri nove. Jacob Baloh, Vestaburg, Pa., je obnovil naročnino in prispeval $5 v sklad tristoterih Anton Tratnik, Diamond-ville, Wyo., je poslal dve naročnini in zraven poročal, da sta se v rovu ponesrečila naš zastopnik John II. Krzisnik in Louis Sajovic, fci je tudi že star naročnik Jroletarca. Obema želimo skorajšnjega okrevanja. To je za ždaj vse, kar se agitacije tiče. Zastopnikom smo razposlali pisma za zbiranje trgovskih in pozdravnih oglasov v prihodnjo izdajo Majskega glasa, ki bo posvečena 40-letnemu jubileju Proletarca. Pričakujemo najboljšega odziva vseh na&ih agitatorjev, ne samo pri zbiranju omenjenih oglasov, pač pa tudi v pridobivanju novih naročnikov Proletarcu. Prav nobenega vzroka ni. zakaj bi mu jih v tem letu ne pridobili vsaj en tisoč*. Podvizajmo se, sodrugi in somišljeniki in uspehi ne bodo izostali. Beg učiteljev v druge službe Profesor Charles W. Philips iz univerze N. C. ugotavlja, da je zapustilo učiteljski poklic od kar smo v vojni 200,000 oseb, ki so si dobile drugje boljše plačane službe. Pravi, da se učiteljske vrste še vedno redčijo in marsikje — posebno na jugu, so morali v osnovnih šolah pouk omejiti, ker ni učiteljic. Naročite si Ameriški družin« ski koledar 1945. Stane $1.25. tudi to število menda še ne bo zadosti, kajti koledarji gredo dobro od rok. Le požuri se Tone, ti bomo lahko postregli z nadaljnim naročilom. Ludvvig Yoxey iz zapadne metropole (Pueblo. Colo.) noče prav nič zaostajati za ostalimi prodajalci koledarja. Naročil jih je eš 13 in zraven poslal tudi 4 naročnine. $1 25 v tiskovni sklad ter naročil Adamičevo knjigo "My Native Land". Chicago: Jacob Putz je obnovil naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad (to nam je izročil France Udovičl. Luka Gro-ser je dobil 2 naročnini, Charles Pogorelec osem. Franees Vrechek je prispevala $5.00 v sklad 300-terih ter prodala 14 koledarjev, njena sestra Kristina Turpin pa 10 koledarjev. Filip Godina jih je prodal 16, John Morsi na severni strani 15 in Mar> Matjasich 5, Detroit: Kath.v Junko 6 naročnin in $4,25 v tisk. sklad. Mary Knez (Dearborn) 2 nardČ-nini in $1 v tisk. sklad. John Zornik je poslal dve naročnini tei novce za oglase v koledarju in $1 v tiskovni sklad. Pravi, da mu je žal, ker radi zaposlenosti ne more storiti za list toliko kot bi rad, kajti na razpolago ima le en dan v tednu. V uradu se je oglasila Mrs. A. Naprtirlnik s hčerko Ber*hie ter gdč. Josephine Klarich in Julia Bogata}'. Plačala je naročnino in prispevala $2 v tisk, sklad. I^ouis Barborich, Milwaukee, Wis., je poslal 24 naročnin ter novce za prodane koledarje in oglase v njem. Naročil je še IG koledarjev. Dobil Je pomoč pri agitacijiv osebi Josephine Slap-nik, tajnice dr. "Bled" št. 19 JPZS Poslala Je že dve novi naročnini in jih obeta še več. Mary Marinšek, Galup, N. Mex., je naročila dva koledarja in dr. Kernovo Berilo. Jennie Marinšek pa je poslala 8 naročnin, med njimi dve novi ter $5 v tiskovni sklad. John Shular, Arcadia, Kans., je poslal 4 naročnine, njegov brat Tone Shular iz Arme pa 4 naročnine. $1 tiskovnemu skla- "Big" Tone Tomšič, Oakland. Calif., je poslal 2 naročnini, novce za prodane koledarje, provizijo od obojega pa poklonil v tiskovni sklad Cleveland, O. John Krebel je poslal 20 naročnin, $9 40 v tisk. sklad, članske prispevke kluba 27 JSZ ter novce za prodanih 200 koledarjev. Anton Janko-vich je poslal 8 naročnini, $2 v tiskovni sklad in naročil še 50 koledarjev. S prodajo koledarja je že dosegel nad prejšnjimi leti rekord, pa pravi, da to še ni vse. Pri prodaji mu pomaga tudi John Krebel. Math. Bizjak je za kazen, ker ni naročnine pravočasno poslal, prispeval $2 v tisk. sklad, Jože Durn pa je naročil še 10 koledarjev. K. Erinožnik, Red Lodge, Mont., je tu spet z dvema naročninama. John Kosin, Girard, O., je poslal 6 naročnin in $1 v tisk j sklad. John Tancek pa dve no- j vi naročnini. Frank Kolenc, Windsor Heights, W. Va., je poslal eno naročnino. Joseph Jež, Warren, O.; je naročil še dva koledarja in poslal dve naročnini. Naš stari bojevnik (pa ne po j letih > John Terčelj, Strabane, Pa , je poslal dve naročnini. Nick Triller, Librarv. Pa., ie J poslal novce za prodanih 25 ko-1 ledarjev in zraven priložil tudi, štiri naročnine. Maks Martz, Buhl, Minn., sej Je oglasil s 4 naročninami. Naročil je tudi 4 koledarje. Pravi, da bi rad več storil, pa so razne zapreke. John Pečnik, Fontana, Calif., je poslal 4 naročnine in $1 50 v j tisk sklad, Anton Blasich pa, $5 v sklad 300-terih Frank Stih, Sheboygan, Wis., j poroča, da *se je koledar letos j izredno lahko prodajal; z Leo-! tom Milostnikoni sta jih prodala 60. Poslal je tudi 4 naročni-1 ne in 75c v tisk sklad Frank Remitz, Ročk Springs. Wyo., je poslal dve naročnini Provizijo si je vzel le za poštno nakaznico, drugo pravi, n^j gre du in naročil še dva koledarja.'v Proletarčcvo blagajno. Jože Snoy, Bridgeport, Ohio, John Faidiga. Denver, Colo., je še tudi pridno v akciji. Po- je obnovil naročnino na list. na-slal je novce za prodane kole-, ročil koledar in prispeval $1.75 darje in naročil še dva, članske | v tisk, sklad John se lista ka.i prispevke za klub "Naprej" št. rad spomni Raznoterosti Bridgeport, O. — Kako čudno se mi vidi, da ko bi človek rad malo počitka in si vzame odmor od dopisovanja v liste, pa ni več glasu iz naselbine. To se op$ža povsod, ne samo pri nas ali pri Proletarcu. Glasovi iz mnogih naselbin so utihnili, od kjer so agitatorji na delavskem in prosvetnem polju pogosto poročali o raznih aktivnostih. Mogoče je temu precej kriva vojna, pa postarali in utrudili smo se precej. Ampak krive so tudi razne druge stvari, kar je spravilo precej bivših delavcev v nekako stagnacijo. Seveda delujejo eni in isti tudi v prid pomožne akcije in osvoboditve našega naroda onkraj oceana. Vse take naloge prevzema in dela v njih običajno zmerom ista skupina in ker je dela zanjo preveč, mora pa kaj drugega zaostajati. In to se danes pozna. Ampak vzlic temu, ako vzamemo vse te okolščine in težave v poštev, gre delo še prili-čno naprej, posebno pri relifni akciji in pri razpečevanju naše literature. Na seji kluba Naprej št. 11 JSZ smo o teh rečeh razmotri-vali in prišli do zaključka, da kjer je še kaj življenja, se ne sme dopustiti, da bi nastalo mrtvilo. In tako zopet po dolgem presledku sklicujemo za to okrožje konferenco Prosvetne matice, ki se bo vršila v nedeljo 27. maja ob 10. dop. pri s Josephu Skoffu na njegovi prijazni farmi v Bartonu. In ker ni za nas drugega primernega datuma, se bomo pa na tej konferenci — čeprav bo pozno, spomnili mednarodnega delavskega praznika, kakor smo se ga v prejšnjih letih, včasi z velikimi priredbami. O pripravah za to zborovanje bo poročano več pozneje. Upajmo, da ko bomo imeli omenjeno nedeljo konferenco v Bartonu, bo morda vojne v Evropi že konec in podjarmljeni narodi do tedaj osvobojeni, tako tudi naši rodni bratje. In ako se to uresniči, se bomo 27. maja res lahko z veseljem zabavali. Dne 14. aprila bo imela tukajšnja postojanka Sansa št. 33 veliko pirredbo v prid takojšnje gmotne pomoči našemu trpečemu narodu v domovini. Prosi se V9e rojake v teh krajih, da ko prejmejo vstopnice, naj se potrudijo, da jih razprodajo. Agitirajmo vsi. pa bo priredba čimbolj uspešna Kajti pomoč je nujna. Joseph Snoy. GLAS OD PACIFIKA San Franeiseo, Calif. — V zadnjem dopisu pod tem naslovom se je urinila pomota glede dvorane, v kateri se bi vršila konferenca podružnice WRFA-SSD. Dvorana, v kateri se bo konferenca vršila, je Slovenski dom, 2101 Mariposa St., namesto v dvorani Češkega sokola, in ta se bo vršila v nedeljo 18., marca ob 2. pop. Banket podružnice pa bo kot je bilo poročano v zadnjem dopisu, to je v soboto večer dne 7. aprila v dvorani Češkega sokola, 739 Page St. Vstopnice so po $2 za osebo, in te morajo biti kupljene ali pa rezervirane ne kasneje kot do 1. aprila. Ves dobiček te priredbe gre v pod- ' poro našim v stari domovini. Za publicijski odsek, Anthony Kastcllic. