PROBLEM PODZEMELJSKE RAZVODNICE TRNOVSKEGA GOZDA, KRIŽNE GORE IN ČRNOVRŠKE PLANOTE (s 4 slikami v besedilu) THE HYDROLOGICAL PROBLEMATICS OF THE HIGH KARST BETWEEN IDRIJCA AND VIPAVA RIVERS (TRNOVSKI GOZD, KRIŽNA GORA AND THE PLATEAU OF ČRNI VRH) (with 4 Figures in Text) LADISLAV PLACER (Rudnik živega srebra, Idrija) JOŽE ČAR (Rudnik živega srebra, Idrija, Jamski klub, Idrija) Referat na 6. kongresu speleologov Jugoslavije (Sežana-Lipica, 10.-15. oktober 1972) Paper presented at the 6th Yugoslav Speleological Congress (Sežana-Lipica, 10-15, October 1972) Zapletenost hidroloških razmer visokega krasa med 1drijco in Vipavo je že večkrat obravnaval P. Habič (1968, 1969, 1970, 1972 a, 1972 b). Njegovi za- ključki slonijo predvsem na številnih podatkih o padavinah, izdatnosti kraških izvirov, režimu, fizikalno-kemičnih lastnostih vode, barvanju vode, geomorfo- loških raziskavah, speleoloških in stratigrafskih ter le deloma tudi na tektonskih podatkih. Ker so novejše terenske raziskave (S. Buser, 1965; I. M 1 a kar, 1969) omogočile novo tektonsko interpretacijo obravnavanega ozemlja (I. M 1 a - kar, 1969; L. P 1 a cer, 1973) bomo poskušali v naslednjem prispevku hidro- loško problematiko Trnovskega gozda, Križne gore in črnovrške planote osvetliti predvsem s te plati. Stratigrafsko litološki opis obravnavanega ozemlja Obravnavano območje je v primerjavi z idrijsko žirovskim ozemljem se- verno od tod stratigrafsko enostavno zgrajeno. Razvit je zgornji trias, vsi jurski in kredni stratigrafski členi, na severnem, vzhodnem in južnem obrobju pa še kamnine eocenske starosti (S. B u s e r, 1965; I. M 1 a k ar, 1969). Plasti imajo normalno zaporedje in vpadajo večinoma proti jugozahodu (sl. 1). Trias je zastopan le s tipičnim zgornjetriasnim glavnim dolomitom, ki gradi severno obrobje Trnovskega gozda, skoraj celo Križno goro ter del črnovrške planote (S. Buser, 1965; I. Mlakar, 1969). Po S. Buserju (1965) se- stavljajo velik del Trnovskega gozda jurski sedimenti, ki so razviti v spodnjem in sredm.jem delu kot bel in rjav apnenec ter bel ali siv oolitni apnenec z vložki zrnatega dolomita. Prav podobno je razvit tudi malm. Kredne plasti, ki sledijo jurskim v vzhodnem in zahodnem delu Trnovskega gozda, so razvite v glavnem kot apnenci. Spodaj leži temno siv, bituminozen, zgoraj pa bel zrnat apnenec z rudisti. V osrednjem delu Trnovskega gozda se ob narivni ploskvi ponovno pojavi zgornjetriasni dolomit, ki mu sledijo že opisane spodnje, srednje in zgornje jurske kamnine. Jurski sedimenti se zaključujejo vzhodno od Trnovega z moč­ nim horizontom belega, deloma oolitnega apnenca. Spodnja in zgornja kreda v apnenem faciesu gradi tudi ozemlje severnega obrobja Črnovrške planote med dolino Idrijce ter Predgrižami (sl. 1). Eocenske kamnine, ki leže diskordantno na zgornji kredi, sestavljajo ba- zalne breče, apnenci, laporji in peščenjaki, ki se pojavljajo v zahodnem delu obravnavanega ozemlja v okolici Zagorja ter Ravnice. Eocenske kamnine izda- njajo tudi v dolini Kanomlje, Nikave, Idrijce in v okolici Lom pri Črnem vrhu, od koder se v zveznem pasu potegnejo okrog Streliškega vrha v dolino Bele ter dalje v Vipavsko dolino (sl. 1). 6 Acta carsologica 81 51.7-Fig.7 GEOLOŠKA KARTA TRNOVSKEGA GOZDA IN KRIŽNE GORE GEOLOG/C MAP OF THE TRNOVSKI GOZD AND KRIŽNA GORA t~~}~E·~ l:~:Y)!~~~3·~2:+.~~:d 1 K ;i:, :x:,,i1;:1 mm '...._.