Žrtve kapitalizma. Zadnji tak kolos je bil nemški »Kronprincessin Cacilie« z 19.500 tonami in 24 miljami. Od tedaj sta začela oba rivala graditi počasnejše ladje. »Titanic« in sestra »Olimpic« imata vsaka po 45.000 ton, torej 14.000 ton več kakor prej imenovani, t. j. ravnotoliko, kolikor ima naš največji parnik »Kaiser Franz Josei I.«, ki je v delu v Tržiču, oziroma za 3000 ton manj. Brzina obeh skoro 265 m dolgih parnikov je bila 21 milj z 46.000 H P vsak. Vsekakor lepa brzina v primeri z našimi Lojdovimi, ki vozijo še vedno 14 do 16 milj, razen par ladij. Nemčija ni hotela zaostati, in v Hamburgu grade ladji »Imperator« in »Europa«, vsako po 50.000 ton, 268 m dolgi, 29 m široki z 11 nadstropji. Med 5000 osebami tega plavajočega raesta bo 800 potnikov prvega razreda. Poveljnikov mostiček bo 23.5 m nad morjem vrh jamborov z zastavo 63.5 m. Angleži so v Glasgovu začeli z gradnjo »Aquitanice«, ki bo 269.75 m dolga in 29.11 m široka, 23 milj brzine na uro. Tako pojde dalje. Na vseh teh kolosih je vsakovrstnih naprav, kakršnih si le more poželeti srce najrazvajenejšega gizdalina. Kopališča, igrišča za lavn - tenis, kavarne itd. »Aquitania« bo imela tudi stalno gledališče. Res je, da ta konkurenca vzpodbuja narode k pridnosti, vztrajnosti. Res se tako izkazujejo najboljše moči v vsej svoji sijajnosti, toda ni li naposled to početje blazno? Taka zgradba stane čez 50 miljonov, na vsaki taki ladji je po 900 in več mož posadke, stroji požro neizmern^ množine premoga in tekočega kuriva. Blaga sprejme nase mnogo premalo. Nemški »Imperator« ima sicer 50.000 ton, toda 33.800 ton tehta samo ladja brez strojev in kotlov. Torej more taka ladja pripeljati kvečjemu 10.000 ton blaga naenkrat. Da vse te velikanske plavajoče palače nič ne nesejo, dokazujejo letne podpore, ki jih plačuje država paroplovnim družbam. Brez državne podpore bi ne mogle družbe »Hambrg - Amerika - Linie«, »Norddeutscher Lloyd«, »Cunard - Line«, »Withe - Star Line« graditi teh pošasti, ki plovejo danes po oceanih. Da je pri zadnji katastrofi utonilo toliko ljudi, je krivo dejstvo, da je imel parnik premalo čolnov. Listi so to kratko zabeležili, toda čemu to, utegne kdo vprašati. Odgovor je lahek. Čolni poberejo mnogo prostora na gornjem krovu, po ka- terem promenirajo tako radi gornji 10.000. Colni so ladji balast nepotrebno obteženje, ovirajo tudi kolikortoliko prostost gibauja, da ne more dosezati rekordov. Zaupanje v triumf tehnike je opravičil te pomanjkljivosti. Tako je plulo par tisoč oseb smrti v naročje, in le slučaju, da je bilo morje popolnoma mirnp, se je zahvaliti, da se je rešilo vsaj toliko ljudi. prugače ne bi rešili nobenega. Opravičeno je napisal ugledni nem§ki list na čelo uvodnemu članku naslov: ..Rekordbrecher Tod«. Smrt je enkrat dosegla rekord, dal Bog, da zadnjikrat. Toda bodočnost nam utegne prinesti še razočaranj. Saj v veku humanitete in prosvete cenijo človeško življenje manj kakor v »temnema srednjem veku. Da pridejo multimiljonarji, razni veleindustrijalci par ur prej čez ocean, da mora ladja prehiteti drugo za par sto metrov, v to žrtvuje človeštvo tisoče krepkih eksistenc. To se potem bahato imenuje vsestranski napredek! Cloveški um res doseže y tem vrhunec svoje produktivnosti, geniji pokažejo vse svoje znanje, toda človeštvo nima od tega nič. Bogastvo se množi v rokah posameznikov, ljudstvo strada in išče kruha po širnem svetu. To je lažikultura ne pa napredek. Če danes obsojamo staroveške tirane in se zgražamo, ko beremo, da je samo pri zgradbi Keopsove piramide poginilo na tisoče ljudi zaradi neznosnega trpljenja — tedaj moramo obsojati tudi današnje brezsramno izkoriščanje mas. Če so v prastarih časih ljudje padali pod pekočimi solnčnimi žarki, umirajo danes na rafiniranejši način. Grob jim je najpopolnejši človeški izum. Z ladjo ki jo je svet smatral kot ideal modernega prometa, gredo v temni Hades. Umetneje bi bilo manj luksusa, manj rekordov, pa več varnosti za potujoče občinstvo, več previdnosti. Na žrtvenik zavisti med Anglijo in Nemčijo je padlo že dovolj žrtev, dovolj miljard je ta spor že požrl za dreadnoughte in super dreadnougthe itd. X