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DELAVSKEGA CENTRA Dne 23. februarja se je vršil občni zbor Slovenskega delavskega centra. Na dnevnem redu so bila poročila odbornikov, razprava o poročilih, nasveti in pa volitve. Izvoljeni so bili Frank Alesh i za predsednika, Chas. Pogore-j lec za podpredsednika, John , Rak za tajnika. Filip Godina je blagajnik. Anton Garden zapisnikar, Frank Zaitz pa je upravitelj (manager) poslopja. Nadzorniki so Fred A. Vider, F. S. Tauchar in Angela Zaitz. Namestniki članov direktorija so Donald J. Lotrich, Louis Zidar in Frank Benčina. Glede popravil oziroma predelav je bilo sklenjeno, da se jih izvrši čim bodo razmere dopuščale. Prepoved konvencij poostrena Iz urada za vojne informacije sporočajo, da je vladna odredba za preklic konvencij, ki je stopila v veljavo 1. februarja, poostrena. Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj ODT in predsednik vojnega odbora glede kfl^vencij je izjavil, da so izgledi na odobritev konvencij zelo majhni. Odobri se jil* le, ako so v prid vojnih naporov zares važne, in pa tiste, ki ne štejejo več kot 50 oseb, a tudi večje, ako se vrše v domačem okraju in se njihni člani ne pripeljejo iz velikih razdalj. Izmed slovenskih organizacij je prizadeta SNPJ. ki mora po ililnoiskem zavarovalninskem zakonu imeti konvencijo najmanj enkrat vsaka štiri leta. Vršila se bo avgusta na Eve-lethu, Minn., ako bo dovoljena. Ruska naročila Ruska vlada je naročila v Ze-dinjenih državah 690 parnih lokomotiv in 1,000 železniških tankov za prevažanje olja. Francija je v istem času naročila 700 lokomotiv. Nemci napravili narodom cgromno škodo škoda, ki so jo Nemci napravili narodom v sedanji vojni, je po statistiki dr. Atwooda Town-senda, ki je profesor na new-yorški univerzi, cenjena na približno 508 milijard dolarjev. V tej vsoti so zapopadena o-pustošenja zasedenih dežel, blago. ki so ga Nemci pokradli v njih in zavezniški vojni stroški. Niso pa v teh računih vštete izgube življenj in druge posledice nacijskih okrutnosti. Omenjeni profesor meni, da bodo Nemci zmogli plačati polovico gornje vsote s povrnitvijo ukradenih stvari in z zgraditvijo porušenih krajev. Ostalo pa bodo v stanju plačati le z reparacijami v blagu. Dr. At-wood Townsend pravi, da jih bo to delo vzelo ravno eno generacijo. Tekstilna unija preklicala obljubo proti stavkam Unija tekstilnih delavcev je 21. feb. preklicala ^vojo obljubo, da se v času vojne ne bo posluževala stavk, ker smatra, da ji lastniki predilnic bombaža skupno z WLB in direktorjem vojne mobilizacije Jamesom F. Byrnesom delajo krivico, ker se skupno protivijo zvišati »mezdo. Okrog 100,000 delavcev v tej industriji zasluži povprečno samo $25 na teden. Sploh so delavci tekstilne industrije plača-n* izmed vseh najnižje in ker jim družba in ne vlada nočeta popraviti krivico, ki se jim godi, tudi niso več dolžni držati svoje obljube proti stavkam. * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI "Sveti sinod* grške ortodok-! delu sedaj skrb. kam spet po-sne cerkve je izobčil dva škofa, begniti, kajti Hitlerjeve Nem-ker sta pomagala gršfcemu re- čije je čezdalje manj. pubhkanskemu gibanju ELAS ' Churchill ima za obvarova-Ampak ko ELAS zmaga, bodo nje sedanje grške vlade največ; odredbe sedanjega svetega si-, ako ne vso zaslugo. V zahvalo noda malo veljale. Grčija bi si- ga je mestni Svet v Atenah ime-cer že bila pod vlado ELASa, ako bi grški reakciji ne prišla na pomoč Anglija s svojo arma- tioval za "svobodnega meščana" grške prestolnice in prekrstil v nji eno najlepših ulic v do. ki je napravila "red in mir" Churchillovo ulico. Veliko de- z orožjem v roki. Ampak volje grškega ljudstva za boj tudi proti domačim reakc iona r jem to ni strlo. kakor je Nemci niso mogli. Turčija, ki se je zapleta v vojno na vso moč branila, je končno vendarle v nji. Napovedala jo je Nemčiji in Japonski 23. februarja. Minister vnanjih zadev Hasan Saka^je brez zbiranja diplomatičnih besed dejal, da je to storila ne iz svoje volje, ampak pod pritiskom "velike trojice", ki ji je poslala tak "ukaz s svojega sestanka na Jalti. V London u ne ta je, da so Turčijo primorali v vojno. Pravijo. da si je s tem dobila sedež na bodoči mirovni konferenci, in pa bolj častno mesto na zboru zastopnikov združenih narodov 25. aprila v San Franciscu. Ob enem angleški vladni krogi Turkom očitajo, da bi na podlagi svoje zveze z Anglijo morali v vojrto čim je Mussolini napovedal Angliji vojno in jo s tem zanesel tudi v Sredozemlje. Takrat bi vstop Turčije v vojno kaj pomenil. Sedaj je v nji le na papirju, toliko, da ni več "nevtralna". Ampak "velika trojica" je morala imeti pri tem svojem pritisku na Turčijo, na Egipt in na nekatere druge dežele, ki še niso v vojni, kake posebne namene. Nevtralne, vsaka na svoj način, so v Evropi sedaj samo Švica, Portugalska. Španija 4n Švedska. Ampak resnično nevtralna ni nobena. Do pred nekaj meseci sta Švedska in Švica pošiljali svoj materijal Hitlerju, čeprav sta politično proti njemu. Španija je bila z njim in mu pomagala "gmotno in moralno**. Nevtralnost Portugalske pa je več ali manj pod kontrolo Anglije. Dva pravoslavna škofa, ki sta pobegnila iz Srbije v Nemčijo, apelirata od tam po nacijskem radiu na srbski narod, naj ostane zvest cerkvi svojih junaških dedov. Kličeta pravoslavnim, naj se nc puste ujeti v mreže komunistov. In obsodila sta patriarha srbske pravoslavne cerkve metropolitana Josipa, ker se je udeležil nedavnega zbora pravoslavnih škofov v Moskvi. Težko, da ta dva "boritelja" še kaj skrbita, kaj bo s pravoslav-jem v Srbiji. Sive lase pa jim SKUPINA N AC IJSK1H SABOTA1MKOV, ki so v Varšavi prišli v pest ruski vojaški oblasti Hitlerju, Brazilija pa je pod predsednikom Vargasont z vlado Zed držav v najožjih odno-šajih. Pristaši demokracije pa ruokratov po svetu »je mnenja, da niso tako počastitve Churchillu nič kaj v kredit. V Budapešti so se ljudje takp bali prihoda rdeče armade, da so se pripravili 'na zadnjo uro". Sovjetska časniška agencija TASS poroča, da ko je prišla skupina sovjetskih časnikov v neko bolnišnico, so bolniki dr-______ žali v eni roki križ in v drugi > * gorečo svečo. Toda ko se jim ni namreč tako, kakor si katoli-nič zgodilo, so se čudili. Faši- čanstvo sedaj škof Rozman stična propaganda jih je nam- predstavlja, ne pa tisti katoli-rec prepričala, da Rusi vse do ški Slovenci, ki so v osvobodil-kraja pokoljejo. ni fronti, ali pa ji neposredno James l>cbevec pravi v listu P°mag«*jo. Cieveland Nevvs v debati z Va- Saudiu Arahia jc puščavska trom Grillom o vprašanju Tita dežela, z zelo' primitivnim pre-in Jugoslavije, da so Slovenci bivalstvom. Toda je silno boga-katoliški narod, ki je združen ta na oljnih zakladih, po kate-pod praporom slovenske ljud- rih hrepene angltške in ameriške stranke. .Nji je namreč po- ške oljne