Glasilo delavcev sozda Merx	ŠtevHka 8 — Leto IX — Avgust 1989
Sozd Merx združuj/v Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. —Naklada: 9.000 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, članu Zdenka Zimšek, Darinka Oset, Danica Dosedla, Fanika Ilijaš, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Poslovni dan Merxa na Radgonskem sejmu
Mera se je dobro predstavil
Letos, ko praznujemo 30-letnico Merxa, se želimo kar najbolje predstaviti svojim kupcem in poslovnim partnerjem. V ta namen je bilo organiziranih že več akcij, zadnja med njimi, zelo uspešna predsta vitevpa je bila na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, 22. avgusta na tako imenovanem poslovnem dnevu Merxa.
Ob 11. uri je bila v sejni dvorani upravne zgradbe sejma predstavitev in degustacija vseh Merxovih proizvodov. Po nazdravnem govoru predsednika kolegijskega poslovodnega odbora Franca Bana so številni udeleženci poskušali Merxove proizvode in zelo visoko ocenili njihovo kvaliteto. Da so izdelki res dobri, potrjujejo tudi številna priznanja, kijih sozd Merx vsako leto dobi na radgonskem sejmu.
Spoštovani!
Poslovni odbor sozda Merx seje odločil poslati solidarno pomoč za najbolj prizadete družine v občinah Laško in Šentjur.
Občinske štabe za sanacijo razmer, nastalih zaradi vodne ujme, prosimo, da z objektivnimi merili ocenite stopnjo prizadetosti posameznih družin in naš prispevek — vsaki občini po 50.000.000 din — namenite najbolj prizadetim.

Osrednja zanimivost Merxovega poslovnega dne, ki je privabila k Merxovi stojnici največ obiskovalcev, je bila poskušina vina Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, ki so si ga lahko številni obiskovalci točili kar iz soda. To zanimivost so popestrili harmonikar Vik1 Ašič in oktet Studenček. Razpoloženje je bilo resnično odlično, nekateri najbolj »korajžni« so po dobri kapljici in glasbi celo zaplesali. Tako živahno v Merxovem paviljonu še ni bilo nikoli.
Popoldne pa so pred upravno zgradbo sejma žrebali vstopnice. Med številnimi nagradami je tokrat prvo prispeval sozd Merx, ker je pač ta dan imel svoj poslovni dan in ker letos praznuje 30-letnico. Po enournem žrebanju in iskanju nagrajencev, je Merxovo prvo nagrado, lepo košaro z Mer-xovimi proizvodi v vrednosti 300 starih milijonov, prejela Elizabeta Potočnik iz Cirkovcev. »Presrečna sem«, je dejala »na sejem sem prišla pred desetimi minutami, ker sem bila dopoldne še v službi. Ne vem, kaj naj rečem. Preprosto. Prišla, malo videla, zmagala. Joj, kako velika košara in kako težka. Mož, pridi mi pomagat, je v nasmehu dejala nagrajenka Elizabeta. Pa kljub pomoči moža ni šlo, kajti Merxova košara je bila prevelika, zato so priskočili na pomoč mladi fantje iz organizacijskega odbora. Potem pa je šlo. Srečno, Elizabeta in veliko prijetnih užitkov ob uživanju Merxovih proizvodov.
Kako so se prodajala živila iz blagovnih rezerv?
Merx je dobro opravil svojo nalogo
Živila iz blagovnih rezerv je na celjskem območju zagotavljal predvsem sozd Merx. Kratko oceno o tem nam je povedal Boris Tamše, pomočnik direktorja marketinškega sektorja, kije prodajo ocenil takole: »Za naše območje je bilo iz zveznih rezerv predvidenih 799 ton sladkorja, 170 ton moke in 52 ton olja. Prodaja je tekla od sedmega avgusta dalje in je bila končana v glavnem do 12. avgusta. To velja za sladkor in moko, obljubljene količine olja pa so bile na razpolago te dni.
Čas je bil kratek in v nekaj dneh je praktično nemogoče postreči vse trgovine, še posebej zato, ker je bilo živila treba prepakirati. Pri prodaji so se pojavljale težave predvsem zato, ker se blago povsod ni prodajalo na isti dan, to so ljudje očitno pričakovali. Vendar tudi v prihodnje, če se bodo takšne akcije nadaljevale, ne bo mogoče sočasno zagotovili prodaje.
Problem so bile seveda količine. Dobili smo toliko sladkorja, kolikor ga normalno prodamo v dveh mesecih, moke je bilo za dva tedna in olja za tri dni, pri tolikšnem številu trgovin pa j e vse te količine težko razdeliti. Živila smo delili glede na število prebivalcev ter na osnovi količinske ter vrednostne prodaje v normalnih razmerah.
Akcija je bila namenjena temu, da naj bi proizvajalec nekako prestrašila in vplivala na počasnejšo rast cen. Vendar smo kljub tej intervenciji že priča višjim cenam sladkorja, olja in moke.
(Povzeto iz NT)
Razvoj šentjurskega kombinata
Obrtna kooperacija
V Kmetijskem kombinatu Šentjur ubirajo povsem novo pot v razvoju drobnega gospodarstva oziroma obrtne kooperacije. Začeli sojo lani, letos pa se lotevajo novega, zelo zanimivega projekta. V bodoči obrtni coni, pri Prodajnem centru, bodo zgradili več skupnih ali posamičnih proizvodnih objektov. V njih bodo namestili vse dejavnosti tozda Transport. To nam je povedal direktor Stane Zatler. Glavnino prostorov ali objektov pa bodo dali na voljo bodočim obrtnikom ali zasebnim podjetnikom, ki bodo v njih začeli proizvodnjo. Prostore bodo glede na zanimanje dajali ali v najem, omogočili obročni odkup (leasing) ali pa jih bodo dali kot svoj delež v mešanih podjetjih.
Za vse obrtnike oziroma podjetnike bodo organizirali skupne poslovne funkcije: nabavo in prodajo, financiranje, organizacijo ter posamezne strokovne in tehnične storitve: knjigovodstvo, računovodske storitve, tehnične storitve, pravne nasvete itd. Del prostorov bodo namenili tako imenovanim inkubatorjem. Gre za najem prostora po ugodnih pogojih, ko začetnik skuša s pomočjo organizacije uresničiti svojo razvojno zamisel, čeprav nima dovolj kapitala. Ko proizvodnja uspe, si pozneje uredi možnosti za širitev, če pa na trgu ne uspe, pa preneha, ne da bi ga to tveganje bistveno obremenjevalo. ,
Kot nam je povedal direktor, je zanimanje že veliko in to tudi zunaj občine, druge, ki za obrtno cono še ne vedo, vabijo, naj se oglasijo v kombinatu.
Še je čas za prijave inovatorjev leta
Aprila smo v Merxovem Vestniku, ob 30. letnici Merxa, razpisali natečaj za inovatorja leta. Ker se rok za prijavo 30. 9. 1989 bliža, želimo spodbuditi vse zaposlene, da prijavijo svoje inovacijske predloge na naslov sozd Mera, sektor za razvoj.
V natečaju lahko sodelujete z vsemi oblikami inovacijske dejavnosti, ki so poleg izuma tudi:
—	tehnične izboljšave, predstavljajo vse nove tehnične, organizacijske in ekonomske rešitve, ki ob sicer znanih tehničnih sredstvih povečujejo dobiček, produktivnost dela, izboljšujejo delovne razmere, zmanjšujejo stroške, izboljšujejo kakovost;
—	koristni predlogi, to so predlogi in ideje, ki vsebujejo koristno zamisel, kaj se da doseči za povečanje dobička, sama ideja pa ne daje rešitve, kako to doseči.
Tako vidimo, daje področje inovativne dejavnosti zelo široko. Prepričani smo, da se skoraj v vsakem okolju pojavljajo predlogi za tehnične izboljšave ali pa koristni predlogi. Zato vas ponovno vabimo, da sodelujete s svojimi pripevki v natečaju za inovatorja leta.
Robert Čemažar
STRAN 2
ME33X
VflESTNIK
AVGUST 1989
Kmetijski kombinat, tozd Trgovinska dejavnost
\z
V Sentjuiju imajo diskont
V juliju in avgustu je Merx odpri več diskontnih prodajaln. Lahko bi rekli, da so se razrasle kot gobe po dežju. Danes boste lahko prebrali nekaj več o diskontni prodajalni v Zagoiju-Izlakah, Šentjurju in Polzeli. Naj povemo še to, da so svoje diskontne prodajalne odprli še Potrošnikova temeljna organizacija Prodaja Celje v Cankarjevi ulici v Celju, Blagovni center v Šempetru, Dravinjski dom v Slovenjskih konjicah. O teh prodajalnah pa kaj več prihodjič.
Kombinatova temeljna organizacija Trgovinska dejavnost iz Šentjurja je na začetku avgusta odprla svojo
vsem zasebniki, kmetje pa tudi nekateri občani.
Naložba je bila končna v rekordnem času desetih dni in je veljala to temeljno organizacijo 60 starih milijard dinarjev. Dela so opravili razni zasebni izvajalci, opremo pa je izdelal Alpos.
Edvard Kolar, direktor tozda Trgovinska dejavnost, je ob otvoritvi dejal, da bo njihova temeljna organizacija dobro skrbela za krajane in prebivalce okoliških krajev in trgovino redno zalagala z vsemi kvalitetnimi živili in drugimi potrebščinami, obenem pa pričakujejo, da bodo kra-
jani redni in dobri odjemalci ponujenega blaga, da bo tako diskontna prodajalna sposobna poslovati donosno vse leto. Kombinatov tozd Trgovinska dejavnost bo vselej upošteval želje in predloge občanov, tudi glede odpiralnega časa, zato upa, je dejal Edvard Kolar, da bo sodelovanje med trgovino in kupci res dobro.
Povedati je treba še to, da je pred vhodom v diskontno prodajalno urejen še velik parkirni prostor, ki bo kupcem olajšal dostavo blaga v svoja vozila. Diskont je odprt vsak dan od 7,30 do 18,00 ure, v soboto pa do 12.00 ure.
prvo diskontno prodajalno v ulici Leona Dobrotinška v Šentjurju. S tem se je uresničila dolgoletna želja tamkajšnjih krajanov^ to je namreč prvi diskont v občini Šentjur, da bi si končno uredili tudi preskrbo na veliko in si s tem zagotovili večjo možnost ponudbe v večjih količinah, cenejše blago in hitrejšo ter kvalitetnejšo ponudbo.
Trgovina je v spodnjih prostorih upravne zgradbe Kmetijskega kombinata Šentjur. Pod isto streho je tudi njihova samopostrežna trgovina, ki pa ima zelo malo prodajnih površin in se nikakor ne more več širiti. Prav zato so se v tozdu Trgovinska dejavnost tudi odločili, da prejšnjo tehnično prodajalno, njen program so preselili v novo blagovnico, preuredijo v diskontno prodajalno in tako na enem mestu zadovoljijo vse svoje kupce, tako tiste, ki kupujejo v manjših količinah kot tudi druge, ki kupujejo v večjih količinah: to so pred-
Ne pozabite...
Obrambni dan Merca
Letošnji obrambni dan Merxa bo 29. septembra ob 9,00 uri v Logarski dolini. Časa je torej še dovolj za pripravo ekip, udeležba na obrambnem dnevu je namreč obvezna za vse članice sozda Mera, ki se bodo letos dokazovali znanje iz tehle tem: splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, civilna zaščita, preizkus ravnanja s pištolo in streljanje, uporaba orožja v narodni zaščiti narodna zaščita, požarna varnost in varstvo pri delu.
Namen in smisel obrambnega dneva Meraa je torej izobraževanje delavcev, povezovanje med delavci članic sozda ter preveijanje teoretične
in praktične usposobljenosti s tega področja.