___._ E~l> 1 9 ~ ,---- 10~ 12 -- 11 '< " 1( II~ 15' E},/ " " " + 9 'i' 19 ___ ,,_QP 3km ]O--~•- 11 +--o-+-o+o- 2i ---~o- 2J _,, _____ _ G~olo!lci podatki po MLAKARJU in BU5€RJU - G•ologic dat.s according to MLAKAR •nd BUSER Ladislav Placer, Jože čar, Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, ... 5 Tektonski opis V ožjem smislu so Trnovski gozd, Križna gora, Javornik in črnovrška pla- nota enostavno zgrajeni. če pa jih obravnavamo v okviru idrijsko-žirovskega ozemlja, se izkaže, da imajo zapleteno krovno zgradbo, sestavljeno iz štirih po- krovov in avtohtone podlage. Obsežni pokrovi so nastali v »staroterciarni« fazi narivanja (I. M 1 a kar, 1969). V bratuševem tektonskem oknu v dolini Kanom- ljice, v bevkovem v dolini Nikave ter tektonskem oknu Strug v dolini Idrijce je razgaljena avtohtona podlaga, ki je zastopana z eocenskimi kamninami in zgor- njo kredo. K avtohtoni podlagi prištevamo tudi Hrušico ter eocenske kamnine Vipavske doline. Na flišne in zgornjekredne kamnine je narinjen spodnjekredni in zgornjekredni apnenec koševniškega pokrova v normalni legi; najlepše je Tekst k sliki 1 (str. 82): 1 žirovsko trnovski pokrov (IV) - Žiri - Trnovo nappe 2 Kanomeljski pokrov (III) - Kanomlja nappe 3 Cekovniški pokrov (II) - Čekovnik nappe 4 Koševniški pokrov (I) - Koševnik nappe 5 Avtohtona podlaga - Autochthonous basement 6 »Mladoterciarni« zmik - »Young Tertiary« wrench fault 7 Srednjetriadni prelom - »Middle Triassic« fault 8 Meja »staroterciarnega« pokrova - »Old Tertiary« nappe border 9 »Staroterciarna« narivna ploskev - »Old Tertiary« thrust plane 10 Tektonsko okno - Tectonic window 11 Tektonska krpa - Tectonic klippe 12 Konkordantna, diskordantna geološka meja - Conformity, unconformity geologic boundary 13 Normalno zaporedje plasti - Normal sequence 14 Inverzno zaporedje plasti - Inverted sequence 15 Geoelektrična sonda - Geoelectrical sounding 16 Vrtina - Bore hole 17 Občasni izvir - occasional source 18 Izvir z nad 1000 Vs - Sorurce wi,th above 10001/s 19 Izostrata krovnega reza avtohtone podlage (flišne podlage) - Isostrats of Flysch basement 20 Greben v flišni podlagi - Convexity in Flysch basement 21 Podzemeljska razvodnica I (Jadransko morje--Crno morje) - Underground water- shed I (Adriatic Sea-Black Sea) 22 Podzemeljska razvodn.rca II (Vipava-Idirijca) - Unde:r,ground watershed II (Vi- pava river-Idrijca river) 23 Podzemeljska razvodnica III (Divje jezero, Podroteja-Zala-Idrijca) - Under- ground watershed III (Divje jezero, Podroteja-Zala river -Idrijca river) 6* C ali P Karbonske ali permske plasti - Carboniferous or Permian beds 2 P 2 Gradenske plasti - Graden beds p3 Zgornjepermske plasti - Upper Permian beds Ti, 2 Spodnjetriasne in srednjetriasne plasti - Lower Triassic and Middle Triassic beds 1 T 2 T3 3 J K Te Karnijske plasti - Carnian beds Noriške plasti - Norian beds Jurske plasti - Jurassic beds Kredne plasti - Cretaceous beds Terciarne plasti - Tertiary beds 83 51.2-Fig.2 STRUKTURNA KARTA FLIŠNE PODLAGE TRNOVSKEGA GOZDA IN KRIŽNE GORE STRUCTURAL /v/AP OF THE FLYSCH BASE/v/ENT OF THE TRNOVSKI GOZD ANO KRIŽNA GORA l,g,nda na st. 1 J.tgtnd in fig.1 "10m o ~EMPAS . ~ \ \ 1'<' ~ C,<;; ~ ....,., . .,.,... . . ""'¼' fi-);c)'"' c.,<;; Profil 1- Section 1 223° Profil 2-Section 2 226° Profil 3-Section 3 ~ S/.3-Fig.3 REGIONALNI GEOLOŠKI PROAU SKOZI TRNOVSKI GOZD IN KRltNO GORO REGIONAL GEOLOGICAL SECTIONS THROUGH THE TRNOVSKI GOZD ANO KRltNA GORA ~\ ,.,:~~-~~~~· ~ i~:"::O':ST/ rr-T] l"; 1- J .. · / \ .~ O,> Jmm I • - .. ~ .. rI _/ ] , 1 -1 - \ ... , . - ~-~~- ---~ Po;,o„1•• ~ ~~j,l,U~~,, .