družbe. Pogodbe z veril nad 70' < svojih glasov. N* njo imajo že skoro v žepu, a bo-pa povedal, da je tiste volitve je se domačega prebivalstva, kontroliral njen politični apa- Kdo ga bo kontroliral, če se s rat skupno z beograjsko (proti- j svojimi "handžari" spuste nad demokratično) vlado. Debevec "nevernike" iz tujine? Domača se je v tem članku zelo "prena- vlada seveda, zato je treba, da j I ■ glil" tudi s sklicevanjem na ; se jo privabi v prijateljstvo. Po- ^lGV6l(inuU škofa Rožmana. Iz ene njegove tentat Saudi Arabije je Ibn pr idige ali pastirskega pisma ,Saud Na svoji poti iz Jalte ga je Roosevelt v Rdečem morju povabil, naj ga pride obiskat na njegovo vojno ladjo. Ibn Saud se je odzval in bil sprejet z vsem pompom. ki ga poznamo L lukaisnJ« Sloveiislp delav-iz pravljičnih arabskih dežel. Iska **dru#* v preteklem i Zadnjič mi je prišel v roke ! publikanski stranki, so imeli tukaj^iji dnevnik Cleveland slona za malika, pristaši demo-Nevvs, ki ima ob sobotah poseb- kratske stranke pa osla. Vse no stran z naslovom 'Saturda.v ostale stranke, ki so bile maj-Tovvn Meeting ', V izdaji z dne hne, pa so označevali za impor-17. feb. imata v nji razpravo ali tirano rdečo fantazijo, češ, mi debato bivši urednik Enako- kot pristni nasledniki rdečih pravnosti, sedaj policijski pro- Indijancev smo v Ameriki svo-sekutor Vatro Gnil, in ured- bodni gospodarji, nik Ameriške domovine James Debevec Grill navaja vzroke, "Se spominjaš starega reka, kako je prišlo do sedanjega u- da je Bog dal vsakemu človeku porniškega gibanja. Pri tem je enega angela varuha, pijancu posegel nazaj, ko Jugoslavije še pa dva, da ne pade? To je bil bilo ni, in ko so bili Slovenci glavni vzrok, da je imel ameri-pod nemško nadvlado Avstrije, i ški kapitalizem dve stranki. Ho-in kako so si jugoslovanski na-1 tel se je zasigurati, da ne bo padel. In tako se je dogajalo, da ko se je narod naveličal slo-nove administracije, jo je nadomestil z oslovo, pa je bil za- rodi želeli ustanovitev idealne Jugoslavije, a nastala je taka. s kakršno ni bil nihče zadovoljen, razen tisti, ki so imeli privilegij izžemati ljudstvo. Podal je dovoljen. A v vsakem slučaju dobro analizo. Na drugi strani je bil kapitalizem na konju pa slika James Debevec komu- Končno se je ameriški narod nističnega bavbava, ki mori. zdramil ter ustavil ta nad sto požiga, krade ljudem vero in let star politični proces Spo-1 — i------~ spl°b potne same zločeste stva- znal je. da ga je v vsej tej dobi težko minejo ne da bi se ta ali f* Dere se koi Jesihar' J* j vladala nevidna roka iz Wall oni razhudil in potem še kaj kato,lc*nstv<> v nevarnosti pred streeta Slon je reprezentiral drugih z njim. Tega sedaj ni bi- .vo v!ado 111 da ta™ **** njo | parazite, osel pa slepo revno _____ lo. Menda \udi zato ne. kef ni ne bo demokrac,Je. Zagovarja maso v korist parazitov. Hvala nimajo besede, ne zaščite od bilo prilike Seja je bila kon- Stan redt Mlh*Jlovičevo kliko Bogu. ti časi so sedaj za nami. demokratočnih vlad ne v eni ne čuna v dobri poldrugi uri. Pred-1in skIlcuje se na škofa Rožma- Torej poj, John. in bodi vesel, v drugi deželi. Kajti v medna- sedoval je Matt Petrovich jJ"1'. je preklel Ja rodnih odnošajih državniki ni-1 • nn . . . ... ka hvali tudi SLS, dasi ji je bila majo v mislih demokracije i ^ J* drugim sklenje- Slovenija le molzna krava. Pra-temveč le povsem druge intere- dtt ? vU>ZI, *a vi, da je vse časopisje v Jugo- se. ki so čestokrat protidemo- ^»BlteT SDD' P« j ^ vi ji pod Titovo diktaturo. Ne kratični. Drugače v sedanji sve- ^TVV',lkor»«"ra" kot P°ve pa, da so listi Slovenec. tovni ekonomski uredbi tudi t ^ ** ! T Julro in D»™vona, ki izhajajo novem pa bo. če namen izvede, v Ljubljani, pod diktaturo ge- corporation not for profit". Po stapoveev in Hitlerja, ki je prestarem moramo plačevati veli-! je) blagoslov biti ne more ima sledeči citat: "Prekletstvo nad onega, ki se dela, da komunizem, kot je zapopaden med partizani, ni naš največji sovražnik" (namreč sovražnik slovenskega naroda in cerkve). In Debevec vprašuje v bistvu: Nato so poročali, da je ta se-"Mar kdo verjame, da se j* slo- stanek zelo utrdil prijateljstvo venski katoliški narod odvrnil med Saudi Arabijo in Zed. dr-:>d svojega škofa** /ivami Zelo zanimivo ce bi Sem ter tja po Naše letne seje so pri kraju. V januarju so se vršile tudi letne seje delničarjev naših delavskih podjetij, kar jih imamo med sabo. letu lep finančni napredek Skupen promet v letu 1944 je znašal na podlagi nam predloženega računa $212,517.42. To je promet vseh treh trgovin, ki Rev. C.abrovšek in drugi, ki! bik> resnično., p | ___ i i ...... . Jih vodi to podjetje Poročano imajo prste v Debevcevem član-1 Kralj Ibn Saud je bil povab-: IMUIl je bilo< da ^ ^anes vsa lrj ljen tudi k Churchillu v Kairo poslopja, kjer se te filijalke na-Angleži se na arabske ceremo- haJajo piačana in ^ preosta-nije razumejo veliko bolj kot nek beležijo. Delničarji so dolo-Amenčanl. z izjemo onih v IIol- člll da ^ prenese iz skupička lywoodu, ki filmirajo pravljice $6 000 v rezervni sklad. Podjetje je imelo potežkoče z upo- ku. dobro vedo, da se jim je na njihovo 70-odstotno "večino" v Sloveniji kaj malo zanesti. Ameriški . oficirji, poročevalci in fotografi, ki so bili med kmečkim ljudstvom Slovenije, imajo o večini njenega naroda povsem drugačno mnenje < in so "Iz tisoč in ene noči". Ibn Saud je Churchillu ob tej priliki po-'slenci kcr jih ^ v (eh c.aslh te_ daril dragocen meč in bodalo, žko nadomestiti, V tovarnah se nkn nlriitfonu •» Kicitri PViiimViill . . . ... kajti do 12. ure ti imam še veliko povedati. In je nadaljeval: "Sedaj so vse ameriške unije združene in ustanovile so svojo lastno politično stranko. Pridružile so se jim tudi vse takozvane "impor-tirane" radikalne stranke. In . j , , , . , , - ~ ludi od škofa ko so končno pristopili v to po- ko vec davka, a v bodoče bo to Rozmana in kvizlinga Rupnika., litično akcijo tudi farmarji je omejeno m ko se iznebi obvez- To časopisje mora prinašati po- bila naša bodočnost zasigurana. UMU. se bo prebitek lahko po- lovieo nacijske propagande v Prvič v zgodovini je ta vele-rabilo za pospeševanje n»ši!i nemškem jeziku, ostalo v slo- i močna združena sila nominira-aktivnosti na kulturnem polju, venskem, in to v prestolnici! la svoje kandidate, dočim so V ta namen je bil dom tudi po- Slovenije! Tu in tam se sklicu- jim jih prej postavljali prestavljen. jejQ na vero ^ jjm nj zanjo: Seveda. dan«»s finančno vpra- pač pa za stari red. v katerem sanje ne dela težav. Vsepovsod bi vladali in ljudstvo jim bi bi- se dela denar in zopet denar lo za hlapce. Slab podjetnik, če ne bi sedaj Ampak izgleda, da se uspeval s trgovanjem. £al. tudi tu je bilo težko do- tisti časi, kakršne si žele ti prijatelji reakcije nazaj, nikoli več ne biti člane-delničarje. ki bi pre- i vrnejo. Ljudstvo se je naveli-vzeli direktorstvo in vodili pod- čalo večnega hlapcevanja. Slo-vzetje v nadaljne uspehe. Cez- venija vstaja in se prebuja k dalje manj je zanimanja za vse osvoboditvi. Jugoslavija bo de-take naše ustanove. Nič več ni mokratična, federativna drža-med nami tiste stare gonilne va. ker to želi njeno ljudstvo, sile, kakršno smo nekoč poznali. Zato se bori in daje življenja, Vzroki so vojna in starost pri- ker hoče, da se poleg okupator-haja: v tovarnah se dobro slu- j jev otrese tudi domačih izkori-ži, za drugo reč se več ne