Ne pozabite, da je potrebno prijavo ža udeležbo, kljub temu da je ta obvezna, poslati najkasneje do petka, 1 S.septembra na naslov: DSSS sozd Mera, Ulica 29. novembra 16,63000 Celje — Saša TOŠ. Prijave morajo vsebovati poleg imen in priimkov vodje in članov ekip še število ostalih udeležencev, ali ima ekipa kompas ter kakšen bo njihov način prevoza (lasten ali organiziran).
Na svidenje torej v Logarski dolini, na obrambnem dnevu Meraa, ki bo letos imel še posebno obeležje, ko praznujemo 30-letnico Meraa.
Nov trgovski center v Sentjuiju
Šentjurska oskrba je ob koncu julija postala bogatejša za še en objekt, lahko bi mu rekli kar 'rgovski center ali pa tudi blagovnica. Temeljna organizacija Trgovinska dejavnost je namreč ob samem vstopu v center mesta odprla blagovnico s tehničnim
blagom. Prodajni programje izredno širok tako da lahko skoraj vsak obiskovalec poišče kaj zase. V novi blagovnici je na izbiro kmetijski repro-
dukcijski material, kmetijska mehanizacija, zaščitna sredstva, gradbeni material — osnovni in zaključni —, instalacijski material — elektro, vodovod in centralno ogrevanje —, bela tehnika, akustika in najrazličnejši nadomestni deli.
Sama blagovnica, izvajalec del je bil Vegrad iz Titovega Velenja, opremo pa so izdelali Alpos in Slovenijales ter kooperanti, meri 2200
kvadratnih metrov prodajnih površin, od tega je 1800 prodajnih in skladiščnih, 400 kvadratnih metrov pa je upravnih prostorov v zgornjem delu blagovnice. Poleg temeljne organizacije kooperantov in temeljne organizacije Trgovinska dejavnost bi tu imela svoje prostore tudi hranilno kreditna služba. Objekt ima tudi 10.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin za skladiščenje gradbenega materiala, kmetijskega reprodukcijskega materiala in mehanizacije ter preko 150 parkirnih prostorov za osebna vozila.
Po lanskih cenah konec leta je ta naložba vredna 600 starih milijard. 20 odstotkov naložbe so bila lastna sredstva, 80 odstotkov naložbe pa so bili razni združevalci pod izredno ugodnimi pogoji.
Blagovnico so delavci tozda Trgovinska dejavnost odprli 28. julija. V izredno lepem vremenu in ob bogatem kulturnem sporedu, izvajala sta ga godba na pihala iz Štor in oktet iz Ponikve, je številne obiskovalce najprej pozdravil glavni_direktor Kmetijskega kombinata Šentjur Stanko Lesnika, kije v svojem govoru predvsem orisal nadaljnji razvoj kombinata. V nadaljevanju je podpredsednik sozda za razvoj in organizacijo Zvonko Strašek povedal nekaj več o sami naložbi, o tem, koliko je vredna, kdo vse je opravljal dela in podobno ter o razvoju sistema Mera.
Po kratkem pozdravnem govoru Edvarda Kolarja, direktorja tozda Trgovinska dejavnost, pa je po delovnem stažu najstarejša delavka Vanda Pungartnik slavnostno odprla izredno lep objekt, tehnično blagovnico.
Temu slavnostnemu dogodku je bilo posvečenih še več prireditev. Tako je aktiv kmečkih žena Kmetijskega kombinata Šentjur pripravil v zgornjih prostorih nove blagovnice kulinarično razstavo, popoldne pa je bilo tekmovanje varilcev in demonstracija lahke kmetijske mehanizacije Gorenje-Muta.
Prvi zametki
Razvoj delovne organizacije Merx Celje od nastanka 1.1.1959do vključitvev sozd »Dobrina« Celje, 31.12.1974.
Takoj po drugi svetovni vojni so bila v Celju ustanovljena za blagovni promet z živili in drugimi proizvodi za široko porabo naslednja podjetja:
L «NAVOD« Celje, trgovina na debelo z živili in drugimi proizvodi za vsakodnevno rabo. Podjetje je poslovalo do 31. 12. 1951.
2.	»OKRAJNI MAGAZIN« Celje, podjetje je združevalo vse trgovine celjskega okraja (razen trgovine mesta Celje). Podjetje je poslovalo do 31. 12. 1951.
3.	»MESTNI MAGAZIN« Celje, podjetje je združevalo vse trgovine na območju mesta Celje. Podjetje je poslovalo do 31. 12. 1951.
4.	Zadružna organizacija »NAPROZA« — nabavno prodajna zadruga »NAPROZA« Celje je združevala zadružne organizacije celjskega okraja in je prenehala poslovanje 31. 12. 1954.
V letu 1951 so se začela prva resna gibanja za ustanovitev podjetij trgovske dejavnosti. Iz teh podjetij so bila 1.1. 1952 ustanovljena tri podjetja, ki so bila pomembna za nastanek in razvoj podjetja »MERK« Celje in sicer:
—	»KOLONIALE-ŽIVILA« veletrgovsko in zunanje-trgovsko podjetje Celje,
—	»POTROŠNIK« trgovsko podjetje Celje in
—	»ŠPECERIJA« trgovsko podjetje Celje.
Trgovsko podjetje »ŠPECERIJA« Celje seje po stanju dne 31. 12. 1954 preoblikovalo. Trgovine so postale sa-
mostojna podjetja, skladišče živil in drugih proizvodov za vsakodnevno rabo seje pripojilo veletrgovskemu podjetju »POTROŠNIK« Celje.
Konec leta 1954 seje delavski svet trgovskega podjetja »POTROŠNIK« Celje odločil, da od L 1.1955 dalje posluje kot veletrgovsko podjetje »POTROŠNIK« Celje. Skladišče in uprava veletrgovskega podjetja »POTROŠNIK« sta bila v Celju, Tomšičev trg št. 3 (sedanji upravni prostori DS SS DO »POTROŠNIK« in TOZD »PRODAJA« Celje).
Zaradi težkega ekonomskega položaja, v katerega je zašlo veletrgovsko izvozno-uvozno podjetje »KOLONIA-LE-ŽIVILA« Celje, kije prvo polovico leta 1958 zaključilo s 500.000 din zgube. Zaradi neugodnega ekonomskega položaja podjetja »KOLONIALE-ŽIVILA« Celje so se v drugem polletju 1958 začeli pogovori med predstavniki podjetja »KOLONIALE-ŽIVILA« in »POTROŠNIK« o združitvi. Osnovna ovira za hitrejši potek odločitve o združitvi je bilo vprašanje pokritja zgube. Občina Celje in celjska banka nista bili pripravljeni pokriti zgubo v skupnem znesku takratnih 50 milijonov din. Končno seje delavski svet veletrgovskega podjetja »POTROŠNIK« Celje odločil, da pokrije zgubo veletrgovskega izvozno-uvozne-ga podjetja »KOLONIALE-ŽIVILA« Celje.
Po sklepu delavskega sveta veletrgovskega izvozno-uvoznega podjetja »KOLONIALE-ŽIVILA« Celje in veletrgovskega podjetja »POTROŠNIK« Celje 25.11.1958
(skupno zasedanje delavskega sveta obeh podjetij) sta se omenjeni podjetji po stanju 31.12.1958 združili v veletrgovsko podjetje »POTROŠNIK« Celje, pod pogojem, da začne 1.1.1959 poslovati združeno podjetje »POTROŠ-- NIK« Celje, pod novim imenom, ki bo izbrano na javnem natečaju.
Vpis združenega podjetja v sodni register je bil opravljen dne 21.1.1959 pod imenom firme: Veletrgovsko podjetje »MERK« Celje.
Veletrgovsko podjetje »POTROŠNIK« Celje in kasneje »MERK« Celje, je imelo svoj sedež v Celju, Tomšičev trg št. 3.
Veletrgovsko podjetje »MERK« Celje so ob njegovem nastanku vodili:
—	direktor	Stanko Zagoričnik
—	vodja komerciale	Božidar Ravnikar
—	računovodkinja	Klementina	Zajbrl
—	knjigovodkinja	Anica	Jakop
—	predsednik DS	Alojz	Šolinc
—	predsednik UO	Franc Petauer
Januarja 1960 je prevzel vodstvo veletrgovskega podjetja »MERK« Celje Franc PETAUER in ga vodil do vključitve v sozd »DOBRINA« Celje, t.j. do 31. 5.1975 (vključitev v »DOBRIN« je bila opravljena po stanju na dan 31.12. 1974). Dne 1.1.1961 je prevzel vodstvo komerciale Rupert PIRHER in uspešno opravljal to delo do upokojitve.
V letih 1959,1960 in 1961 seje veletrgovsko podjetje »MERK« Celje, konsolidiralo, zgradilo novo, za tiste čase sodobno skladišče živil in drugih proizvodov za vsakodnevno porabo v Celju, organiziralo skladišče v Slovenj Gradcu in zaprlo skladišče v Prevaljah in v Žalcu ter se
usposobilo za ekspanzijo na širši regionalni oziroma slovenski gospodarski prostor.
Veletrgovsko podjetje »MERK« Celje seje prvo v Sloveniji lotilo pomembnejših integracijskih procesov, kije posamezne gospodarske dejavnosti povezalo v proizvodni in trgovski dejavnosti in tako v mnogih primerih zaokrožilo proces proizvodnje in porabo.
Razvoj sodobne tehnike trgovanja v smeri odpiranja samopostrežnih prodajaln ter priprave blaga za samopostrežno trgovanje je bil poleg integracijskih procesov osnovna skrb tistega obdobja silovitega razvoja veletrgovskega podjetja »MERK« Celje. V okviru maloprodajnega sektorja veletrgovskega podjetja »MERK« Celje je bila odprta tretja samopostrežna prodajalna v Sloveniji in sicer SP »GABERJE« Celje, Mariborska c. št. 68. Veletrgovsko podjetje »MERK« Celje je v obdobju od
leta 1962 do vključno leta 1974 vključilo naslednja podjetja:
Dne 1. 1. 1962
—	trgovino »PRI CINKARNI« Celje
—	trgovino »ENOTNOST« Celje
—	trgovino »SAVICA« Celje
—	trgovino »POSTREŽBA« Celje
—	trgovino »PLAMEN« Štore
—	trgovino »TEHARJE« Teharje.
—	trgovino »PRI GLEDALIŠČU« Celje
—	trgovino »LOŽNICA« Celje
—	trgovino »PEČOVNIK« Celje
Dne 1. 1. 1962
—	trgovino »PAKA« Šmartno ob Paki
—	trgovino »GRUDA« Šmartno ob Paki
MERK
VESTNIK
A VGUST1989
! Ii L==
----”*“§ SSfT
Vest iz Zagorja
Diskontna prodaja na Izlakah
Sredi avgusta je Potoršnja Zagorje v središču Izlak odprla novo, lepo diskontno prodajalno, edino v tem predelu. Diskontna prodajalna ima poleg prodajnih površin še večje pokrite skladiščne prostore. Naložba je veljala Potrošnjo Zagorje 105 starih milijard dinarjev.
»V bistvu gre samo za preureditev stare prodajalne v Izlakah in za dograditev skladiščnih prostorov in seveda novo opremo,« je povedal direktor delovne organizacije Janez Pušnik.
»V zadnjem času je vedno več diskontnih prodajaln. Verjetno je to nova »modna muha«, ki pa v tem trenutku daje neke pozitivne učinke. Mi v delovni organizaciji, to je namreč naš prvi diskont, vidimo v diskontnem načinu prodaje hitrejše obračanje — obratnih sredstev, sami potrošniki pa so tudi zadovoljni, saj lahko kupijo ceneje od 10 do 14 odstotkov. Blago je cenejše, še zlasti pri tistih izdelkih z velikim prometnim davkom. Trenutno je težava pri takšnem načinu prodaje samo v tem, da se lahko velikokrat zgodi, daje kakšen izdelek v diskontu celo dražji, kot pa v navadni prodajalni. Vzrok za to je hitro obračanja zalog in strahovito zviševanje cen. Vsaka nova pošiljka je dražja, tako da se že malokateri artikel podraži za manj kot 30 odstotkov....