•. . =='S' '' '' ,',",'s"\'~~1 \, 8 Acta carsologica VI, 1974 razgaljen na območju Koševnika. V dolini Idrijce, v Idrijskem Logu, na Ko- ševniku, južnem obrobju črnovrške planote ter v okolici Godoviča je ohranjen zgornjetriasni dolomit čekovniškega pokrova v inverzni legi, ki je tipična za to krovno enoto. V enaki superpoziciji so pri Lomeh ohranjeni jurski, pri Colu pa še kredni apnenci. členi naslednje tektonske enote kanomeljskega poknva (L. P 1 a cer, 1973), na obravnavanem ozemlju niso ohranjeni. Celoten Trnovski gozd - razen ozkega pasu med Lomi in Colom - Križna gora, Javornik ter južno obrobje črnovrške planote, spada v okvir žirovsko-trnovskega pokrova, za katerega je značilna normalna superpozicija plasti (I. M 1 a kar, 1969), (sl. 1, sl. 3). Fazi »staroterciarnega-« narivanja je sledila mlajša in še aktivna »mlado- terciarna« faza zmikov. Ozemlje je bilo razkosano s sistemom prelomov v smeri severozahod-jugovzhod in severovzhod-jugozahod, pri čemer so pomembnejši tisti v smeri severozahod-jugovzhod kot idrijski prelom, prelom Avče-Dol (predjamski prelom) in prelom Grgar-Brnas. Prelomi prečno na te so dokaj pogosti, vendar manj izraziti. Premiki ob zmikih obeh glavnih smeri so subho- rizontalni. Vpad tektonskih drs ob idrijskem prelomu znaša 5-15° proti jugo- vzhodu (I. Mlakar, 1964), zaradi česar je severovzhodno krilo nekoliko po- greznjeno. Manj raziskane so razmere ob prelomih Avče-Dol in Grgar-Brnas, vendar gre verjetno tudi tu za desni zmik, kar potrjujejo razmere na terenu. Prelomi obeh sistemov sekajo narivne strukture idrijsko-žirovskega ozemlja in Trnovskega gozda. Strukturna karta flišne podlage Strukturna karta flišne podlage Trnovskega gozda, Križne gore, Javornika, Črnovrške planote in ozemlja med Nikavo ter Kanomljico (sl. 2) je izdelana na podlagi M 1 a kar je ve (1969) interpretacije krovne zgradbe idrijsko-žirov- skega ozemlja in predstavlja strukturo krovnega reza avtohtone podlage. Geolo- ške podatke za območje Črnovrške planote in severno od tod smo povzeli po M 1 a k a r j e vi manuskriptni karti 1 : 10 000, za predel vzhodnega in južnega obrobja Križne gore in Trnovskega gozda pa po Buser j e vi (1965) manu- skriptni karti 1 : 25 000. S pridom smo uporabili tudi podatke geofizikalnih meritev z geoelektričnim sondiranjem po metodi navidezne specifične upornosti, ki jih je opravil Ravni k (1962). Nizkoupornostne flišne plasti so bile ugotov- ljene s sondami E2, Ea, E5 in E6. Rezultate meritev podajamo v naslednji tabeli: Sonda Lokacija Smrečje Mala Lazna Ožgani grič Col-Črni vrh Nadmorska višina sonde 1020 m 1100m 854m 635m 86 Globina flišne Absolutna kota podlage flišne podlage 1070 m 50 m 1700m -600 m 1125m -271m 625 m 10 m Ladislav Placer, Jože Car, Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, ... 9 Na območju Kanomlje, Nikave in Zgornje Idrijce izdanja fliš avtohtone podlage v že omenjenih tektonskih oknih. Manjša izdanka eocenskega fliša sta tudi v Srednji Kanomlji, ki skupaj z vrtino 3/52 na Sivki omogočata dokaj na- tančno konstrukcijo izostrat flišne podlage. Zanesljivi so tudi podatki s čela nariva Križne gore, Javornika in Trnovskega gozda. Interpretacija obsežnega območja med Idrijo, Colom in Trnovim je manj zanesljiva; izdelana je na pod- lagi podatkov elektrosond ter hipotetičnih predpostavk o verjetni legi struk- turnih hrbtov m dolov v flišni podlagi. Smer le-teh je odvisna od smeri nari- vanja v času nastajanja »staroterciarne-« kvovne zgradbe (L. P 1 a cer, 1973). Hidrološka karakteristika različnih litoloških členov ter tektonskih elementov Dobre tri četrtine obravnavanega ozemlja sestavljajo jurski in kredni apnenci, ki so dobro prepustni in jih s hidrološke plati obravnavamo enotno. Njihova prepustnost je K> 1. 