bri- ščevalcev. — J. F. Durn. gamo. Tako je menda povsod. ec. NEKAJ DROBI2A Chicago. III. — Sinoči se mi je sanjalo, da sem že sedem let zaprt v ječi in izoliran od vse- Veliko pa je postalo tudi lenih, tem je ves napredek in delo v _____„_____w ______ ____ našem javnem življenju seda i pa je podaril kralju krasno Pr(KJ desetimi leti tega ni bilo. deveta briga, skrinjico velike vrednosti. Ibn Ne ^^ tu |K)vsod je bilo tek_ ^ Saud jo je z zanimanjem odprl movanje za službe. V zadrugah, Tukajšnji podružnici JPO-SS i ga" sveta" Vsako drugo noč po m zažarel veselja, ko je uzrl v ^ se aplikantjo zanje radi | št 35 in podružnica SANSa št. dvanajsti uri so me trpinčili na i ročni ke in prenehala. In veš kaj Tli H V H ? U.me , oglašali. '48 sta se združili. Ta korak je j tUtih slarodavnih lesenih mu- se je potem zgodilo* Naša de- V , «r/dVnlK' J«' nm,!1 Vidi se mi. da se nas tako na- •bl1 potreben, ker smo itak tilnikih, kakršne sem videl le-1 lavska administracija čikaške-v Kaierin ooozuje na kraljev harem. Znat se preden eiemiMlt nait |K>djl.t '................. i Hitlerja za branika krščanstva mora," so rekli v stari Ljub- J je yge prema|w zanima Bi|o bijse bo vse delo bolje centrali- dovati stvari v London To;.er odbor, kateremu je dala nalo- priporočljivo. da bi se ga delav-1 ziraI° l_n ie da bo več us-|(v Londonu K Na te natezalnice Ro, da naj dožene, kateri list v legiji. In na volilni dan se je zgodilo, kot nam jamči ustava, da če narod ni zadovoljen z obstoječo vlado, si lahko izbere drugo. Zmagali smo in izvolili vse svoje kandidate, od predsednika, pa doli do zadnjega političnega uradnika. Borza špekulantov na Wall streetu je odpravljena. Menjalce denarja Ano spodili iz templja. V dvoranah nebotičnikov na Wall streetu pa imajo sedaj delavci svoje kulturne klube. "V Chicagu je poslopje, ki se imenuje Tribune Tovver. Stalo je milijone dolarjev. V njemu se je v milijonski nakladi tiskal eden največjih in najreakcio-narnejšilv ameriških listov. Bil je svetovno znan. Tisto poslopje je sedaj ljudska last. Stara čikaška Tribuna je izgubila na- ga tudi že marsikje zapisali), }0ba okovana z biseri. Churchill' seveda zasluži sedaj veliko v kot pa ga imajo slovenski reve-1-- J- —1 rendi in lajiki v metropoli, v Barbertorvu in še kje. Ure4*>k Am. ckmioviuc bi bil v članku svojih sodelavcev lahko citiral tudi tiste izjave škofa Rožmana, v kater,h obožuje na kraljev harem "Znat' se ^----- ^ bili v obema eni in isti. Sedaj ta 1930, ko smo se napotili ogle-!g« mesta je imenovala poseben _______• —■— - -j«- i _____________n: L: «A |r- --------* "" ----*--" in zaščitnika Slovencev. Tega I Ijani. gospodje v Clevelandu nt mo- V tej številki se J. F Durn stVo ^ okjenilo. Saj je zadru-! P^ha. Bo saj le eno knjigovod- so jetnike privezali z vrvmi in rejo tajiti kajti dokaz so ljub- in Joseph Snov potožujeta rKid|žno gibanje vetidar del dela v- | stvo, ena seja v mesecu, eno po- ^^ l>0lacoma natezali njih- Ijanski listi ki so sedaj poleg pojemanjem volje med našim Lkega programa. S p<3močjo za- i ročilo itd In upati je, da bodo njr telesa da so se jim žile katoliški tudi nacijski propa- narodom za sprejemanje odbor- drut, ,ahko na poti k svojemu tudi seje boljše obiskane. ^^ in ^ kosti, dokler ni gandni organi. Katoliški pa so niških služb, kar vse organiza- jveliko doseže'In slovenski Zadnje *aae so se začela tu- tak mučeni jetnik omedlel, ln --»n druge ustanove cezdalje delavci v clevelandu smo na to *ajšnja društva odločevati za vdasi toliko {,asa da so mu vze. bolj čutijo. Volje za delo med podjetje lahko upravičeno po- razne priredbe v ta, blag na- h življenje popolnoma. m I i PRISTOPAJTE K v.- SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI narodom v prid naroda In nje-, nOBnk Torej ok|enile st. K..( S( govih prosvetnih aktivnosti je ()Sta|i ji tudi č-ezdalje manj. Ako se bo ' Res da ^ v njemu potrebne «(to nadaljevalo, bo slovenstvo v veIike bodisi v po. g! Ameriki res predčasno umrlo, j slovanju ali pa v direktorstvu Krasem Ciorsbe men. Namreč prebitek teh priredb gre v pomoč trpečim v domovini. Tudi tu. kod drugod, se bi kmalu zgodilo da ne bi, skoraj Neko noč ob eni uri je odklenil mojo celico nov jetniški čuvaj in mi veselo voščil dobro jutro. Gledam ga začudeno, ali je to resnično, ali se mi le sanja. Usede se poleg mene na je v letos samem. Kar je glavno po-1 zmogli dobiti odbora. Preveč je njem Ameriškem družinskem trebne so sodelujoče moči. Ti- izgovorov. Meni se zdi, da so g koledarju v tem oziru veliko sU, ki danes v vodstvu, se vsi dolžni nekaj storiti v po- — y m, ohri4e potno čelo bolj optimističen. Svojo vero po svojih zmožnostih tru- moč narodu, ki sedaj toliko tr-1 r * 3 zida na v Ameriki rojene Slo- dijG kot najbolje zmorejo. pi. Ako bi se vsa ta dela poraz- & ^ ■ vence. A veliko drugih starej- ^ delilo med nami, pa jih ne bi g USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET »U,h hh.,^ mm,, d, ,,h Tudi pri Slovenskem delav- bilo treba naprtiti na rame le S ČLANOV' IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO |j in pravi: "John. danes ob dvanajsti uri boš prost in konec bo tvojih muk. Za poslednjo noč »em ti prinesel pristnih staro-krajskih klobas in šest steklenic piva. Bodi vesel. John, jej in pij, ker mi bomo zdaj šele NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina aa Združen* držav* (imn Chictga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol lata; $1.50 sa £etrt lata; sa Ckicago in Cicere $7.50 sa colo loto) $3.75 sa poi lala; sa iaosoasatv« $».00. Naslov zo list in tajništvo je: 20.17 Ko. Lannditle Av^iiii^ 4 hirnUo 23, lllinoi* med tu rojeiK) generacijo 1^ skem domu na Waterloo Hd. je nekaterim. Izgovarjanje na nemajhen odstotek takih, ki bil bii minulega leta v finančnem zmožnost ni zadosten vzrok, hoteli v slovenskih organizaci- stanju lep napredek, posebno Treba je le dobre volje, in čuta jah in ustanovah naOaljevati gostilniški prostori, ki so pod ter veselja do dela. pa se lahko živeti Na zdravje John' delo tako navdušeno in »ese-1 vodstvom Avgusta Kabaya, opravi. ' bkno. kot so ga vršili (in ga še Kegljišče v domu samo kot ta- ! ^ vrso> njihovi očetje in matere. ko ne izkazuje tolikšnega pre- Kod drugod, imamo tudi tu Nato mi pripovedoval Vendar, za obupati ni! Po voj- bitka> ampak pomaga pa veliko razne dopisune, ki se obregajo Tebi ni znano, kaj vse se je po ni se utegne med našim naro- k uspehu gostilne. Kajti brez ob osvobodilno fronto v Jugo- svetu zgodilo v teh sedmih ledom v tej deželi marsikaj obr- kegljišča bi gostilna ne imela slaviji. N. pr. v Plain Dcalerju tih. ko si bil ti v ječi. Imeli niti na bolje. tolikšnega prometa. Torej je jo napada od časa do časa Er- i veliko svetovno vojno, ki Braziliji je obljubljeno, d« vse povedano eno z drugim. vvin Spance r; zagovarja Mihaj-1 90 j° označevali za najbolj bar-ho dobilo v bodočem vrhovnem Kot izkazuje finančno poro- lovičn in propagira srbofilstvo, i barsko v zgodovini. V nji ni svetu zveze narodov, ali kakor čilo SDD, se je v m. 1. plačalo na kakršnega predstavlja Fotič in bila prizadeta samo Evropa in že se bo imenovala, stalno me- dolg. ki ga ima dom pri SNPJ, ga poveličuje Rebecca West, Azija, ampak vos svet, indirekt-sto S tem bo priznana za "ve- $10.336 z obrestmi vred. S tem ' Mias Mitchell itd Spancer je pa tudi nebesa in pekel Na lesi ki". Ampak prej mora pri- se je