Prodajalna je odprta šele dobrih 10 dni, zato še ne morem dati ocene poslovanja. Z gotovostjo pa že lahko trdim, da je kljub nekoliko slabši propagandi promet že sedaj skoraj enkrat večji kot v prejšnji maloprodajni enoti. Podrobnejšo analizo pa bomo izdelali, ko bo na razpolago več podatkov in kazalcev. Na osnovi teh računov in od tega, kako se bo v prihodnje v naši občini razvijal pri-
vatni sektor,! pa se bomo odločali, ali bomo še razvijali diskontne prodajalne ali ne. Drugih večjih načrtov za zdaj nimamo. Vse svoje prodajne enote imamo praktično obnovljene in zadostujejo za normalno preskrbo prebivalstva v tej občini.«
Namestnica poslovodje Ivica Pod-rojnik pa nam je povedala, da so zadovoljni s prometom in da tudi njej bolj ustreza takšen način prodaje, ker je manj raznovrstnih izdelkov in je prav zaradi tega izbira in kvaliteta blaga veliko boljša. Poleg nje so v tej enoti zaposlene še tri prodajalke, torej dve popoldan in dve dopoldan. Diskont v Izlakah pa je odprt vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, ob delavnikih je odprt od 8,00 do 18,00 ure, v soboto od 8,00 ure do 12,00 ure in v nedeljo od 7,00 ure do 11,00 ure.
Ivica nam je še povedala, da trenutno prodajo največ pijače vseh vrst, nato moko, sladkor, olje, marmelade in podobno.
Diskont je resnično lep in dobro založen. Trgovci Potrošnje Zagorje so lahko ponosni nanj, saj so ga vsi kupci, s katerimi sem se pogovarjala, samo hvalili. Prepričana sem, da v hvali res niso pretiravali. Nova prodajalna je dejansko dobro založena. Na policah je res kvalitetno blago. To nam je potrdil tudi kupec Jože Drnovšek, ki smo ga po končanem nakupu povrašali za mnenje: »Danes sem sicer prvič v vaši prodajalni, toda izbira blaga na veliko meje presenetila, zato mislim, da bom postal kar stalni obiskovalec te prodajalne. Tudi preglednost blaga je dobra, moti me samo to, da je na izdelkih napisana cena, ki velja za eno enoto, čeprav so skupaj zaviti trije izdelki. Tako mora kupec sam izračunavati, koliko ga bo kaj stalo.«
Z novo prodajalno so torej zadovoljni tako prodajalci kot kupci. Torej vsi. Pridružite se jim še vi, če vas bo pot po naključju zanesla v ta prelepi del Slovenije.
Reorganizacijske poti v Mercu
Zakon o podjetjih v svoji noveli zahteva, da moramo proces preobrazbe iz delovnih organizacij in tozdov, organiziranih po Zakonu o združenem delu, v podjetja po zakonu o podjetjih izpeljati do konca letošnjega leta. Interna banka v sedanjem smislu mora s tem dnem prenehati poslovati in se preoblikovati v ustrezno finančno organizacijo.
V	Merxu se je proces preobrazbe začel že zgodaj spomladi oziroma že prej, ko je delavski svet sozda sprejel sklep o tem, KPO pa je imenoval prve zasnove bodoče organiziranosti v Merxu.
No, čas beži, jesen je pred vrati. Dopusti so nekoliko za vrli prvotni tempo. V teh dneh pa je delo zopet oživelo z vso vnemo in resnostjo.
Na osnovi širokih razprav o smernicah razvoja in organiziranosti Mer-xa je bil izdelan osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju podjetij v Sestavljeno podjetje Merx. O njegovi vsebini ta čas teče razprava in se oblikujejo stališča, pripombe in dopolnila. Čez nekaj dni bo v javni razpravi predlog sporazuma, ki bo vseboval vse tiste najpomembnejše dogovore med podjetji, ki so potrebni, da bi ves poslovni sistem Merx lahko zanesljivo načrtoval svoj celoviti razvoj tudi v prihodnje, ko bodo na trgu vladali pogoji ponudbe in povpraševanja.
V	posameznih kolektivih so prizadevanja za preobrazbo zelo različna in se o svoji bodoči organiziranosti različno odločajo. Nekateri imajo svoje statute že v javni razpravi, drugi se k temu šele pripravljajo, tretji pa že načrtujejo referendumsko odločanje o statutih v septembru.
Trenutno stanje po posameznih DO je približno takole:
1.	Vpodjetja se bodo preoblikovali
Avtotehnika Celje Avto Celje
Jelša, Šmarje pri Jelšah Košenjak Dravograd Moda Celje RTC Golte Savinja Mozirje Savinjski magazin Žalec Teko Celje Potrošnja Zagorje Savinja Laško Zdravilišče Dobrna
2.	DO s tozdi, ki se bodo preoblikovale v podjetja s poslovnimi enotami
Blagovni center Celje Dravinjski dom Slovenske Konjice Gostinsko podjetje Celje — dokončne odločitve delavci še niso dogovorili Hoteli-gosiinstvo Celje Mlinsko predelovalna industrija Tkanina Celje — kjer je dokončna odločitev še v intenzivnem usklajevanju, orientacija pa je v smeri podjetja.
3.	Svojo obliko organiziranosti pa v različnih kombinacijah intenzivno iščejo
GTC Kope (trenutno ni vključena v Merx)
Jelen Slovenske Konjice Turist Nazarje Reklama Celje
4.	Kmetijske zadruge Laško, Celje in Slovenske Konjice v tem času oblikujejo svojo organizacijsko formo kot podjetja, vendar specifična, saj gre za vez med kooperanti, družbenim sektorjem in še med zakonom o zadružništvu, ki ga še ni.
5.	DO Potrošnik, kjer aktivnosti tečejo v smeri preobrazbe, da bo vsak tozd postal podjetje, nekatera skupna opravila pa bi realizirali v sklopu sestavljenega podjetja Merx.
KK Šentjur, kjer se še odločajo ali enotno podjetje ali bo vsak tozd svoje podjetje. Iščejo optimalne rešitve.
Mnogokje razprave še tečejo. V posameznih delovnih okoljih so možne še različne rešitve.
Vendarle pa je opaziti težnjo k preudarnemu odločanju za zagotavljanje trdnega gospodarskega položaja vsake gospodarske enote na tržišču ter zagotavljanja socialne in razvojne varnosti zaposlenim.
Dosedanji pogovori z odgovornimi vodstvi članic Merxa kažejo potrebo po povezovanju nekaterih ključnih funkcij kot so finančna, tržna in razvojno investicijska v skupni organizaciji Merx. Poleg teh pa je čutiti potrebo po skupnem opravljanju nekaterih nalog, kot so pravni posli, varstvo pri delu, kontrolna služba, informiranje, AOP, itd., ki bi jih morali
za posamezna podjetja organizirati skupno.
Celovita prizadevanja za obvladovanje tržnega prostora, plasiranja proizvodnje in ambicije za vključitev v izvoz nas angažirajo v smeri utrjevanja poslovn 3ga sistema, ki bo s svojo razvojno in naložbeno vlogo ob tr-ženjskih ambicijah uspešno usmerjal finančne tokove tako, da bo njihov učinek optimalen. Čas, ki prihaja, bo neusmiljen in tržna usmeritev se ne ozira na socialne kriterije eksistence posameznih kolektivov. Konkurenca, poslovnost, dobiček so kategorije, ki edine lahko zagotovijo razvoj ter hkrati z visoko kakovostjo izdelkov in ponudbe ter storitev edine omogočajo prodor v svetovni prostor, s katerim se bomo prej ali slej kruto srečali in se bomo morali z njim poistovetiti. Tokratne odločitve o organiziranosti niso formalnega zakonskega značaja, temveč nosijo v sebi kvaliteto podjetništva, ki jo bodo zmogli le strokov-no-kadrovsko ter poslovno finančno sposobni, razvojno daljnovidni. Mcrx kot poslovni sistem je ena od možnosti, da se v trdnem sodelovanju, celoviti razvojno-poslovni politiki in aktivnem usposabljanju za jutrišnje zahteve tržišča uveljavi kot celota in si zagotovi možnost preživetja in razvoja.
Z nadaljnjim dograjevanjem vsebine bodoče oblike dela, organiziranosti in celovitega razvojno poslovnega načrtovanja moramo torej kakovostno opredeliti tako v sporazumu kakor tudi v našem aktivnem izvajanju vseh načrtovanih razvojnih usmeritev, hkrati s sposobnostjo prilagajanja novim zahtevam trga in razvojnih trendov v ožjem in širšem prostoru.
Tone Rožman
DSSS sozda Mia \ Celje Ulica 29. novembra 16 Celje
po sklepu delavskega sveta DSSS sozd Mcrx Celje objavlja:
javno dražbo
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo 8. 9. 1989 ob 13. uri v sejni sobi DSSS sozda Mere, Celje, Ulica 29. novembra 16, Celje.
Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva:
—	mize (več kosov)
—	stoli (več kosov)
—	svetilna telesa (več kosov).
Ogled osnovnih sredstev bo mogoč na dan licitacije v prostorih DSSS v Celju, Ulica 29. novembra 16, dve uri pred začetkom licitacije. Izklicne cene za posamezna osnovna sredstva bodo objavljene na začetku ogleda.
Licitacije se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe.
—	trgovino »OLJKA« Šmartno ob Paki
—	trgovino »GORENJE« Gorenje in
—	proizvodni obrat »KOZMETIKA« Celje.
Dne L 1. 1963
—	trgovsko podjetje »POTROŠNIK« Vojnik z vsemi prodajalnami.
V letu 1964
—	prevzem skladišča živil od trgovskega podjetja »PRESKRBA« Krško in odkup skladišča živil iz sestava trgovskega podjetja »LJUDSKA POTROŠNJA« Brežice.
Dne 1. 1. 1968
—	trgovsko in proizvodnjo podjetje »VELEŽITAR« Celje
—	trgovsko podjetje na debelo in drobno »AGROPRO-MET« Celje
—	trgovsko podjetje »RESEVNA« Šentjur.
Dne 1. 7. 1968
—	trgovsko podjetje »ŽILA« Slovenj Gradec
—	trgovsko podjetje »ŽILA« Ravne na Koroškem
—	gostinsko podjetje »DOM« Ravne na Koroškem in
—	gostinsko podjetje »KOROŠKI DOM« Prevalje.
Dne 1. 1. 1969
—	trgovsko podjetje »MERKUR« Šoštanj
—	trgovsko podjetje »ŠUMIK« Ruše,
—	trgovsko podjetje »ZALOGA PIVA« Dravograd
—	gostinsko podjetje »BISTRA-JELK A« Radlje ob Dravi in
—	pekarna »ŠTORE« Štore.
Dne 1. 1. 1970
trgovsko podjetje »FUŽINAR« Vitanje
—	pekarna Rogaška Slatina.
Dne 1. 1. 1975
—	trgovsko podjetje »ZARJA« Šoštanj.
V letu 1970je bilo skladišče živil v Brežicah zaprto, blago in delavci so bili premeščeni v skladišče Krško.