10-3 cm/sek. Zaradi tektonskih procesov (nariva- nja) imajo veliko razpoklinsko poroznost, ki je zaradi intenzivnega fizikalno- kemičnega de1ovanja vode skoraj na celotnem območju prešla v globoki kras (P. Habič, 1968). Na izredno zakraselost kaže tudi veliko število kraških jam in brezen. Dolomiti, laporji ter skrilavci enakih starosti, ki so razviti v nepravil- nih krpah sredi apnencev, ne vplivajo bistveno na generalne hidrološke karak- teristike ozemlja. Zgornjetriasni dolomit s skrilavimi vložki smo doslej prištevali med ne- prepustne kamnine. Izkušnje iz idrijskega rudišča kažejo, da so to kamnine s srednjo prepustnostjo. V splošnem obravnavamo eocenske flišne kamnine kot neprepustne. Vendar je za hidrološko karakteristiko fliša še posebno pomembno kakšen je njihov litološki razvoj ter v kakšni debelini so ohranjene na terenu. V tektonskem oknu Strug v neposredni bližini Divjega jezera je razvit eocen predvsem kot zelen in rjavkast flišni lapor ter peščenjak z vložki nekaj metrov debelih pol apnen- cev. Hidrološke razmere zanesljivo kažejo, da moramo imeti v tem delu fliš za neprepusten horizont, kar je za razlago hidrologije Divjega jezera zelo po- membno (J. čar, 1972). V Lomeh pri črnem vrhu, kjer se flišne kamnine ponovno pokažejo izpod nariva koševniškega oziroma čekovniškega pokrova, so ohranjeni predvsem apneni litološki členi: apnenec, apnena breča in apnen peščenjak. V naštetih dobrotopnih litoloških členih so kraški pojavi zelo lepo razviti. Poleg jam in brezen daje ozemlju karakteristiko tudi vrsta aktivnih požiralnikov. Voda se torej nemoteno pretaka skozi flišne sedimente v dobro zakrasele zg,ornjekredne apnence pod diskordanco, kjer je že doslej raziskanih več globokih brezen. Prav podobne razmere pričakujemo tudi v flišnih sedimentih okrog Streli- škega vrha ter Vodic. Proti Novemu svetu je fliš ob narivni ploskvi koševniškega pokrova na avtohtono podlago skoraj v celoti izklinjen. Manjša leča apnenih numulitnih breč se pokaže le ob cesti Godovič-Novi svet. Sam fliš, vsaj blizu površine, v tem delu ne igra pomembne hidrološke vloge. Dalje proti severozahodu se morajo ob narivni ploskvi ponovno odpirati eocenski litološki členi saj je v tektonskem oknu Strug fliš razvit vzdolž celotne dolžine narivne ploskve. 87 10 Acta carsologica VI, 1974 Podatki zbrani v idrijskem rudišču ter pri obsežnem kartiranju idrijskega ozemlja povedo, da ob narivnih ploskvah ali prelomih, kjer se stikata dve apneni kamnini neprepusten milonit ni razvit in je porušena cona izredno ugodna za nastanek tudi večjih erozijskih kanalov. Zato moramo imeti narivno cono med koševniškim pokrovom in avtohtono podlago v tistem delu, kjer neprepustni flišni členi niso ohranjeni v območju med Lomi in Novim svetom, za prepustno (sl. 1, sl. 3 - profil 3). Pretakanje vode ob narivni ploskvi je se- veda možno pravokotno na drsno ploskev ali pa v smeri narivne ploskve. Izkušnje kažejo, da je v porušemh conah narivov v apnencih posebno ugodna smer pretakanja po narivni ploskvi, zato menimo, da predstavlja kontakt avtoh- tone podlage in koševniškega pokrova s smerjo vpada proti severozahodu od- lično