domov dolg pri SNPJ zni- profesor politične znanosti v idravje, John, le bodi vesel' "Ali se še spominjaš, kako prefrigan je bil ameriški kapitalistični sistem* Okupiral je znati,Sovjetsko Rusijo. Za bra- /al na $41,000. Torej če bo voj- VVestern University of Cleve-zilsko vlado namreč1 taka deie- ni "boom'' še nekaj let trajal, land. A je že dostikrat pokazal, la še ne obstoji, pač* pa le njen |>a bo dom plačan. da je slab presojevalec politike komunizem, ki ga ima brazil- Kar je bilo najbolj značilno, in političnih dogodkov, kot se obe meščanski stranki (republiški diktator prav tako v "či- je bila to menda prva delničar- vrše v Jugoslaviji, ker zagovar- kansko, ki je bila v Lincolno-slih", kakor španski diktator ska seja. ki je potekla mirno, ja stari red tiranije in režimov vih časih prva radikalna stran-Franco Razlika je le, da je brez vsake '»rajnke". Letne se- bivše čaršije. ka v tej deželi, in demokrat-Franco delal vseskozi v pomoč j je pri takih podjetjih navadno i ' tfr |sko). Tisti, ki so pripadali k re- tem mestu se je najdalj boril za delavske pravice. In ko so ugotovili, da je tak najstarejši delavski list v Chicagu Proletarec. ki izhaja štirideset let in v vseh štirih desetletjih vztrajal pri svojih delavskih načelih in v boju za ljudske pravice, so mu dali priznanje. In na mesto reakcionarnega lista v onem stolpu je prišel mali slovenski socialistični tednik, ki se tiska sedaj dnevno na štiriindvajsetih straneh Na zdravje John, naše cilje smo dosegli." (Konec tega spisa bo v prihodnji številki.) John Chamazar. Čuvajte se nadaljne-ga. prehlada Danes, ko šteje vsaka ura, je vaša patriotična dolžnost, da, si ohranite zdravje. Ena unča preprečitve je vredna več kot funte zdravil. Imejte obilo spanja in počitka Oblačite se vremenu primerno in čuvajte se prehlada Vaša dijeta naj bo zmerna in uživajte obilo zelenjave in sadja Pijte dovolj vode in sadnih sokov. Zavarujte si redno odvajanje z uživanjem Tri-nerjevega grenkega vina in jemljite ga po navodilih na ste-klenici. To lahko odvajalno sredstvo, ki ima sloves že 57 let. Zahtevajte le pristnega z vitamini B-l, Joseph Triner Corporation, 1333 South Ashland Avenue, Chicago 8 TH Zakaj je Tito moral zmagati (Nadalje vanjo in konec ) "Cemu?" je vprai J Andrews neokretno. Seveda, nakana je bila do pičice "po paragrafih" in ravnotako zakonita ter poštena kot vsaka slična mešeta-rija v Indiji, Kenji ali Malaji. Andrews je videl v tem za Jugoslavijo vse najboljše. Irr vsa ideja je slonela na preprostem domnevanju, da bodo Mihajlo-vič, Gavrilovič in drugi generali in politikaši poskrbeli za diktaturo, olikano nazvano "močno vlada" — s kraljevo jugoslovansko vojsko, da pro-tektira investirani kapital ter stre pokvarjeni narod, "komuniste", kateremu bi znalo priti na misel, da mu ta nakana ne ugaja. Vse se je zdelo popolnoma enostavno in v skladu z klasičnem krojem balkanske politike in modernega imperializma; in iz vidika angleških mešetarjev tudi zelo patriotič-no in pro-jugoslovansko. Nedvomno, da so načrt odobrile najvišje osebe v Londonu — morda celo nekateri višji uradniki v Washingtonu. Individualno so se spletkarji zelo razlikovali, sorodni pa so si bili po svoji bojazni ali ig-noranci o bodočnosti, z njeno vstrajno vstajo zapostavljenega naroda, po svojem strahu pred Rusijo in — med Angleži, seveda — strahu pred Slovanom, ki stopa na površje. Sorodni pa so si bili po svojih političnilf. kulturnih in osebnih nazorih, ki so bili istega kalibra kot splošni svetovni nazori sredi 19. stoletja in prej,- in kateri — obdržani vzlic spremenjenim okolščinam sredi 20. stoletja — prikazujejo - simptone živčne bolezni. Taki ljudje, ki smatrajo eden drugega za imenitne o-sebe, enostavno ne morejo zo-popasti, da so mase ~ niz j i razredi, preprosti človek — ravnotako ljudje kot oni sami. In vse njihove ideje o vladi, o socialni uredbi, o načinu obogaten j a, vzhajajo iz te globoke ukoreninjene, čestokrat nezavedne razlike, ki jo delajo med sabo, med svojim razredom in masami. Rebecca West je sama sebe precej dobro predstavila v svoji knjigi — sebe bolj kot Jugoslavijo. Zelo jasno je razodela svoje nazore napram ljudstvu. Na čim nižji socialni in ekonomski stopnji so se nahajali, tem manj človeški so postajali. Umorjeni kralj Aleksander je zbudil v njej največ sočutja. U-godila je tudi dobro izobraženim, a intelektualno korumpi-ranim uradnikom presbiroja belgrajske vlade, ki so njo in Henryja Andrevvsa spremljali na potovanju. Kmet je bil za njo manj član istega biologič-nega plemena kot ona, kakor pa del slikovite naravne podobe, — shramba za folkloro. Ni torej pretežko predstavljati si duševnega stanja tajin-stvene gospodične ob misli na njeno Jugoslavijo, njeno lastno Srbijo, ki je pustila na cedilu literarni koncept, katerega si je ona zamislila o tej deželi. Niti ni pretežko si predstavljati, da bi povzela kakršne koli korake. da prepreči deželi zaiti na napačno pot napačno iz njenega vidika, ki ga je opisala v 1150. straneh svoje knjige. In Gavrilovič — tudi ta se ni mogel misliti kakih drastičnih sprememb v socialnem, vladnem in gospodarskem vstroju svoje domovine, v kateri je užival privilegirano življenje. Tudi on je bil pripravljen storiti karžekoli, da pripomore do Ml-hajlovičeve zmage — in slučajno sam sebi: postal jugoslovanski Papandreau In Angleži iz Cityja so hoteli, seveda, zaslužiti le poštene grose, tako poštene kot kateri koli krajcar, ki so si ga prislu žili v Nigeriji ali Burmi; med tem ko bi pa Voight in Lady Rhondda, kot ^»atriotična urednika, šla do samega vraga, da služita interesom imperija, ki je za civilizacijo tako potreben. Da ponovim; vse je bilo postavno, častno in patriotično; vse na površju in razumljivo: koristno za Jugoslavijo in Britanijo, za njihove vrste Jugoslavijo in Britanijo; dobro za civilizacijo, njihove vrste civilizacijo. v kateri so oni vozila, prevažajoč dolgoletne izkušnje in močne tradicije. Ta nakana je razvila tudi mednarodno propagando. V Zed. državah ji je načel j e-val (bivši) jugoslovanski poslanik Konstantin Fotich. ki je bil nekaj časa precej učinkovit; med 1942-43 je dvakrat odpotoval v London, v prvi vrsti radi pogovorov v Milanom Gav-rilovičem. Imel je oblast nad organizacijo srbske pravoslavne cerkve v Zed. državah (razen nekaterih svečenikov, ki podpirajo partizane) in največjo ameriško srbsko podporno organizacijo. rabivši skupna sredstva za svoje politične namene. vedno povezane z nakano v Londonu, dasiravno mogoče nobeden srbskih Amerikan-cev, ki so pomagali, sc tega ni zavedal. S pomočjo "četnice" Ruth Mitchell so Fotič in njegovi agenti ustanovili in vzdržavali posebno pplitično skupino. Srbsko narodno odbrano, ki ima podružnice v nekaterih ameriških in kanadskih mestih. Potom nekaterih svojih važnih nejugoslovanskih ameriških prijateljev—med temi zlasti Thomas J. VVatson, predsednik družbe International Business Machines; William M. Chadbourne. dobroznani new-yorški korporacijski odvetnik, in Hamilton Fish Armstrong, urednik revije Foreign Affairs —je Fotič obvladoval neke u-stanove po imenu American Friends of Jugosiavia. ki je imela podružnice sirom Zedinjenih držav. Fotiču se je posrečilo prepričati starega škofa Williama T. Manninga, kateri mu je pomagal širiti propagando. Imel je prijatelje med < kongresniki Hearst-MacCormick-Coughlino-ve struj e, uključivši tri člane Diesovega