Ime in predmet poslovanja podjetja »MERX« Celje sta bila v tem obdobju trikrat spremenjena in vpisana v sodni register pod popolnim imenom in dejavnostjo:
—	21. 1. 1959 Veletrgovsko podjetje »MERX« Celje (prvi vpis),
—	1.1. 1962 Trgovsko podjetje na debelo in drobno »MERX« Celje (prva sprememba),
—	26. 4. 1968 Trgovsko in proizvodno podjetje »MERX« Celje (druga sprememba) in
2.	10. 1970 Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »MERX« Celje (tretja sprememba). Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »MERX« Celje je 31. 12. 1974 imelo v svojem sestavu naslednje temeljne organizacije združenega dela in sicer:
—	»PRODAJA« Celje
—	»PRODAJA« Laško
—	»PRODAJA« Šentjur —- »PRODAJA« Šoštanj
—	»PRODAJA« Sl. Gradec »PRODAJA« Ravne »PRODAJA« Ruše
»GOSTINSTVO-TURIZEM« Celje »GOSTINSTVO-TURIZEM« Ravne »GOSTINSTVO-TURIZEM« Radlje
-	»GROSIST« CELJE
-	»PEKARNE IN SLAŠČIČARNE« Celje
—	PEKARNA IN SLAŠČIČARNA« Rogaška sl.
—	»TRANSPORT IN POM. OBRATI« Celje. Proizvodno skladiščni obrati: mlin, silos in skladišče
mlevskih izdelkov so poslovali v sklopu »GROSIST« Celje.
V obdobju od leta 1959 do leta 1975 so bili odprti naslednji pomembnejši trgovski, gostinski in proizvodni objekti in sicer:
Na trgovskem področju:
—	skladišče živil in drugih pomembnejših proizvodov za vsakdanjo porabo v Celju, Šernečeva ul. št. 1,
—	skladišče živil in drugih pomembnejših proizvodov vsakodnevne porabe v Krškem,
—	odkup in ureditev skladišča živil v Slovenj Gradcu,
—	skladišče mlevskih izdelkov v Celju, Šernečeva ul. — BLAGOVNICA Šentjur
— BLAGOVNICA Šoštanj — BLAGOVNICA Vojnik — MARKET Ljubljanska cesta Celje — MARKET Dolgo polje Celje — MARKET Hudinja Celje — MARKET Lipa Store — MARKET Ponikva — MARKET Planina — MARKET Laško
—	MARKET Rimske Toplice — MARKET Šmartno ob Paki
— MARKET Sevnica — MARKET Čečovje Ravne — MARKET Nazarje — MARKET Dramlje — SP »GABERJE« Celje — SP »IZBIRA« Laško — SP »MERX« Mežica in — SP »MERX« Trbovlje
— preko 20 zaposlenih prostorov je bilo revitaliziranih in preurejenih v SP prodajalce v mnogih TOZD »PRODAJA«.
Na področju gostinsko-turistične dejavnosti:
—	HOTEL »MERX« Celje
—	trije pomembnejši objekti so bili revitalizirani in obnovljeni v Ravnah na Radljah.
Na področju proizvodne dejavnosti:
—	silos za žitarice nosilnosti okoli 8.000 ton v Celju,
—	mlin za žitarice v Celju,
—	pražarna kave (najsodobnejša v Jugoslaviji) in emba-lirnica živil,
—	pekarna Zagorje in
—	pekarna Hrastnik.
Z vključitvijo Veletrgovskega, gostinsko-turističnega in proizvodnega podjetja »MERX« Celje L L 1975 v SOZD »DOBRINA« Celje, je bilo sklenjeno prvo obdobje intenzivnega razvoja podjetja »MERX« Celje.
Vsi podatki so avtentični in povzeti iz uradnih dokumentov (zapisniki delavskih svetov in vpisi v sodni register Celjskega sodišča).
Franc Petauer
MERK
VESTNIK
AVGUST 1989
Dober glas seže daleč
Obnovljena gostilna Begant
V teh poletnih dneh je temeljna or-ganizcija Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem odprla prenovljeno gostilno Begant in s tem vsekakor izboljšala gostinsko turistično ponudbo na tem območju.
Gre za zelo priznano gostilno, ki jo je dolga leta vodila Julijana Jezeršek. Prevzela jo je od svojih staršev, ti zopet od svojih. Gre za dolgoletno izročilo, nekateri vedo povedati, daje tu gostilna že od leta 1800, ki seje z letošnjim letom prekinilo. Zelo zgovorna Julijana Jezeršek, ki še vedno vsak dan pride v gostilno, spodbuja mlad kolektiv in jim daje zelo koristne nasvete, pa tudi v kuhinji poprime za delo, nam je povedala: »Včasih, ko sem še bila otrok, je bilo povsem drugače. Naša gostilna je bila nekakšen dom za vse siromake, ki so po svetu iskali delo. Pri nas so dobili prenočišče in hrano zastonj, potem pa so morali po ves dan delati v okolici, da so si kaj prislužili in da so gospodaiju plačali zanje prenočišče in hrano. Go-
Julijana Jezeršek
Branka Šmon, poslovodkinja gostilne Begant, nam je povedala, da bodo poizkušali nadaljevati tradicijo domačih jedi. Najbolj znana jed iz te gostilne je domača pašteta s čebulo, ki jo vsak gost dobi zastonj, ko čaka na kosilo.
Zakaj so se v temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem odločili za nakup gostilne, nam je povedal direktor Branko Sivec: »Osnovni namen našega tozda je še vedno krepiti, posodabljati in razvijati našo osnovno dejavnost, gostinstvo. Za nakup te gostilne, ki je resnično malo bolj oddaljena od našega terena, smo se odločili zato, ker je bila gostilna na zelo dobrem glasu in lokaciji in nam je veliko laže to zadržati kot pa nekje začeti znova. Mimo te gostilne potuje ogromno ljudi, ki bodo lahko Sčasoma postali naši redni gostje, seveda ob nekoliko večji propagandi, vse drugo pa tako imamo.
Značilnost te gostilne v preteklosti je bila dobra hrana in to bomo mi tudi obdržali, kajti zavedamo se, da danes ljudje vedno manj hodijo samo na pijačo. Prvi naši gostje so zelo zadovoljni, tu okrog je namreč močna industrija, je veliko poslovnežev, ki lahko danes brez sramu pridejo v naš lokal. Naložba nas je stala 400 starih
stilno sem prevzela od staršev leta 1945 in jo vodila vse do danes. Vedno smo bili znani po domači hrani in gostilni so rekli kar pri Julki. Vsak dan jih še obiščem, mislim, daje prišla gostilna v prave roke ter da bodo nadaljevali z tradicijo. Pomagam jim s kakšnim nasvetom, potem pa odidem domov. Ni mi žal, da smo dali gostilno v družbeni sektor. Mi sami nismo mogli več delati. Nov gospodar pa vedno prinese s sabo kakšno novost. Samo poglejte, kako lepo so jo uredili.«
S preureditvijo gostilne je temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem dobila še nekaj dodatnih prostorov. V lepo urejenem objektu so točilnica, jedilnica, posebna soba in kmečka soba, zunaj pa velik vrt. Trenutno je zaposlenih devet delavcev, 4 v strežbi in 4 v kuhinji, imajo pa še pripravnico. Kolektiv je zelo mlad, pravi Branka Šmon, zato bo potrebno kar nekaj časa, da se bo izoblikoval kvaliteten team, ki bo ob lepo urejenih prostorih ponudil hrano na kvaliteten in hiter način.
milijard in upam, da se nam bo ob takšnem obisku kmalu obrestovala.
To pa tudi ni vse. V naši temeljni organizaciji že načrtujemo naprej. Smo tik pred otvoritvijo slaščičarne — boutika s sladoledom — v Ravnah na Koroškem, pripravljamo pa se že tudi za novo naložbo, to je restavracija s hitro pripravljeno hrano v središču Raven na Koroškem. Načrtujemo tudi prvo specializirano ribjo restavracijo na Koroškem, kje bo, pa naj bo še skrivnost.
Zaupanje za zaupanje
Nakupi s kartico Teko
Ali se Vam je že zgodilo, da ste želeli nekaj kupiti v trgovini, pa niste imeli s seboj dovolj gotovine — denimo, da nimate tekočega računa, ali pa vam je zmanjkalo čekov?
In zakaj gre? Preprosto!
Pri INFORMACIJAH v pritličju Veleblagovnice »T« izpolnite vprašalnik, s podpisom na TEKO KARTICI se obvežete, da boste račun poravnali v zakonskem roku, to je najkasneje v 15 dneh od dneva nakupa in že lahko stopite na oddelek po željeno blago, ki vam ga bodo izročili ob predložitvi KARTICE Teko in osebne izkaznice.
PREPROSTO, MAR NE?
S KARTICO Teko lahko kupujete v vseh prodajnih enotah Trgovske delovne orgaizacije TEKO Celje, sozd Mera.
Veleblagovnica »T« Salon »T«
Oblačila
Novost
DOM
Melodija
YU Boutique Celje »M« CLUB Celje YU Boutique Radenci
Plačilo
Račun boste lahko poravnali najkasneje v 15 dneh — kot določa zakon — osebno v glavni blagajni DO, kjer so vam izdali KARTICO Teko, ali z nakaznico po pošti, v banki ali SDK, na žiro račun TEKO Celje.
Rekli boste, kaj pa, če kdo ne bo pravočasno plačal računa? Seveda se bo izneveril našemu geslu ZAUPANJE ZA ŽUPANJE. Toda to ni vse. Tak nakup bi bil veliko predrag. Zakon pač ne pozna usmiljenja. Dolžnik bo moral v takem primeru plačati vse stroške postopka do sodne izterjatve dolga in seveda zamudne obresti.
Nakup s KARTICO TEKO ni* kreditiranje, ampak brezobrestni odlog plačila računa v roku, kot ga dovoljuje zakon.
Kaj naj še dodamo?
Zadovoljni bomo, če smo vam s KATRICO Teko ustregli in HVALA ZA ZAUPANJE!
Delovna organizacija Savinjski magazin Žalec je na začetku avgusta odprla že tretjo diskontno prodajalno v občini in to na Polzeli. Marija Dolenšek, poslovodkinja, nam je o novi prodajalni povedala takole: »Želja Polzelano v in pa tudi drugih je bila, da bi odprli diskontno prodajalno. Ta želja se nam je sedaj uresničila in v prodajalni so od 5 do 9 odstotkov cenejša razna vina, pivo, brezalkoholne pijače, gospodinjske potrebščine, živila, čistila itd. Prodajalna je odprta vsak dan od 8,00 do 19.00 ure«.
Na sliki je prodajalna tik pred odprtjem.	T. T.
Novo iz Avtotelaiike
Torex
Delovna organizacija Avtotehnika nas je zopet presenetila. Na jugoslovansko tržišče je poslala nov program TOREK. Gre za dve vrsti čistilcev, čistilec s togo vrtljivo osjo TOREK R-l in čistilec z gibljivo vrtljivo osjo TOREK R-2.
Oba sta namenjena čiščenju podrasti v gozdovih, ob rekah, robovih cest, za obrezovanje drevja in košnjo trave na razgibanih terenih in podobno. Naj povemo še to, da sta čistilca TOREK R-l in TOREK R-2 edina te vrste pri nas ter da sta primerna za
različne strukture, predvsem pa za komunalna podjetja, gasilske enote, cestna podjetja, kmete, seveda pa tudi za individualne storitve.
Pa še nekaj značilnosti obeh čistilcev oziroma bolj tehničnih podatkov, za vse tiste, ki se boste odločili na nakup. Seveda je to le nekaj najpomembnejših podatkov. Če pa boste hoteli izvedeti kaj več, pa se obrnite na delovno organizacijo Avtotehnika Obrtna kooperacija, Bežigrajska ulica 13 ali na telefon 063 37-131.
Čistilec s togo vrtljivo osjo TOREX R-l
—	motor 40,2 ccm
—	moč motorja 1,5 kW
—	poraba goriva 1,01/h
—	teža 8,20 kg
Čistilec z gibljivo vrtljivo osjo TOREX R-2
—	motor 40,2 ccm
—	moč motorja 1,5 kW —- poraba goriva 1,0 l/h
—	teža 10,5 kg
Kolesarski klub Merx organizator državnega prvenstva
Naš klub je dobil organizacijo državnega prvenstva v dveh disciplinah:
—	gorska prvenstva za posameznike
—	kronometer za posameznika
Prireditvi bosta 30. 9. na progi Zreče — Rogla in L 10. na progi Kozje — Lesnično — Podsreda.