predispozicijo za odtekanje vode iz tega območja proti Divjemu jezeru. Narivne ploskve, kjer se stikata dve dolomitni kamnini so navadno močno milonitizirane in neprepustne (narivna ploskev med glavnim dolomitom čekov­ niškega in žirovsko funovsikega pokrova). Ob teh ploskvah se nahaja vrsta stu- dencev in močil. Posebno zanimive so hidrološke razmere ob narivnih ploskvah dolomita in apnenca. Tak je na primer kontakt med krednim aipnencem koševniškega ter zgornjetriasnim dolomitom čekovniškega pokrova, ki se vleče čez celo Crnovrško in Zadloško planoto. Milonitna cona je lahko popolnoma neprepustna ali pa dobro prepustna. Podobne ugotovitve veljajo tudi za velike »mladoterciarne« regionalne pre- lome, ki sekajo idrijsko ozemlje in Trnovski gozd. Cono idrijskega preloma mo- ramo obravnavati v območju od doline Zale proti Godoviču in Hotedršici, kjer se ob njem stikajo kredni apnenci že na površini ali pa le plitvo pod površino, kot prepustno. Prav podobno velja tudi za prelom »Zala«. Tu sicer sega kontakt krednega apnenca in glavnega dolomita, ki je lahko prepusten ali neprepusten, nekoliko globlje pod površino, vendar so pod čekovniškim pokrovom v kontaktu kredni apnenci. Podobne razmere bi ugotovili ob ostalih regionalnih prelomih. Te velike prelome spremlja vrnta manjših, ki so bistveno vplivali na prepustnost ter razvoj kraških pojavov na Idrijskem (L. P 1 a cer, 1972). Problem določitve podzemeljske razvodnice in razlaga nekaterih značilnosti pomembnejših kraških izvirov Točna določitev podzemeljske razvodnice na področju visokega krasa med Idrijco in Vipavo je zaradi izredne zakraselosti ter zapletenega globinskega pre- takanja vode nemogoča. Iz obsežnega seznama nerešenih hidroloških vprašanj, ki jih je še posebno skrbno in argumentirano nakazal P. Ha bi č (1970, 1972 a), bomo omenili le tiste, katere smo lahko osvetlili s pomočjo geoloških podatkov. Zapleten problem razvodnice med Jadranskim in Crnim morjem ter Idrijco in Vipavo moremo reducirati na določitev hidroloških zaledij posameznih kra- ških izvirov, predvsem Divjega jezera s Podrotejo, Hublja, Lijaka in Mrzleka. Pri tem smo prišli do sklepa, da so za to najprimernejši podati o a) izdatnosti izvirov pri nizkih vodah z upoštevanjem minimalnega specifič­ nega odtoka za visoki kras, 88 ~ od 70m do 57,-'0m /vlrzlek ' Lijak 2 J ~ ~ Hubelj s 6 9 7 ' Sl. 4. Projekcija čela nariva Trnovskega gozda na flišne plasti Vipavske doline Projekcija čela nariva Trnovskega gozda na flišne plasti Vipavske doline - Projec- tion of the thrust front of Trnovski gozd on the Flusch feds of Vipava valley 1 Narivna ploskev žirovsko - trnovskega pokrova - Thrust plane of .2:iri - Trnovo nappe 2 Narivna ploskev čekovniškega pokro'la - Thrust plane of Cekovnik nappe 3 Presečnica narivne ploskve in »mladoterciarnega« zmika - The line of inter- section of the thrust plane and »young Tertiary« wrench fanet 4 Kontakt fliša s prelomno ploskvijo - Contact of the flusch with the fauet plain 5 »Mladoterciarni« zmik - »Young Tertiary« wrench fault 6 Občasni izvir - occasional source 7 Izvir z nad 1000 lis - Source with above 1000 1/s 8 Avtohtona podlaga - Autochthonous basement 9 Cekovniški pokrov (II) - Cekovnik nappe 10 .2:irovsko - trnovski pokrov (IV) - tari-Trnovo nappe 11 Fliš - Flysch ~ m ~ ~ ,;) t 1000 COL 500 5km -' 3 2 8 AVT 9 II 10 IV II ~ 12 Acta carso!ogica VI, 1974 b) smeri odtoka posameznih ponikalnic, c) hidrogeoloških razmerah. Geomorfološke in speleološke