komiteja, ki so v kongresu čitali govore, spisane v jugoslovanskem poslaništvu, v katerih so svoje kritike de-rnlocirali za komuniste in Stalinove agente. Imel je tudi prijatelje v državnem departmen-tu in med oficirji glavnega štaba. Kot poslanik je Fotič užival kooperacijo tudi nekaterih ameriških žurnalistov, med njimi sta Constantine Brown in Helen Lombard. Washington Star; Ray Brock, Nevv York Times, odkoder je leta 1943 prestopil k Hearst u; Spencer Irwin, Cleveland Plain Dealer; William Ph. Simms, Scripps-Howardov u-rednik za zunanje zadeve; An-dre Visson, sedaj pri Reader's Digest; Benjamin De Casseres, tfearstov člankar; VVilliam Hen-ry Chamberlin—kakor tudi od urednikov in izdajateljev Chicago Tribune, Nevv York Daily News, American Mercury, Nevv Leader. Human Events, Cosmo-politan, Newsweek ter vseh Hearstovih listov. Seveda, večini teh pisateljev, urednikov in izdajateljev, morda vsem, se še sanjalo ni, da so služili londonski nakani. Njihovi politični Vprašanje poljske vlade bo mogoče demokfttičao rešiti, b preneha napetost med poljskimi politiki CAPT. GEORGK S. Wt'CHINICH je spustil na tla s parasutom. Tu je pomacal v svoji tajni misiji upornikom in prišel b Nemci večkrat v boje. v katerih se je telo odlikoval in enem svojo misijo aa ameriško poveljstvo dobro iz\ rsil. Kil je tam od 28. nov. 1943 do julija 1!M4. 2a njegovo hrabrost in dobro izvršeno nalogo je bil po naročilu predsednika Roosevelta odlikovan. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO, j T#|, MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS | nazori in stališča, v prvi vrsti konservativni ali reakcionarni ter anti-sovjetski, so enostavno bili taki. da so se lahko srečali s Fotičem na skupnih tleh in so lahko z navdušenjem služili Fotičevim interesom, brez da bi se bolj poglobili v zadevo. In tudi ne dvomim, da Fotič sam s svojega vidika ni imel težave razumeti svojih namenov za drugačne kot patriotične in poštene. Za načrtom je bila tudi komplicirana propagandna organi-I zacija in politični agenti v Kairu, kjer je mnogo važnih britanskih vojaških in mornariških oficirjev (in tudi nekoliko i ameriških) simpatiziralo z njim: ravnotako v nekaterih južnoameriških državah ter v Italiji. Turčiji (Ankara) in seveda v Jugoslaviji. V Bariju, Italija, jeseni 1943, j so ameriški oficirji, ki so pomagali Titovim partizanom, morali pustiti svoje revolverje v neposredni bližini tudi med obedom. da so bili varni pred Miha j lov ičevimi agenti, ki so jih nazivali "ameriške gangsterje". Podrobnosti o tem lahko čitate v knjigi "Guns for Tito", ki jo j je spisal ameriški majer Louis Huot. Agenti tega načrta tudi niso bili tujci v uradu UNRRA v Londonu. Spomladi in poleti 1944 je prišel velik pritisk na glavni stan UNRRA v VVashing-tonu, da bi bil imenovan za načelnika mednarodne komisije za relif v Jugoslaviji eden izmed predlaganih Britancev. Tedanje moje informacije so bile. da bi Rebecca West postala ravnateljica publicitete in javnih odnošajev, če bi bil Anglež imenovan za to važno pozicijo (Nad življenjem in smrtjo sto tisočev Jugoslovanov bi imel oblast, katero bi izvajal potom delitve ali zadržanja relifnih potrebščin.) "Fotičev" oflcial državnega departmenta in "Fotičev" oficir ameriškega vojaškega glavnega štaba se nahajata v Jugoslaviji, ko to pišem, najbrž z namenom pomagati Mihajlovi-ču. Ta oficir, star podpiratelj bivšega jugoslovanskega poslanika, je del majhne klike v Pentagonu (poslopje v Wash-ingtonu), katera je lansko leto odvedla polkovnika 2ivana Knezeviča, bivšega Fotičevega vojaškega atašeja, iz Washing-tona v Italijo in Jugoslavijo. Njegova misija je bila "boriti se proti Titu do smrti". Toda misija se ni posrečila iri povrnil se jc nazaj v Washington, kjer se njegovih pivskih veče-rink prav dobro poslužujejo ameriški oficirji, ki imajo visoke službe in najzaupnejša mesta v vojnem departmentu. Nekateri mešetarji v Londonu in njihovi agenti po drugih krajih niso opustili načrta niti potem, ko so igro že izgubili, ko sta Churchill in urad za zunanje zadeve si že umila svoje roke; še sedaj niso odnehali, zlasti nekateri onih na jugoslovanski strani projekta. Zanašajo se na eventualno neslogo med zavezniki in zdi se, da ne dvomijo, da bodo koncem konca Angleži potlačili partizansko gibanje. Podprli ho najnovejše neuspešno, negativno stališče kralja Petra napram sodelovanju med Subašičevo ubežno in Titovo provizorično vlado v Jugoslaviji. Vse te zadeve — povezane tudi z današnjimi dogodki v Grčiji, pomagajo človeku umevati sedanjo napetost meti uradno Britanijo in Titom, kakor poroča dnevno časopisje; zakaj se Tito brani angleške vojske v Jugoslaviji; zakaj so Jugoslovani splošno zelo nezaupni napram angleško-ameriškim načrtom za relifno akcijo; zakai je Tito zaključili da ne more dovoliti UNRRA vstopa v deželo pod pogoji, ki so bili formulirani spomladi 1944 v Londonu; zakaj jugoslovanski partizanski oficirji odklanjajo od britskih oficirjev ponujane cigarete. dasiravno si poželijo ka-denja; zakaj se je Tito. ko je bil povabljen zadnje poletje na kosilo v angleški glavni stan v Italiji, odzVal v.spremstvu dveh partizanskih stražnikov z roč-* nimi strojnicami, katera sta mu stala za hrbtom ves čas med obedom. V vsem tem imamo križano ilustracijo mednarodne splet-kari j proti kateri se mora jugoslovanski narod boriti poleg svoje borbe proti osišču. In 6e bo Balkanu sploh kedaj dana priložnost in bo Jugoslavija osvobojena v pravem pomenu besede, zakaj je Tito moral zmagati — enostavno moral. S tem pa ne mislim namigovati, da bo v Jugoslaviji zunanji kapital prepovedan od nove vlade, ki se sedaj oblffcuje Mislim, da ne bo. Toda vstopa v deželo ne bo imel pod svojimi pogoji, pač pa pod jugoslovanskimi Verujem tudi, da bo položaj enak v marsikateri drugi industrialno nerazviti državi. Kajti zdi se mi. da se po svetu pojavljajo spremembe, ki ne bodo več ' dopuščale imperializma starega kova. Nekoč, že stoletja, so finan-cirji velesilnih držav pričenjali razne naprave v nazadnjaških deželah le v slučaju, da je tam vladala politična korupcija in generali, nad katerimi so finan-cirji ali pa zunanji uradi njihove dežele imeli kontrolo in jih obvladovali za namene, ki so pomenili iztisniti iz investicije kolikor največ mogoče dobička ni ob enem služiti splošni imperialistični igri svoje domovine. Včasih je bilo treba narodne voditelje (Radič v Jugoslaviji, Stambuliskija v Bulgari-ji) umoriti v namenu, da ostane nazadnjaška dežela odprta za izkoriščanje. Flnanca in politika sta korakali roka v roki. Dane« pa postajajo te staromodne metode čedalje težje in za izvajanje skoro nemogoče. Narodni voditelji so danes borci z armadami in telesnimi stražniki ter s programi, kojih cilj je izvleči narod in ljudsko lastnine nerazvitih dežel i* pesti takih kombinacij, kakor je An-drews-Gavrilovičeva, in razviti ekonomske naprave s pomočjo zunanjih tehnikov in vlagateljev, kateri si ne bodo lastili oblasti nad vlado, temveč bodo morali služiti za pogojeno ceno in le za omejeno debo. kar bo vsestransko pravično. Poročevalec časniške agencije ONA pravi v svoji razpravi iz Londona, da so izgledi za sporazumno rešitev poljske vladne krize ugodni, in da je najboljše, ako pridejo poljski politiki skupaj ter se zedinijo brez umeša-vanja velesil. On piše med drugim: Različni poljski krogi — med njimi tudi eni, ki so v tesnih stikih