Dirke bodo v štirih kategorijah: članice — ženske, člani, st. mladinci in ml. mladinci. Vabila smo poslali 91 klubom v Jugoslaviji in računamo
na okoli 250 nastopajočih v vseh kategorijah.
Pred klubom je ena največjih nalog v letu 1989 in organizacijski odbor na čelu z Alojzem Forštneijem dela z veliko vnemo. V organizaciji prireditve bo okoli 80 ljudi, ki bodo s prostovoljnim delom to zaupanje upravičili organizacijsko kot finančno, za kar bo seveda potrebna poz moč vseh DO Meraa, kakor tudi preostalih DO na našem območju.
Organizacijski odbor pričakuje predvsem od DO Mera potrebno pomoč, ki bo pripomogla k nadaljnji afirmaciji sozda Mera, ki je sponzor kolesarskega športa v Celju, športa, ki je med najnapornejšimi in ki v človeku utrjuje vztrajnost.
Želja vseh nas, ki delamo v organizacijskem odboru, je, da bi si ti dve prireditvi ogledalo čimveč delavcev Meraa.
Edi Krajnc
MERK
VESTNIK
AVGUST 1989
Naša upokojenka — Marija Flis
Junija letos se je upokojila MARIJA FLIS, roj. 12. 10. 1933, zaposlena v GP Hotel Košenjak Dravograd kot slaščičarka 15 let. Stroji in pečice v slaščičarni še mirujejo, saj nadomestila za Marijo še nismo uspeli najti.
Če bi morala predstaviti lik vzorne delavke, bi si za to izbrala Marijo. Tako vestna in predana svojemu delu... Če je imela veliko naročil, je pač prišla v službo nekaj ur pred začetkom rednega delovnega časa, nikoli pa ni dejala, da ne zmore vsega. Ko seje zgodilo, daje na tržišču zmanjkalo surovine, ki jo je potrebovala pri delu, jo je sama priskrbela tudi iz Avstrije. Njeni slaščičarski izdelki so bili zaradi izvirnosti znani po vsej Koroški, saj se je vlakca, knjige ali ježka z vso družino razveselil marsikateri otrok. Je pa le malo drugače kot pa vedno le torta za rojstni dan.
V spominu mi je ostalo, kako je neko hladno jesensko jutro Marija premražena in zardelih lic prišla na sejo disciplinske komisije, katere predsednik je bila. Na žalost seja ni bila sklepčna, Marija pa seje od 3 kilometre oddaljenega doma pripeljala s kolesom, pa še dopust je imela tisti dan. Takšna je bila Marija pri delu in drugih aktivnostih v delovni or-
ganizaciji — vedno zanesljiva in točna. Zato je uspešno opravljala tudi funkcijo predsednika delavskega sveta, organa samoupravne delavske kontrole in komisije za delovna razmerja.
Marija se je nameravala upokojiti že prej, pa smo jo uspeli prepričati, daje ta čas nekoliko le preložila. Sama pravi, daje postajalo delo zanjo zaradi zdravstvenih težav vedno bolj naporno in utrujajoče. Mariji se zahvaljujemo za njeno prizadevno opravljanje dela v našem kolektivu. Želimo si, da bi tudi v prihodnje vedno rada prišla med nas.
Milena Jošt
Turistični teden v Celju in Vojniku
V okviru turističnega tedna v Celju in turističnega dneva v Vojniku je sodelovala s svojo ponudbo tudi sekcija kmečkih žensk Kmetijske zadruge Celje.
Kmečke ženske smo pripravile pestro ponudbo domačih dobrot. Prodajale smo različne vrste domačega peciva, potice, domači kruh, krače itd.
Obiskovalci so bili navdušeni nad našimi izdelki in so jih radi kupovali.
Navdušeni pa so bili tudi delavci turističnih društev Celje in Vojnik, tako bomo tudi v prihodnje še sodelovale z njimi.
Mentorica: Zlatka Gregl
Kot vsa zdravilišča, ima tudi Dobrna veliko razglednic, ki sojih v ponedeljek zvečer postavili na ogled. Izbor je bogat, saj razstava zavzema obdobjeodleta 1897, ko je ohranjena prva, najstarejša razglednica Dobrne v tehniki litografije, do preloma stoletja, pred vojno in obema vojnama.
Iz časa prve svetovne vojne je bolj malo razglednic, medtem ko je po drugi svetovni vojni kakovost razglednic zelo padla in jih pri pripravi razstave niša upoštevali. V prelomu stoletja so razglednice izdajali v Leipzigu, na Dunaju, Grazu, nekaj pa tudi v Celju. Zanimivo je, da so razglednice Dobrne izdajali tudi številni domačini, zvečine so bili to gostilničarji. Med obema vojnama so številne razglednice Dobrne nastale po zaslugi mojstra Pelikana in še nekaterih drugih avtorjev ter uprave
zdravilišča.	N
Na razstavi razglednic v hotelu Dobrna je lepo viden tudi tehnični
razvoj razglednic: od litografije, kamnotiska, foto razglednic in podobno. Skrbnemu opazovalcu, zlasti pa strokovnjakom, ne uide tudi oblikovni razvoj razglednic, ko je na primer, na prelomu stoletja, zavzemala podoba samo del sporočilne strani, nasprotna stran pa je bila namenjena samo za naslov. Šele po 1904 letu so stran razdelili in nastala je podoba razglednic kakršne poznamo tudi danes.
Razstavo so pripravili v Knjižnici Edvarda Kardelja Celje v sodelovanju z zdraviliščem. Avtorica je Tatjana Kač. Izbrali so okoli 120 razglednic Dobrne, ki prikazujejo vse glavne stavbe na Dobrni, park in okolico.
MP
Načrtovanje SLO v samoupravnih organizacijah in skupnostih
Podružbljanje splošne ljudske obrambe je temeljnim nosilcem načrtovanja obrambnozaščitnih priprav omogočilo precejšnjo samostojnost in odgovornost. Rešitve v obrambnih načrtih je potrebno tudi uskladiti z razvojnimi načrti, Saj bi sicer bilo načrtovanje splošne ljudske obrambe le abstraktno. Kako se izogniti zmedi zaradi številnih zveznih, republiških, pokrajinskih, pa tudi mestnih in regionalnih predpisov?
V	najširšem pomenu besede je načrtovanje zavestna človeška dejavnost (individualna in kolektivna) za organizirano in zanesljivo uresničevanje kakega cilja. To velja tudi za načrtovanje splošne ljudske obrambe, ki je pravzaprav sestavina družbenega načrtovanja, kar dokazuje tudi Zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Jugoslavije (UL SFRJ 6/76 in 66/80) pa tudi ustrezni zakon socialističnih republik in avtonomnih pokrajin.
Zakonodaja s področja splošne ljudske obrambe ima načrtovanje SLO za sestavni del družbenega načrtovanja. »Z načrtovanjem SLO kot sestavnim delom družbenega planiranja se ustvarjajo materialne in druge možnosti za uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij ter DPS za njihovo aktivno in neposredno sodelovanje pri organiziranju, pripravljanju in uresničevanju SLO in za stalno krepitev obrambno-samo-zaščitne organiziranosti družbe ter učinkovito obrambo države v vseh razmerah« (UL SFRJ 21 /82)je zapisano v 200. členu Zakona o splošni ljudski obrambi.
V	ozdih sprejemamo na področju SLO naslednje načrte:
—	obrambni načrt
—	načrt za izredne razmere
—	razvojni načrti SLO
Obrambni načrti
Obrambne načrte izdelujejo in sprejemajo ozdi v miru in z njimi zagotavljajo organiziran prehod iz mirnodobnih razmer v vojne. S temi načrti se določajo tudi medvojna raz-
merja in odnosi, pa tudi bistveni pogoji za delo v vojni. Temeljijo na realnih človeških in materialnih možnostih ozdov, izdelanih načrtih in ocenah razmer, v katerih bodo načrtovalci delovali v vojni. Ozdi v skladu z enotnimi temelji za pripravo gospodarstva in družbenih dejavnosti za delovanje v vojni pripravljajo in sprejemajo v miru obrambne načrte, v katerih določijo naloge, organizacijo, sile, sredstva, ukrepe in postopke za obrambo in svoje delo ter druge obrambne dejavnosti v vojni in ob neposredni vojni nevarnosti.
Iz navedenih zakonskih določb je vidna načelna vsebina obrambnih načrtov, konkretne vsebine in metodologijo izdelave obrambnih načrtov pa določa Zvezni izvršni svet. Obrambne načrte določajo in sprejemajo organi upravljanja (delavski sveti ali njim ustrezni organi upravljanja) po posebnem postopku, s katerim je zagotovljena varnost tajnosti podatkov.
Načrti za izredne razmere
Zakonodaja s področja splošne ljudske obrambe določa izdelavo in sprejem načrtov za izredne razmere (UL SFRJ 21/82-2. odstavek 202. člena). Ker izredne razmere pogosto pojmujemo kot izredne dogodke in okoliščine, je potrebno opredeliti pojem izrednih razmer. »Z drugimi izrednimi razmerami je po tem zakonu mišljeno oboroženo ali drugo delo-
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA
Bežigrajska 13 63000 Celje
-	IMV
-	CIMOS
-	ŠKODA
-	VVARTBURG
-	IDA OPEL
-	TAS VW
Telefon (063) 37-131
Živahen poletni utrip Dobrne
Noč pod kostanji
V	Merxovem zdravilišču Dobrna je živahno vse leto, še posebej pa se delavci te delovne organizacije potrudijo v avgustu, ko prirejajo znano zabavno turistično prireditev Noč pod kostanji.
Lel os je bil dan pred glavno prireditvijo koncert Country sisters iz Češkoslovaške, naslednji dan, torej v soboto pa je bila znana Noč po kostanji. Dobrna je oživela, na vsakem delu tega lejrega zdravilišča se je kaj dogajalo. Številnim gostom so se predstavili ansambli, folklorne skupine, konjeniki. Se posebej pa je bila zanimiva razstava fotografij Dobrne v samem hotelu, na kateri so si lahko obiskovalci ogledalil prek 400 fotografij Dobrne, v glavnem iz objektiva mojstra Pelikana.
V	petek in soboto pa seje v živahnejši turistični utrip vključila tudi konjeniška kmetija Šeško, ki je konje namenila za vprego v vozove, kočije, s katerimi so goste oziroma turiste prevažali po Dobrni.
/NOČ POD KOSTANJI
Vodstvo Zdravilišča Dobrna pa že snuje načrte za naprej. Tako nameravajo oživiti staro glasbo, npr. diksi-land. V neposredni bližini Zdraviliškega doma so v sodelovanju z Vlasto Leljak odprli trgovino Prima z izdelki domače obrti. Vlasta bo svojo ponudbo popestrila še na drugačen način. Tako bo v goste občasno povabila slikaije, kipaije, izdelovalce domače obrti, tako da bodo pred očmi kupcev ustvaijali in seveda tudi prodajali svoje izdelke.
vanje, ki neposredno ogroža neodvisnost države, njeno suverenost in ozemeljsko neokrnjenost ter z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev.« (UL SFRJ 21/82-2. odstavek 6. člena).
Do leta 1983 smo imeli načrte za krizne razmere. Po odloku Zveznega izvršnega sveta smo prešli, skladno z zakonom, na izdelavo in sprejemanje načrtov za izredne razmere, ki se jih izdeluje po enotni metodologiji, ki po
2.	odstavku 202. člena zveznega zakona o SLO določa zvezni izvršni svet. Smernice za nadaljnji razvoj in usklajevanje načrtov socialističnih republik in avtonomnih pokrajin v sodelovanju z ustreznimi organi zveze komunistov republik in pokrajin.