značilnosti, fizikalno-kemične lastnosti vode itd. so manjšega pomena za generalno sliko načina odmakanja, lahko pa bistveno osvetlijo posamezne probleme. če upoštevamo že navedene posebnosti kraškega terena v flišnih kamninah okrog Lom pri Črnem vrhu, hidrološke značilnosti prepustne narivne ploskve koševniškega pokrova na avtohtono podlago med Lomi in Novim svetom ter ugotovitve, da je idrijski prelom s spremljajočim prelomom Zala jugovzhodno od Sedeja prepusten, obsega hidrološko zaledje Divjega jezera in Podroteje okrog 70 km2 (sl. 2). Ta podatek se zelo dobro ujema s podatkom 65 m 2, ki ga navaja P. H a bi č (1972 b). Pri tem nismo upoštevali dejstva, da 48 % vode iz Zale med Barako in izlivom v Idrijco ponikne in po vsej verjetnosti napaja izvire pri Podroteji (Z. Men c e j , 1972; P. Habič, 1972 a). Z upoštevanjem tega dotoka bi se zaledje Divjega jezera in Podroteje povečalo še za: nekaj km2 • Proti Divjemu jezeru in Podroteji torej gravitirajo poleg nespornih območij Črnovrške in Zadloške planote (F. Habe, F. Hribar, P. š te f a n č i č 1955) še območja Lom, Godoviča ter predel severovzhodno od idrijskega preloma (sl. 2). Vprašanje odtekanja vode iz ponikalnice pri Vodicah in razvodja med Idrijco in Vipavo na Javorniku, ostaja še nadalje odprto. Kam se odteka voda od tod, bo mogoče dokazati le z barvanjem. Izvir Hublja se loči od ostalih kraških izvirov po izredno velikem nihanju vodnega nivoja. Po nalivih prihaja voda na dan kakih 40 m više kot ob suši (P. Habič, 1970). Vzroke za tako nihanje je iskal Habič (1970) predvsem v slabo prepustnih, neplastnatih jurskih apnencih, ki grade neposredno zaledje izvira. Temu dejstvu je treba dodati še pomembno ugotovitev o obliki flišne podlage v okolici Hublja, ki leži (sl. 2 in 4) v izraziti strukturni depresiji. Flišne stene se na obeh straneh dvigajo okoli 250 m nad nivo izvira, tako da nas dvig vode za 40 m ob večjih nalivih ne preseneča. Tudi obnašanje izvira Lijaka pri Ajševici se da lepo razložiti s pomočjo strukture flišne podlage (sl. 2 in 4). Izvir nastopa v relativno plitvi zajedi v flišu, ki je nastala ob prelomu s smerjo severozahod-jugovzhod. Glede na to, da narivna ploskev žirovsko-trnovskega pokrova v tem delu konstantno vpada proti severoseverovzhodu, gravitirajo vode zahodno od Predmeje proti Mrzleku (sl. 2 in 4), ki predstavlja absolutno najnižji izvir ob robu nariva četrtega po- krova. Po močnih nalivih privre v Lijaku na dan le višek vode, medtem ko se ostali del odteka dalje proti severozahodu. Lijak je torej izrazit prelivni izvir in ima po našem mnenju skupno zaledje z Mrzlekom. Močan argument proti taki razlagi je razlika v temperaturi in trdoti vode med obema izviroma (P. Ha - bič, 1970). Pri tem je treba poudariti, da odvaja Lijak samo zelo visoke vode, ki zaradi zakraselosti hitro zapolnijo kanale v zaledju izvira in tudi hitro od- tečejo. Take vode imajo seveda višjo temperaturo ter nujno manjšo trdoto kot pa vode Mrzleka, ki ima, če sodimo po izdatnosti in režimu, obsežno in zapleteno zaledje. Povečana trdota in nižja temperatura vode v Mrzleku sta posledici takega pretakanja. Preloma Avče-Dol in Grgar-Brnas sta po našem mnenju, vsaj tam kjer se stikajo apnenci prepustna. Ker so bili premiki ob njiju po analogiji z idrij- 90 Ladislav Placer, Jože Car, Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, ... 