z bivšim predsednikom poljske zamejne vlade in predsednikom poljske kmečke stranke Stanislavom Mikolaczykom — razpravljajo o možnosti rešitve poljske vladne krize na podlagi postopkov, ki se ne bi mnogo razlikovali od onih. ki so na Grškem privedli do zuželj enega rezultata. Poljski politični prvaki, ki utegnejo biti v kratkem povabljeni od delegatov treh velesil v Moskvi, da se pridružijo novi vladi narodne edinosti, ugibajo o različnih predlogih in se bavijo med drugim tudi z načrtom, kako naj bi nova vlada za-jamčila bivšim ministrom in drugim visokim uradnikom, da ne bo prišlo do nobenih maščevalnih ukrepov. Strah pred obračunom je treba odstraniti tudi za vse manjše uradnike, člane taleozvane domače armade, častnike poljskih vojaških oddelkov, ki se bore v Italiji in drugje na zavezniških frontah, to je. vseh onih, ki so ostali zvesti zda^ že praktično preminuli londonski poljski administraciji. V teh krogih priznavajo kot edino izjemo le formulo, ki je bila odobrena v Atenah, kjer je bilo sprejeto načelo ostre delitve med političnimi in tako-zvanimi navadnimi prestopki, oziroma kriminalnimi akti. V onih poljskih krogih v Londonu, ki si zdaj prizadevajo gledati na položaj realistično, je opazovati željo, da sedanji predsednik lublinske provizori-čne vlade. Boleslav Beirut, ne bi smel postati predsednik nove vlade takozvane narodne edinosti. Največ je slišati ime Vincentija Witosa. najbolj popularnega voditelja poljska kmečke stranke, katerega predlagajo za bodočega predsednika vlade Witos je že precej star in baje še vedno živi nekje na Poljskem. Med poljskimi demokratičnimi krogi je posebno čislan radi tega, ker velja za človeka, katerega se je Pilsudski najbolj bal. Ako si zdaj ogledamo splošni položaj v krogih poljske emigracije, je treba priznati, da je precej zdravega razmišljevanja in razpravljanja v teku. Dejstvo je, da je konferenca v Jalti ves ta problem kratko in malo predala poljskim politikom, z vsemi njihovimi komplikacijami in težavami, in sicer ne le poljskim političnim prvakom v Varšavi, temveč tudi onim, ki se nahajajo v emigraciji. Sovjetski komisar za zunanje zadeve, Vjačeslav Molotov, in amerikanski ter britanski ambasador sestavljajo le nekakšen odbor! katerega naloga bo, da nadzira oblikovanje zares demokratične vlade na Poljskem. Najbolj tmjevo in pereče vprašanje, namreč, ali naj bo zgrajena nova poljska kon-stitucija na temeljih ustave iz leta 1921 ali one iz leta 1935, tudi to morajo poljski politiki sami razrešiti. Oni Poljaki, ki se sami sebe imenujejo 'demokrate" — s čimer hočejo povedati le to, da so v bistvu pripadniki bivšega ministrskega predsednika Miko-lajčka — so mnenja, da bo vse te probleme najlažje rešiti v skupnih razgovorih poljskih političnih prvakov samih, brez navzočnosti, ali vmešavanja velesil. V teh krogih prevladuje tudi mnenje, da je Mikolajček najbolj pripravna osebnost za predsednika nove vlade Iz navedenih razlogov ti poljski krogi predlagajo, naj predstavniki velesil ostanejo v ozadju. Povabljeni naj bodo na splošno razpravo samo Poljaki, dočim bi predstavniki velesil bili na razpolago le za slučaj, da bi Poljaki potrebovali njihov nasvet. Jasno je, da ni neinogtke. da bo zares prišlo do rešitve tega vprašanja na podlagi teh ali sličnih predlogov. Izmiritev vseh notranjih nasprotstev je v vseh bivših zasedenih deželah najtežji, obenem pa tudi najvažnejši problem obnovitve v političnem in gospodarskem pogledu Ta problem je tako važen, da mora vse drugo stopiti v ozadje pred njim. V deželah, ki so notranje razdvojene, ne more priti do konstruktivnega dola obnovitve — najmanj pa še na demokratični podlagi. VLADE SLOVANSKIH DEŽEL ŠLE POD OKRILJE SOV. UNIJE . (Nadaljevanje s 1. strani.) privatni interesi, to je, magna-ti, ki v nji lastujejo rude, polja, pridelke in poljedelstvo v splošnem. ' To ljudskim zastopnikom v latinski Ameriki ni všeč, a pomagati si vendar ne morejo. Gospodarsko so njihne dežele odvisne od Zed. držav in še bolj pa bodo po vojni. Panameriška unija je torej stvar gospodarice nad onimi, ki imajo sami vsega preveč, toda le enega pravega odjemalca. Sicer je Evropa pred vojno od latinske Amerike veliko kupovala. pa tudi Azija, ampak skoro vse takratne kupčije so šle skozi newyorške niti. V sedanji vojni pa se je ameriška ekonomija razlezla . nad latinsko Ameriko toliko, da je nam postala podložna kot še nikoli v tolikšni meri. Za več samostojnosti Na konferenci predstavnikov latinskih republik in Zed. držav v mehiškem glavnem mestu se je šlo v veliki meri za več neodvisnosti dežel na tem kontinentu. Argentina vzlic svoji trmoglavosti na tej konferenci ni bila brez prijateljev. Konferenca panameriške unije se je ukvarjala več z vprašanjem. kako se osvoboditi nadvlade iz VVashingtona, kot pa, kako poraziti Hitlerja in Hiro-hita. Juha in San Francisro V mehiški metropoli so zastopniki latinske Amerike in Zed. držav govorili tudi o konferenci velike trojice na Jalti, o sestankih predstavnikov arabskih vlad in o konferenci združenih narodov, ki se prične 25. aprila v San Franciscu. Na nobenem teh zborovanj se ni kaj res definitivnega zaključilo. Torej ni uphnja. da se bn»iz teh konferenc izcimilo kaj boljšega kot se je po prejšnji svetovni vojni. šele kadar prevzame vodstvo delavski razred, se bodo toki zgodovine zaobrnili ljudstvom v korist. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan« stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. • Cena knjižici /e »amo 50 centov • poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 S. Lawndaie Avenue CHICAGO 23, ILL. PRISTOPAJTE K 1 I SLOVENSKI NARODNI « ; PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK li-PROSVETiVN »MtMMItMMMM MM»»I Stan« aa celo lete $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druStva. Deset članov (ie) je treba za novo druitvo. Naslov za list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO 23, ILL. Dr. Joku J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th btreet ' T«i Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 t« 4 P. M. (Eacept Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re». 2219 So. Ridfeway Ave. Tel. Crawford 8440 If no ansvrer —- Cal Auatin 5700 NMMMHIIHH t »» ,» »» m * e • • » a > » »»e »e AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1945 jc v tem letu tu in starem kraju edina slovenska knjiga, namreč KNJIGA, ki je posvečena borbi osvobodilne fronte za novo. demokratično, federativno Jugoslavijo in združeno Slovenijo. Tam izhaja iz osvobodilne fronte veliko gradiva dan za dnem, trden za tednom, toda le v časopisih, ki sc tiskajo v skrivališčih, da jih naciji in pa kvizlingi ne ugonobe. A knjig, kot je ta koledar, pa jim v takih okolščinah ni mogoče tiskati. , Kaj pomeni borba v našem starem kraju? Odgovor dobite v raznih spisih v Am. druž. koledarju, letnik 1945, ki stane $1.25, s poštnino vred. Poleg spisov iz starega kraja, kjer se ljudstvo bori, trpi in umira z vero "v boljši, lepši svet'*, so v tem koledarju povesti, zgodovinski spisi in članli naših tukajšnjih delavcev. , Ameriški družinski koledar jc pohvalno omenila večina slovenskih listov v Ameriki in nedvomno bo viradostil tudi naše ljudi preko morja, čim ga jim bo mogoče poslati. Nekaj izvodov ga morda sedaj že imajo. Naročite si ga, da ga pošljete svojcem, kadar Im do tja pošta spet odprta. Priporočite gi^ znancem in prijateljem, ako ga še nimajo. Koledar je vezan v platno. ..Cena $1.25. Naročila sprejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave. CHICAGO, ILL. A Yugosliiv Weekly Devoted to the Interest of the Worker* PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau P«ibli*k«4 W.