Razvojni načrti SLO
Načrtovanje razvoja SLO sloni na gmotnih možnostih ozdov, uresničuje pa se s srednjeročnimi in letnimi načrti razvoja poslovne in razvojne politike ozdov. To pomeni, daje načrtovanje razvoja SLO pravzaprav eden od elementov celotnega družbenega razvoja. Drugače tudi ni mogoče izpeljati funkcije načrtovanja SLO, kajti šele v teh načrtih se SLO materializira za izpeljavo nalog in ciljev, ki so določeni v obrambnih načrtih in v načrtih za izredne razmere. Vsekakor je
proces podružbljanja SLO določil ozde za temeljne nosilce načrtovanja obrambno varnostnih priprav, jim dal pristojnosti in določil družbeno odgovornost. Zvezni, republiški in pokrajinski podzakonski akti določajo posamezne elemente načrtovanja razvoja splošne ljudske obrambe.
Odlok Zveznega izvršnega sveta o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalcih za načrtovanje razvoja splošne ljudske obrambe (UL SFRJ 61/85) določa temelje razvojnih načrtov, način prikazovanja virov sredstev za razvoj SLO, način pripravljanja, izdelava in spremljanja uresničevanja načrtov razvoja in enotne kazalce razvoja. Drugi zvezni predpisi so napotilo za uporabo metodologije Zveznega izvršnega sveta.
V ozdih so sestavine razvoja SLO: teritorialna obramba, civilna zaščita, služba za opazovanje in obveščanje (za tiste, ki jo oblikujejo), priprave gospodarstva za delo v vojni: graditev, adaptacija, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč ter oblikovanje in dopolnitev blagovnih rezerv, izgradnja zaklonilnikov. Viri financiranja za te sestavine razvoja so v ozdih sredstva za lastne priprave, posebni nameni, krediti in namenska sredstva iz zakonskih obveznosti za blagovne rezerve in gradnjo zaklonišč.
Načrtovanje razvoja SLO v ozdih je torej kompleksna in načrtovana dejavnost, prav tako kot je izdelava obrambnih načrtov za izredne razmere. Moram pa poudariti stalno potrebo po usklajevanju vsega tistega, kar je v obrambnih načrtih in načrtih za izredne razmere s tistim, kar je vgrajeno v načrte razvoja, saj bi bilo sicer načrtovanje SLO le abstraktno.
Saša Toš
Pisma bralcev
Spet je mesec naokoli, čas dopustov je minil. Za nas, ki pripravljamo Vestnik, kar prehitro, saj komaj zajamemo sapo, ko pripravljamo eno številko, je že na vrsti druga. Sodeč po vaših pismih uredništvu, dragi bralci, čas tudi vam prehitro mine, saj mislim, da nam niste utegnili pisati, kajti dobili smo le nekaj vaših pisem.
Alj uš iz Celja se je zelo potrudil. Piše nam, kako je preživel počitnice v Merxovem domu v Bio-gradu na moru. Ker je pismo zelo prisrčno, smo se odločili, da ga bomo v celoti objavili.
Sonja iz T. Velenja nam piše:
»Zelo sem vesela, da Vestnik vedno bolj izpopolnjujete. Poleg rednih obveščanj c delovanju sozda in delovnih organizacij bi bila tudi zelo dobra rubrika o zdravem načinu življenja in boleznih, predvsem za upokojence, ki prav tako prejemajo glasilo.
Morda bi bili zelo zanimivi nasveti za dnevno prehrano starejših v vseh letnih časih.
Ženske bomo zelo vesele nasvetov za ročna dela, saj si bomo
Prejeli smo...
Letovanje v Biogradu
Odločili smo se, da bomo letos letovali v Merxovem počitniškem domu v Biogradu na moru. V Biograd smo se odpeljali s posebnim avtobusom. A vtobus je iz Celja odpeljal ob 00.15. Vožnja je bila še kar naporna, ker smo se peljali zelo hitro. Prvič smo se ustavili v motelu Plitvice pri Zagrebu. Po krajšem postanku smo nadaljevali vožnjo. Naslednji postanek smo imeli šele zjutraj v mestu Obrovac. Pot smo nadaljevalipo vijugasti cesti V Biograd smo 'prispeli nekaj minut pred sedmo.
Stanovala sva blizu cerkve. Do jedilnice je bilo kar daleč. Hrana je bila dobra in bilo je je veliko. Tudi postrežba je bila v redu.
Na plaži je bilo vedno veliko ljudi, čeprav se jih je mnogo kopalo v bazenu. Voda je bila topla in ni bila preveč onesnažena z algami Po večerji smo se pona vadi sprehajali. Vendar je Biograd majhno mesto in ga lahko zlahka obhodiš. Najbolj zanimiva sta marina in zabavišče. Lahko se tudi pelješ s trajektom na otok Pašman. Tam je peščena plaža. Voda pa je zelo nizka. Merx organizira tudi enodnevni izlet z ladjo na Kornate. Včasih se mimo plaže pripeljejo velike potniške in tovorne ladje. Veliko je tudi turističnih ladij.
Deset dni je hitro minilo in spet smo morali na pot. Vožnja proti domu je bila vesela, a obenem žalostna. Ob poti smo srečali nekaj Romov z medvedi. Med potjo smo se ustavili samo na Plitvičkih jezerih. V Celje smo prispeli popoldne.
Sonce, morje, zabava — to je Biograd
Aljuš Pertinač
sedaj zaradi draginje same pletle in kvačkale puloverje, bluze ipd., a ne samo za vnuke, tudi za babice in dedke!
Prav bi bilo tudi, da bi začeli objavljati oglase zaradi medsebojne pomoči ali tudi medsebojnega spoznavanja.
Uganke naj bi bile malo bolj lahke. Prepričana sem, da bo naše glasilo Vestnik vedno boljše in ga bomo vedno raje prebirali.«
Spoštovana Marija! Veseli smo, da ste z Vestnikom zadovoljni. Trudili se bomo, da bi bila res vsaka številka boljša, pri čemer pa bodo dobrodošli tudi vaši predlogi. Še posebej bomo razmislili o srečanju vseh dopisnikov glasila.
Janez iz Štajerske v svojem pismu razmišlja o rubriki malih oglasov. Povedati moramo, daje bilo takšnih pobud že veliko, zato smo se v uredništvu odločili za to rubriko. Vsi mali oglasi bodo brezplačni. Spoštovani bralci, vaša zamisel je torej padla na plodna tla.
Urednica

MERK VESTNIK
STRAN 6 AVGUST 1989
Iz pravne prakse
[nasveti
[ZA VSAKDAN
V našem vrtu
Turnir v tenisu
Na igrišču športnorekreacijskega centra Golovec bo
v nedeljo, 3. septembra 1989, teniški turnir.
Pravico nastopa imajo samo delavci delovnih organizacij, članic sozda Mera.
Žrebanje bo ob 11,30 uri v Golovcu. Prijavnina za posameznika znaša 20.000 dinarjev in se plača ob prijavi. Igralci prinesejo žogice s seboj. Prvi trije posamezniki bodo prejeli kolajne.
Vodja tekmovanja: Slavko Lisec
Konjeniški klub Merx
Medmestni turnir v preskakovanju ovir
Po dolgem času smo v uredništvo prejeli dvoje vprašanj za pravni nasvet, ki sta jih poslala naša upokojenca. Potrudili smo se in poiskali odgovore in mislim da bi morali nadaljevati s takšnim načinom dela oziroma pravnega svetovanja. Zato ponovno vabimo vse naše delavce in upokojence, pa tudi štipendiste, da nam pošljejo vprašanja, na katera bi želeli imeti pravni nasvet oziroma odgovor. Naši pravniki se bodo potrudili in skušali odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja.
Pa še to: vsi odgovori so brezplačni.
Uredništvo
Invalidnost in denarno nadomestilo
Vprašanje:
Ženi je s sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji priznana invalidnost III. kategorije s pravico do zaposlitve na ustreznem delu s polnim delovnim časom. Pogoji iz tega sklepa so bili, glede na naravo dela v delovni organizaciji, le delno izpolnjeni, tako da žena od časa do časa še prihaja v stik s snovmi, na katere je občutljiva. Za delo, ki ga sedaj opravlja, prejema nižji osebni dohodek, kot ga je prejemala pred invalidnostjo, prejema pa tudi denarno nadomestilo zaradi manjšega obsega dohodka na drugem ustreznem delu. Kljub temu pa se čuti prikrajšano, ker bi na prejšnjem delu lahko napredovala, če ne bi postala delovni invalid in bi tako dosegla višji osebni dohodek. Zanima me, ali je za invalidnost III. kategorije poleg denarnega nadomestila, ki ga prejema, pripada še kako denarno nadomestilo za poklicno bolezen, ki izhaja iz delovnega razmeija v omejeno delovno zmožnostjo. Zanima me tudi, v kakšno stopnjo oziroma odstotek telesne okvare se razvrščajo invalidi III. kategorije invalidnosti.
Z. A., T.-Velenje
Odgovor:
Poleg zaposlitve na drugem ustreznem delu in denarnega nadomestila za delo na drugem ustreznem delu vaša žena kot invalid III. kategorije invalidnosti ne more uveljavljati drugih pravic iz invalidskega zavarovanja. Na podlagi tega, če ne bi postala delovni invalid, bi lahko napredovala in s tem dobivala tudi višji osebni dohodek, ne more vaša žena ničesar dobiti. Pri invalidnosti III. kategorije ne ugotavljajo niti stopnje niti odstotka telesne okvare, temveč samo preostalo delovno zmožnost. Tak invalid ima sicer lahko tudi telesno okvaro ni pa nujno. Za telesno okvaro štejejo, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvena poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje normalno dejavnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, in sicer ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali je ne. Glede na to ima lahko telesno okvaro tudi zavarovanec, kije popolnoma zmožen za delo, zavarovanec, delovni invalid, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, pa telesne okvare nima. Invalidnost in telesna okvara nista nujno povezani. Pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro je samostojna in jo lahko ima zavarovanec s telesno okvaro ali pa delovni invalid, ni pa nujno, da jo ima vsak delovni invalid.
Izplačilo zapadlih zneskov pokojnine in razlik dedičem po upokojenčevi smrti
Vprašanje:
Rada bi pojasnilo o tem, kako naj izterjam pripadajoči zapadli znesek pokojnine in razlik na račun uskladi-
tev pokojnine za nazaj po umrlem možu. Od moževe smrti je minilo že več kot dve leti. Junija lani je bila zapuščinska razprava in sem po sklepu o dedovanju upravičena do zapadnih zneskov moževe pokojnine. Že več kot pet mesecev pa je minilo, kar sem poslala sklep o dedovanju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za izplačilo pokojnine, vendar do danes še nisem prejela pripadajočih zneskov pokojnine. Ker ne poznam vzroka za tako dolgo reševanje svoje zahteve, prosim za pojasnilo, na koga se naj obrnem, da bi dobila nakazan pripadajoči znesek pokojnine.
P. M., Žalec
Odgovor:
Tudi mi ne poznamo vzroka, zaradi katerega vam pripadajoči znesek pokojnine po umrlem možu ni toliko časa nakazan. Nobenega vzroka ni za to, da pokojnine ne bi mogli toliko časa nakazati, če je skupnost pokojninskega in invalidskga zavarovanja prejela sklep o dedovanju in če je iz samega sklepa ali iz vaše zahteve lahko ugotovila vaš točen naslov in podatke o umrlem upokojencu. Zadevo bi lahko pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja preverili in ugotovili vzroke, zaradi katerih vam pripadajoči znesek pokojnine še ni nakazan, vendar žal tega nismo mogli storiti, ker niste poslali svojega naslova in podatkov o umrlem upokojencu. Zdaj vam žal ne moremo pojasniti drugega kot to, da se obrnete na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddelek za nakazovanje pokojnin v Ljubljani, osebno, pisno ali po telefonu in zaprosite za pojasnilo, kajti to nakazilo ne more trajati tako dolgo.