13 skim prelomom verjetno subhorizontalni, je stopnica v flišni podlagi neznatna. Zato menimo, da oba preloma na generalno hidrološko sliko Trnovskega gozda ne vplivata bistveno. Čeprav puščamo problem podzemeljske razvodnice na območju Javornika odprt, se ugotovljeno hidrološko zaledje Divjega jezera s Podrotejo, določeno na podlagi hidrogeoloških podatkov, bistveno ne loči od tistega, ki ga je določil P. Habič (1972 b). Podzemeljska razvodnica na območju Križne gore in jugo- vzhodnih predelov Zadloške ter Črnovrške planote sledi v neki konstantni raz- dalji narivni ploskvi med čekovniškim in žirovsko-trnovskim pokrovom (sl. 2), ki predstavlja v tem delu neprepusten horizont. Ker vpada proti jugozahodu, se podzemeljske vode odtekajo proti Vipavski dolini. Enak, le nekoliko bolj strm vpad ima tudi zgornjetriasni dolomit žirovsko-trnovskega pokrova, kar usmerjeno pretakanje le pospešuje (sl. 1 in 3). Potek razvodnice na območju Lom in Novega sveta smo že omenili, enako tudi na območju Godoviča in se- verovzhodno od idrijskega preloma. Strukturni hrbet v flišni podlagi črnovrške planote med Vodicami in tek- tonskim oknom Strug predstavlja le strukturno posebnost, s hidrološkega stališča pa ima le manjši pomen in nima posebnega vpliva na potek podzemeljske raz- vodnice med Idrijco in Vipavo. Večina podpovršinskih voda odteka na tem območju proti severu in severozahodu proti Divjemu jezeru in Podroteji, le manjši del pa priteka z Zadloške planote. Vpliv strukturnega hrbta, bi se po,znal le pri izjemno nizkih vodah, ki ga ipa v naravi nikoli ne dosežejo. Summary HYDROLOGICAL PROBLEMATICS OF THE HIGH KARST BETWEEN IDRIJCA AND VIPAVA RIVERS (TRNOVSKI GOZD, KRIŽNA GORA AND THE PLATEAU OF CRNI VRH) The complicated hydrological conditions of the High karst between Idrijca and Vipava rivers have been for several times treated by P. Ha bi č (1968, 1969, 1970, 1972 a, 1972 b). His conclusions are mostly referring to numerous data about pre- cipitations, aboundance of karstic sources, regime, physical-chernical water characte- ristics, geomorphological explorations, speleological, stratigraphical and partially also tectonical particulars. As the recent terrain explorations (S. Buser, 1965; I. M 1 a - kar, 1969) rendered the new tectonical interpretation of treated region possible (I. M 1 a kar, 1969; L. P 1 a cer, 1973) we tried to elucidate the hydrological proble- rnatics of Trnovski gozd, Križna gora and črnovrška planota (the plateau of črni vrh) mostly from that side of view. Trnovski gozd, Križna gora, črnovrška planota and Javornik are built by Mezo- zoic and Tertiary beds. As the oldest stratigraphical link the Uppertriassic principal dolomite is considered, followed by Jurassic, mostly limestone rocks, and Lowercre- taceous and Uppercretaceous limestones. The Eocene flysch beds (Fig. l.) are disposed on that erosional-tectonical discordance. For the entire region the cornplicated nappe structure is characteristic. The following tectonical units are distinguished by M 1 a kar (1969): autochthonous base- 91 14 Acta carsologica VI, 197'1 ment followed by Koševnik, Čekovnik, Kanomlja (L. P 1 a cer, 1973) and finally Žiri-Trnovo nappe (Fig. l. and 3.). For the good understanding of the hydrological conditions of the treated region the right definition of the hydrological functions of particular lithological links and breakdown zones among nappes and faults are important. Breakdown zones could be permeable (two limestones contact), whether impermeable (two dolomites contact)_ The structure of the