«klf st 2301 S«. L«w>dUU An CHICAGO 23, ILL., February 28, 1945 A New Policy Toword Franco's Spain? Although nothing specific was said about Spain in the report of the Big Three conference, the *ieakM of Prime Minister Churchilli rebuke to Franco for his proposal of an anti-Soviet pact permits us 10 hope that a nevv policy toward Spain vvill soon be evident. If nevv proof is needed of the Spanish government'« eontinued comphcr.y vvith the Hitler regime, it is readily available in the recent outrageous broad-casts by Falange radio stations With Zhukov s army threatening Ber lin and with Eisenhovver ready to strike in the West, the Valladolid radio said: "The Germans are preparing a srnsationa! blovv to stop the Scviet advanee. They have now dug in in positions vvhere they are iesisting vvhile avvaiting the hour of the counter-attack," The broad-cast vvent on. General Franco s Spain and Germany are the tvvo iluropcan countries that stili have vital enorgies ... The great con-fidcnce in Goebbel's speeehes is in keeping vvith military events. Ger-many is serene, avvare of her ovvn destiny; she is ready to save hcrselt and Europe." Ali this on February 4. 1945! Being fartner removei trom the front lines, Radio Valladolid spoke vvith greater optimisnr. than Radio Berlin. Americans may be inclined to laugh at this non sense. But laughter at similar statements made by Hitler in 1938 ha* ulready cost this country many thousands of American lives, and it must not be forgotten that Franco Spain is an important factor in Hitler'.* plan to continue the vvar even after militarv defeat. » ♦ • Such a chance in poiicy vvould notubly improve the United States* I mas i tion at the Foreign Ministers' Conferenee vvhieh vvill begin on Feb-ruary 21 in Mexico City. We knovv that various Latin American countries are preparing to introduce at this conference the question of severing relations vvith Franco. Those vvho demand a break are in-spired by tvvo motives. One is the warm sympathy for the Spanish Republican cause throughout the Latin countries of the VVestern Hem-isphere, The other is the desire to rid America of the Falangist pest. Both sentiments vvere expresscd vvith force by the Mexican Under -Secretary of the Interior, Senor Casas Aleman, vvhen he addressed the big Spanish Republican rally in the Arena Mexico on January 23 as President Avila Camacho's personal representative. His reinarkablc speeeh, of vvhich the American press took scant notice, appeared in ful on the front page of every Mexican nevvspapee It amounted to the ex-tension of a kind of recognition to "the only Spain vve love and res-pect." Nothing vvould plače the United States delegation to the pan-American conference in a better position to overcome Latin America'* i enormous distrust of us than if Stettinius eould appear there not as! Franco's advocate but as the friend of Spanish dcmocracy. — The' Nation. THE CRIMEAN CONFERENCE From THE NATION M 1652, VVHtN PRlHTEg* WO**&D 12 HOURS A OAV, THEIR AVEftAOI LlFt IKPtCTANCV »VAS 2d\lAWL-_ UffeOFTHf VVEALTH PROOuCtO >N AME GOfS TO WA£ES. Betvveen attacks on the Administration, Repu sentiitive Rankin of Mississippi adornj the pages of the Congressional Record vvith rhinestones like this (page A252, Appendix, January 23): "Glorious vvomen of the South. Fashioned in Paradise, vvrethed in graces and virtues that blosomed like flowers plucked from thc green ficlds of Eden, led dovvn to earth by angels along a pathway of stars, to be the th/ blessing, the inspiration of noble men.*4 V> tAl T THC F l AS T ACDUCTtON OF PRiNTlRS HOURS FROM ll TOtf A0A1 THC AVEOA6C AGC AT DCATH ROSt TO 35 FROM 26. Advertiscment in thc Charlottc/ Nortty Caroline, Observer of Feb. 3: "Stalin is on his way to Berlin. We are not going to Berlin. But' We are giving you McCorkle's Laundry and Cleaning Service" I _ From the Pariš, Texas, Nevvs of January 23: 4 Mount Pleasant, Texas.—A vvhite man vvas placed under arrest here Wednesday by sheriff Redfearn, vvho filed vag-rency charges against him. The man is purported to have called a meeting of Negroes for Wednesday night for the purpose of forming ' some sort of social-equality organ-ization for Titus County, with membership fees to be charged. Although the organization is a J legal one. recognized by both the i federal and state goverpmcnts. the I arrest vvas made on the ground that agitation for social equalitiy vvould cause troublc here." SEvtN MlLlON CLERlčAL, TKMHiCAL ANP PROf ESSlOHAL VVORK E RS M PRiVATE •NDUSTRV, 000,000 ARE <>*>£« UNIOAJ CONTRACT. AGOCVCOHT«AC-T X> MAKE WllH setf S 6UV IM/iON LABELOCCOS. THtS iS THE UMlON HAT LA5CLINSIST OH iT/ LABOR HOARDING Labor shortages alleged to exist may be directly traceable to one important fact in our vvar-time economy: labor hoarding. Labor hoarding vvill continue just so long as the United States government continues to issue government vvork contracts calling for "cost plus ten per cent." No sensible manufacturer, if the term sensible may be used here, vvill employ fifty men to do a job vvhen he can employ a hundred men and get paid ten per cent over vvhat the entire hundred costs him. Of course, it is quite obvious that employer isn t being patriotic. but it is also equally obvious that he iS staying "vvith in the lavv" and aH that. That is the reason for hoarding. Employers keep men on their !>ayrolls vvho could be more useful elsevvhere, but the employer should worry about that — Uncle Sam is paying the bili. An vvho is Uncle Sam? His other name is Jones, or Smith. or Cohen, or Macintosh, or Shymanski. and he vvorks in coal mineš and lactories and stores—The Progressive Miner. Festung Europa: A rule at the Grihi concen trat ion camp in Nor-way requires prisoners to "greet" aH Germans, whether in uniform cr in civilian clothes. in the fol-lowing manner: at a distance of six paces the prisoner removes his cap: he marches past the German vvith head erect and eyes for-ward; three paces beyond the German he r<>places his cap ... An editorial in the Oslo nevvspaper Nationcn laments, "We vvho have accepted the Nazi policies expect to be shot sooner or later." PREDICTS INCOME TAX AMENDMENT VVILL FAIL Rep. Wright Patman prediets that the amendment to the constl-tution limiting to 25 percent the amount the goverment can do-mand from incomes, gifts and estate* will fail of tnaetment. Patman says big business ty-coons have uaed every known lob-by trick to get this amendment through Congress, and that "The fascist-m in ded lobbyists vvho seek to throw the main tax burden upon the low-income group must ferreted out and exposed." 8AFE AT LAST "Is there anything you fancy to eat before the execution?" asked the vvarden. "Yes, mushrooms," said the con-demned man. 'Tve always been scared to try them fearing I'd be poisoned." VIF.WPOINT Our landlord has a very good deseription of hovv he fecls about the income tax: "I laugh out of* one eye because I eamed so much money, snd cry out of the other becauae 1 have 10 little left." . Ideas control the vvorld — Gar field.