PRIJATELJU
Neznani osamljeni prijatelj, vedi, da nisi ti edini, tudi jaz sem med njimi, ki praznujem rojstni dan sam, osamljen in v bolečini.
Za stare, osamljene ljudi, poljuba, sreče, stiska rok in svežega cvetja več ni.
Srce je boleče, življenje mirno teče, ko osamljeni človek išče kanček osebne sreče.
Sreča je tiho v večnost odšla, ostala je le bolečina srca, starega, osamljenega upokojenca. Osamljeni neznani prijatelj, to pesmico pišem tebi in sebi, ko radio po željah igra, prisluhniva pesmi tudi midva, da lažje preboliva osamljenost srca.
KAPLJICA
Klok, klok, klok... po grlu teče vinski sok.
Rdeč ali bel bo gladko drsel, kapljica zlata se po grlu pretaka.
Žlahtni vinček, jaz sem tvoj, ne vrzi me po tleh nocoj.
V vinskem hramčku te bom pil, ti meni glavčo boš bistril Vedno sem te ljubil, cenil, spoštoval, prijatelj tvoj bom zvest ostal.
Ko vinski hram zapustil bom, v hramček rad se vrnil bom.
Žlahtno kapljico bom pil, dokler bom zdrav in živ!
Tone Frantar
Solate, solate
Da bi solate vsebovale čim več hranljivih snovi, moramo upoštevati naslednje:
•	solato porabimo tisti dan, ko smo jo na vrtu odrezali, da se v njej ohrani čim več hranljivih snovi,
•	najprej v čisti vodi operemo celo glavo ali posamezne liste speremo pod tekočo vodo,
•	ko so listi čisti, jih razrežemo in še dokončno operemo,
•	solate nikoli ne namakamo v vodi; če nekoliko ovene, ker nismo uporabili sveže, jo oplaknemo in pustimo, da se navlaži s tisto vlago, ki ostane med listi,
Potrebujete: 1 kg mehke, bele moke, 5 dag kvasa, 3/41 mleka, jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici soli, 10 dag margarine in malo limonove lupine.
Testo zamesite kot za potico. Ko vzhaja, ga razdelite na pet delov. Prve
•	ne odstranjujmo zelenih zgornjih delov lista, ker ti vsebujejo več vitaminov C, A in B,
•	ne izrezujmo listnih reber, ker je v njih veliko citronske kisline in kalija,
•	solato pripravimo s prelivom tik preden jo postavimo na mizo,
•	če jo pripravimo s kisom, oljem in soljo, ji dodajmo nekoliko česna.
Ledenke maja, junija in še julija zelo popestrijo jedilnik, zato je prav, da te naše avtohtone sorte bolj pridelujemo. Sorto great lakes ponudimo predvsem julija in avgusta, ko druge sorte zaradi prevelike vročine in dolgega dne ne dajejo kakovostnega pridelka.
tri dele spletite v kito, druge tri pa zvijte na vrhu. No, če se vam zdi »pleteni«, kruh prezahteven, ga specite v obliki posode. Pečete pri 200 stopinjah Celzija približno 45 minut.
Dober tek!
Ob koncu že tradicionalnega celjskega obrtnega sejma bo tudi letos, 17. septembra, ob 14,00 uri v Golovcu medmestni konjeniški turnir v preskakovanju ovir za pokal obrtnega sejma.
Gre torej za vsakoletno, ljubiteljem konjeniškega športa dobro zna-
no prireditev, ki je vedno navduševala številne obiskovalce.
Vabimo vse ljubitelje tega športa, predvsem pa delavce Meraa, da pridejo na prireditev v čimvečjem številu in bodrijo tekmovalce konjeniškega kluba Mera.
Na pobudo Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Izvršni svet skupščine SR Slovenije sprejel program preventivne in vzgojne akcije — 10%.
Cilj vseh aktivnosti je zmanjšanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu za 10 odstotkov v obdobju enega leta, glede na povprečje zadnjih treh let.
V	Sloveniji smo po drugi svetovni vojni izgubili nad 17.000 ljudi in imeli smo več kot 270.000 poškodovanih v prometnih nezgodah.
V	svetu prizadevanja za izboljšanje razmer v cestnem prometu niso nova. Sedaj pa smo tudi v Jugoslaviji in Sloveniji pripravili celovit program in se s tem vključili v prizadevanja, ki sta jih vzpodbudili Svetovna zdravstvena organizacija WHO in Mednarodna organizacija za preventivo v cestnem prometu PRI.
Sodelujmo vsi, kajti le v slogi je naša moč — in uspeh!
Malo gimnastike in masaže za stopala
Od vseh delov človeškega telesa so stopala najbolj potrebna posebne nege: umivanja, masaže in gimnastike. Utrjevanje nog je priporočal že J. S. Kneipp, kije svetoval izmenične kopeli v topli in mrzli vodi. Zelo priporočljiva je tudi masaža. Leže na hrbtu ali napol sede dvignemo nogo in jo z obema rokama masiramo v smeri od prstov, prek kolena, do kolkov. Dejansko gre za enosmerno gladenje s pritiskom dlani na kožo in mišice. Masiramo posebej spodnjo stran, ob strani in zgornjo stran. Gibi naj bodo veliki, vse od pete oziroma prstov na nogah do stegen.
Posebno pozornost posvečamo tudi prstom na nogah. Razširimo jih v pahljačo pa spet pritegnemo skupaj; krčimo jih in spet iztegnemo. Ko z dlanmi podrgnemo stopalo, potegnemo še vsak prst posebej, kakor da bi ga hoteli izpuliti. Strokovnjaki priporočajo še pobiranje krpice, ležeče na tleh in druge podobne gibalne naloge. Med koristne vaje za vzdrževanje zdravih stopal sodi tudi hoja z bosimi nogami (po mivki ali trati) in hoja po prstih.
večja
odpornost
boljše
zdravje
boljše
delo
Počitek — spanje
Pri nas začenjamo delati prezgodaj. Povsod po svetu, tako na Vzhodu kot na Zahodu, začenjajo kasneje. Zato tudi ljudje lahko več spijo. Spanje je del našega življenja. Je počitek vsega telesa. Počitek, kjer počiva tudi psihični del našega bistva. V spanju počivamo, vendar tisti organi našega telesa, ki delujejo neprestano, počnejo to tudi v spanju, vendar nekoliko počasneje. Srčni utrip je počasnejši, dihanje je počasneje. Skratka, telo je pod vplivom vegetativnega živčevja, ki uravnava delo notranjih organov in pod vplivom tistega živčevja, ki varčuje z našim telesom.
Tisti, ki jim je spanje odveč, ki sodijo, daje to izguba dragocenega časa, pogosto sprašujejo, koliko pa naj bo tega spanja, da ga bo dovolj, da človek ne zboli. Kdor pričakuje, da bo dobil natančen odgovor v urah ali minutah, se zelo moti. Dovolj spanja? Ne samo, daje to odvisno od človekove starosti ali od letnega časa, ampak tudi od utrujenosti organizma ali
pa celo od vremena. So ljudje, ki potrebujejo zelo malo spanja.
Delavec v zrelih letih potrebuje dnevno od šest do osem ur spanja. Če kak dan spimo pet ur, moramo izgubo nadoknaditi kasneje. Pozimi spimo več, poleti pa manj. V lepem sončnem jutru ne potrebujemo budilke, če pa rosi, pa bi kar spali, spali.
Strokovnjaki so ugotovili, daje za spanje pravzaprav vseeno, ali zaspimo pred polnočjo ali po polnoči, vse ure so enako dobre, le premalo jih ne sme biti.
Gledanje televizijskega programa pozno v noč je pogosto krivo, da gremo zelo pozno leč. Če pa je zvečer še nogometna tekma ali boksarski dvoboj, smo skoraj vsi pokonci, tudi otroci. Potem je drugo jutro zbujanje težko. Naslednji delovni dan je zato slab. Mnogi dremajo na delovnih mestih, malo naredijo in še poškodujejo se lahko.
Nadaljevanje
Merxova kuhinja
Kruh kot potica
MERX
VESTNIK______________________AVGUST 1989
Merxovci na Triglavu
Prehodili smo 25 km v približno toliko urah
Program športno rekreacijskih prireditev v počastitev 30-letnice Merxa se postopoma preveša v zaključno fazo. Ena od zadnjih prireditev je bila akcija 100 merxovcev na Triglav, ki smo jo nadvse uspešno izpeljali od 18. do 20. avgusta.
In kako je bilo?
Najbolj vneti smo se zbrali že pol ure pred odhodom na avtobusni postaji. Ob napovedani deveti uri za odhod smo bili zbrani vsi, tudi tisti, ki so pozabili natlačiti v nahrbtnik kakšno pomembnejšo zadevo — čevlje, denimo.
No, z enim avtobusom se je nekaj zapletlo in smo krenili z nekajminutno zamudo. Med spretnim sukanjem volana proti Gorenjski smo od izkušenih gorskih vodnikov dobili vse potrebne napotke. Vedro razpoložene so nas kmalu objeli smrekovi gozdovi Pokljuke. Konec poti, kjer še zmore avtobus, je določil začetek preizkušanja lastne moči. Opremljeni z bogato vsebino nahrbtnikov in obuti v vzdržljivo gorsko obutev smo se podali na pot proti očaku Triglavu.
Kolona 65 merxovcev, opremljena z reklamnimi obeležji in razdeljena na 4 skupine z gorskim vodnikom na čelu, je krenila po rahlem vzpenjanju proti Vodnikovi koči. Po dveh urah hoje skozi resnično naravo se poleg kapelj potnega čela pojavijo še kaplje iz nebesnih svodov. Oblečemo oblačila za obrambo pred dežjem in nadaljujemo pot. Sledi kratka osvežitev pri čistem gorskem izviru in pisana kolona seje začela viti po vse bolj strmih pobočjih gorskih predhodnikov triglavskega masiva.
Vodnikova koča, polna planincev, nobenega prostora. Majhna okna komaj prepuščajo že tako slabo svetlobo. Koča nima lastnega vira elektrike in je vse bolj v temi. Zabarikadiramo se v različne kotičke in razveže-
Vodoravno: AKSAKOV, ŽGANJAR, KARTEČA, RADIANT, URNA, ILLER, ART, MIA, OTLICA, LIRA, DUBROVNIK, ŽDA-NOV, JALU, LEO, OKAR, AP, STATOR, ALA, PERSONA, AL, OD, LENOBA, DITKA, ITA, RAPALLO, ANIMATOR, ORNAT, SAMO, AVON, NOTAR, KABRIOLET, SINAGOGA, GRAJA, ONO, SVEVO, TN, LEVIT
Izžrebani reševalci 1. nagrado, 15.000 dinarjev prejme: Karel Zorman, Utik 17, 61217 Vodice,
mo prve zaloge hrane. Dež poneha, obrok že tekne. Žejo tešimo iz zalog vode, sokov. Alkoholne pijače so bile nezaželjene že vnaprej, zato je bilo to blago ves čas zelo deficitarna tematika.
Na komando — »gremo naprej« se kolona zelo disciplinarno oblikuje v prvotno sestavo in pisana kača se ponovno vije po zelo razgibanem terenu, ki ima vedno izrazito tendenco vzpenjanja. Nahrbtniki postajajo vse težji,.kljub občasnemu zmanjševanju vsebine. Spet prične rahlo deževati. Vodnik Brane Golež z repa kolone se po radijski zvezi sporazumeva z vodjo kolone. Največkrat ni zveze.