autochthonous basement and its nappe's plane is very important too (Fig. 2. and 3.). The upper part of the autothonous basement of Trnovski gozd, Križna gora„ Javornik and črnovrška planota is composed by flysch beds. It was stated, that the underground and surface watersheds between Black and Adriatic Sea as well as between Idrijca and Vipava rivers are dependent from hydro- logical hinterlands of great karstic sources Podroteja, Divje jezero, Hubelj, Lijak and Mrzlek. The hydrological hinterlands can be recognized by: a) aboundancy of the sources at low waters, considering the minimal specific outflow for the High karst, b) the direction of the ourflow of particulare sinking rivers, c) hydrogeological conditions. The karstic sources Hubelj and Lijak are lying in the characteristic flysch iden- tation (Fig. 2. and 4.), while Divje jezero and Podroteja are some 10 m. above the flysch basement (Profile 2 on the Figure 3) in the absolutely lowest part of the valley of Zgornja Idrijca before impervious Zala fault. The circumstances in the vicinity of Mrzlek source are not enough explored yet. After P. Habič (1972 b) the hydrological hinterland of Divje jezero and Pod- roteja sources amounts to 65 km.2, while it is after our reckons about 70 km.2 After that extension the most possible watershed between Black and Adriatic Sea and the most possible underground watershed between Vipava and Idrijca rivers were defined (Fig. 2.). Literatura Buser S., 1965. Geološke razmere v Trnovskem gozdu. Geogr. vestnik 37, 123-135„ Ljubljana. Car J., 1972. Nekaj osnovnih podatkov o osamljenem krasu na Idrijskem. Naše jame 13 (1971) 61-70, Ljubljana. Habe F., Hribar F., š te f a n č i č P., 1955. Habečkov brezen, Acta carsologica 1„ Ljubljana. Ha bi č P., 1968. Kraški svet med Idrijco in Vipavo, Dela 4. raz. SAZU 21, Ljubljana. - 1969. Hidrografska rajonizacija krasa v Sloveniji. Krš Jugoslavije 6, 79-91,. Zagreb. - 1970. Hidrografske značilnosti Visokega krasa v odvisnosti od geomorfološkega razvoja. Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, Geološki zavod in SGD, 125-133„ Ljubljana. - 1972. a) Pripombe k študiji »Padavinsko zaledje kraških izvirov pri Podroteji in Divjega jezera«. Rokopis. Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, arhiv RžS, Idrija. - 1972. b) Divje jezero. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodni- kov 30, Ljubljana. Men c e j Z., 1972. Padavinsko zaledje kraških izvirov pri Podroteji in Divjega jezera. Rokopis. Geološki zavod, Ljubljana. 92 Ladislav Placer, Jože Car, Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, ... 15 M 1 a k ar I., 1964. Vloga postrudne tektonike pri iskanju novih orudenih con na območju Idrije. RZM 1, Ljubljana. - 1969. Krovna zgradba idrijsko žirovskega ozemlja. Geologija 12, 5-72, Ljubljana. P 1 a cer L., 1972. Usmerjenost kraških jam na Idrijskem. Naše jame, 13 (1971) 71-76, Ljubljana. - 1973. Rekonstrukcija krovne zgradbe idrijsko žirovskega ozemlja. Geologija 16, 317-334. Ravni k O., 1962. Geofizikalne raziskave na Krasu, električno sondiranje. Arhiv Geološkega zavoda, Ljubljana. Diskusija Gospodarič R.: Ali je možno izvir Mrzleka povezati na podobno geološko situacijo kot jo imajo Lijak, Hubelj in Podroteja, če so že izviri hidrološko povezani? Odgovor: L. P 1 a cer: Izvir Mrzlek je možno vezati na podobno geološko situa- cijo kot jo imajo Lijak, Hubelj in Podrotejo, le da so lokalni tektonski pogoji nekoliko bolj zamotani.