Nerazumljivo postane spoznanje, da se vzpenjaš, pa moraš hoditi tudi navzdol, ko se spuščaš v dolino, pa hoditi tudi navkreber. Logika narave pač.
Po skupaj nekako že petih urah hoda se kolona privije do podnožja Kalvarije. Dežje že zdavnaj ponehal. Noge in nahrbtnik so vse težji. Kalvarija je zaključni vzpon na Kredarici.
2.	nagrado, 10.000 dinarjev prejme: Norbert Drugovič, Na otoku 13, 63000 Celje,
3.	nagrado, 7.500 dinarjev prejme: Jože Mraz, Bevče 6/a, 63320 Titovo Velenje,
4.	nagrado, 5.000 dinarjev prejme: Angela Hostnik, Šentvid 21, 63231 Grobelno
Nagradni razpis:
L nagrada: 500.000 dinarjev
2.	nagrada: 300.000 dinarjev
3.	nagrada: 150.000 dinarjev
4.	nagrada: 100.000 dinarjev
Goli hrib, melišče v cik-cak speljano lepo potjo, kije ni in ni konec. Sapa je vse težja, dihanje vse hitrejše, želja po cilju vse močnejša. Nihče ne pomisli, da ne bi zmogel. Prehitimo skupino Zagrebčanov, zelo so utrujeni. Vsi pa uporno hodimo naprej.
Nekako ob 19. uri zaslišimo glas motorja. Pozornost prežene utrujenost. S Kredarice zaslišimo glas generatorja, ki ustvarja elektriko v koči. Še sto korakov in zagledamo cilj-kočo na Kredarici. Impozantna, prenovljena s 400 ležišči nas sprejme prisrčno. Toda polna je do kraja. Ni kam sesti, povsod nahrbtniki, oba pulta nedostopna, zasedena..Mokri od znoja se želimo čim prej preobleči. Tu najdemo ekipo iz Aera. Pretirane želje po sobi s tušem in predolgim uživanjem v kopalnici se kmalu zreducirajo na raven konforta v gorskih razmerah. Okrepčamo se, razporedimo po sobah s pogradi in širokimi ležišči za dva ter zadovoljni, da smo imeli rezervirano prenočišče, ležemo k prepotrebnemu počitku. Težje je
onim, nenajavljenim, ki spijo po tleh, klopeh, mizah. Za te je tudi tukaj planina trda. Neka planinka od utrujenosti izgubi živce, zdravnik dr. Franc Fazarinc jo pomiri. Noč prinese nevihto, dežuje, grmi, bliska, piha. Toda koča, gostoljubna koča, nas zavaruje. Menda nas je bilo to noč okoli 700 in jutro, ura je šest in nekaj minut, je treba vstati. Neučakani so si že ogledali nebo, skratka, ugotovili, daje nastal nov, lepo umit in svež dan. Zajtrk iz nahrbtniških zalog, pakiranje in že smo pripravljeni za naskok na strma pobočja Triglava. Vodniki dajejo navodila. Tri oporne točke, ne glej v dolino, temveč na stopinjo, klin in svojega predhodnika. Pogled na kolono je veličasten, vzpenja se strmo navzgor. Vsak korak je premišljen, za-
nesljiv. Srečamo se s prvimi, ki se vračajo z vrha. Ozko je, včasih le za eno stopinjo, toda spretni umiki in sporazum o izbiri izogibališča omogočita vsakemu svojo pot. Dve uri vzpona, večinoma plazenja, nas pripelje do vrha s precejšnjo sapo.
Spoštovanje zbujajo v skale vgrajene spominske plošče od strele ubitih planincev, praviloma zelo mladih. Pogledujemo v nebo. Je jasno, pa spet oblačno, toda mirno. Krasno se vidi venec Julijcev, ki obkrožajo Triglav. Le Škrlatica ima rahel klobuk — megle.
Na vrhu smo. Aljažev stolp. Slikanje, žigosanje razglednic, legitimacij. Za novince se takoj opravi krst s svežnjem zvite varovalne vrvi čez napeto zadnjo plat.
Napor je poplačan. Z znojem izgubljeno tekočino takoj nadoknadimo iz zalog, ki so tukaj že bolj različne kakovosti. Na vrhu ni veliko prostora. Obvezno slikanje, razgled po okolici, kije doživetje brez primere, objemi, tudi kakšna solza sreče in že bi morali navzdol. Prihajajo novi iz smeri Kredarice, Planike, Doliča. Skorajda zmanjka prostora in tudi časa. Iz nahrbtnika priroma gorilnik, voda, skuhamo čaj asana. Slastno ga popijemo in osveženi hitro sledimo Merxovi koloni, katere čelo vodi gorski vodnik Stane Jekuž, že daleč pred nami. Vodnik Arnold Pavlič nam pripoveduje zgodbe o nevihtah, strelah, načinih zavarovanja. Pogledujemo v nebo, bo ali ne bo vzdržalo. Je jasno, vendar se za horizontom že nabira. Ni nevarnosti pa tudi dopoldne nevihte niso običajne. Spuščamo se po zelo strmem pobočju, samo skale, klini, jeklene vrvi in dobre volje.
Pri vzponu na Triglav eni od naših postane slabo, vodnik Ernest jo odpelje navzdol do Planike. Mi se spuščamo proti koči na Doliču. Tuše dobimo z njima. Pravi gorski maček je ta Ernest Štoklas, gorski reševalec, vodnik, ves droban in nekoliko
upognjene drže, pri petinšestdesetih zanesljivo stopa kot mladenič. Poln je izkušenj, zgodb, humorja in energije. Gore so mu oblikovale značaj in vsebino življenja. Ko premostimo spoštovanja vredno previsno skalo po klinih in drsajoč z rokami po »zajli«, smo že na strmem melišču. Drsimo navzdol, ravnina, kratka pavza in zopet naprej. Ura je nekako okoli desetih. Vreme se odlično drži, mi pa tudi. Pojavijo se le prvi žulji in nekaj bolečin v kolenu od »nabijanja« pri hitrem in energičnejšem sestopanju. Koča na Doliču. Toplo sonce in svež veter. Idealno za malico, zunaj, mize in klopi nam ponudijo odlične možnosti za počitek. Nahrbtnik bo zopet lažji. Toda ramena ga čutijo vse težjega.
Treba je dalje. Dvema mladima Špancema dopovedujemo pot v Bohinj. Slavko Lisec ugotovi, da »ena« govori angleško, vse je takoj jasno. Hodita z nami. Hribarice, vzpon pri sestopu, težko je, pa tudi monotono prek melišča. Prebijemo se do vrha. Glej zlomka, tu nas zopet pozdravi dež. Hoja pa je v glavnem po »ravnem«. Nihče se ne pritožuje, ne tečnari. Vsem nam bolj paše rahel dež kot vroče sonce. Dreves še ni, le travne zaplate in gorsko cvetje bajno čistih barv in opojnega vonja. Uživamo v hoji. Prikaže se prvo in drugo od sedmerih jezer, majhno, komaj opazna luža. Vode je malo, zima ni dala snega. Nekateri so trdili, daje menda odkrito še osmo jezero, nismo ga izsledili. Dežuje, pot se vleče mimo petega večjega jezera — ledvičke in nato po že precej blatnih stezah, med skalami, že opazimo prva drevesa. Pa tudi že prve, za gore neobičajne odpadke, ki so večinoma odraz »planincev« nedeljskega značaja.
Opazimo tablo, daje še 15 minut do koče pri Triglavskih jezerih. Dež preneha in po dobri polurni hoji že zagledamo kočo. Zopet si oddahnemo. Tu smo. Koča prijazna, upravni-
ca iz Šoštanja. Vse lepo steče. Sobe, enoposteljni pogradi. Ura je okoli osemnajste. Za nami je devet ur hoje. Vsem dovolj za kratek počitek, eno-ločnico, pivo ali kaj močnejšega. Sprehod ob jezeru v copatah, blagodejno vpliva na pretežke noge in boleča ramena. Ob 19. uri je zbor mer-xovcev. Na drogu pred kočo že visi Merxova zastava. Sledi uvodni pozdrav in čestitka za prispevek k obeleževanju 30-letnice. Preberejo se pravila planincev in podelijo lična priznanja za udeležbo na planinskem pohodu.
Zunaj koče se formirata dva »pevska zbora«, eden, ki poje z »andaht-jo«, drugi pa je namenil kulturni užitek širši okolici. Zaradi obeh ne morejo spati tisti, ki so jutri namenjeni na Triglav. Okoli 22. ure se vse umiri, nekaj tudi z intervencijo upravnika. Noč mine mirno. Jutro je prijazno, sončno. Malo lahko poležimo. Kuhanje čaja asana v sobi 12 pritegne še nekatere neabonirane. Vsi ga hvalijo. Manjša skupina odrine kmalu prek Komne — 4 do 5 ur hoda. Glavnina se odpravi čez Komarčo. Spoštovanja vreden spust po navidezno navpični steni. Najdemo se pri Savici, avtobusi so že pripravljeni. Otrdele in težke noge si hladimo v hladni, kristalno čisti Savici. Lepo se ohladijo tudi gajbe z vinom in radensko. »Špriceija« zmanjka, kot bi trenil.
Vmesno žejo pogasimo še pri Kun-steljnu v Rado volj ici in kot bi mignil smo v nedeljo zvečer po dnevniku doma. Bilo je naporno, toda bilo je lepo. Ponosni smo odšli vsak na svoj dom. Brez poškodb. Za vse so poskrbeli gorski vodniki in organizatorji, ki so pohod odlično izpeljali.
Prispevali' smo svoj delež k 30-letnici Mera in doživeli bogastvo ter opojno lepoto naših gora.
Tone Rožman
Rešitev nagradne križanke
So trenutki, ko je dobro ostati buden
PREHRAMBENA INDUSTRIJA
Senčna pot 2, 66320 PORTOROŽ / Tekst: 34220 yu DROGA b / Telefax: 76055 / Telefon: 066/76-151, 73-44o
INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE
JUTRANJKA
68290 SEVNICA, RADNA 3 SLOVENIJA
Če se še niste odločili, s katerim materialom boste gradili stanovanjsko hišo oziroma gospodarski objekt, dovolite, da vam pomagamo pri vaši odločitvi.
SVETUJEMO VAM, DA SE ODLOČITE ZA OPEČNO GRADNJO
Z opeko je toliko preizkušenj in na toliko načinov so jo že izdelovali, da je vsaj pri klasičnih gradnjah verjetno še dolgo časa ne bo mogoče nadomestiti z betonom ali drugimi gradivi prihodnosti.
Prednosti opečne gradnje so tudi v tem, da si jo lahko ročno spretni ljudje, ki nimajo zidarskega poklica, vgradijo sami. Cena opeke je v primerjavi z drugimi gradivi zaradi vrste prednosti tudi cenejša.
ŽELIMO VAM PONUDITI KVALITETNE OPEČNE PROIZVODNE PRIZNANEGA PROIZVAJALCA MERCATOR-OGRAD ORMOŽ IN SICER:
—	opeka modul blok	6/1	dimenzije	290x 190x 190
—	opeka modul blok	5/1	dimenzije	250x 190x 190
—	stropna polnila	dimenzije	380 x 250 x 140
Na željo kupca in za njegov račun organiziramo prevoz opečnih izdelkov na gradbišče. Proizvode lahko kupite po konkurenčnih cenah v vseh prodajalnah gradbenega materiala članic SOZD-'a — MERX ali pa direktno pri proizvajalcu.
V kolikor želite dodatne informacije, pokličite prodajni oddelek Mercator — Ograd na telefon (062) 701 -211,701 -201, telex: 33-477 Mograd YU.
Mercator-Ograd
rt
Industrijsko gradbeno podjetje, p.o. Ormož, Kolodvorska 7