Leto XV., štev. 279 (JpravniStvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5. — relefon fit. 8122, S123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddeieK: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t 11. — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica S t. 2. — Telefon St 19a Računi pri poŠt Cek zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen fit 10.V241 Ljubljana sreda S. decembra 1934 Cena t- Din Najboljša pot V sodobni politiki se prepletajo vsa možna dognanja znanosti in izkušnje, ki si jih politika naše dobe s prodorno silo prisvaja. Politika postaja v teoriji in praktični irporabi mnogostranska, •univerzalne jša. Zgledi od severa, juga in drugod kažejo, kako se v sredino politične teorije in prakse potiskajo izsledki biologije, evgenike ter telesno kulturne znanosti, in kako se skušajo prenesti v realnost pričakovani uspehi selekcije, sterilizacije, higiene itd. Na drugi strani sta stopili v ospredje političnih razmotrivanj filozofija in politična metafizika. Na kateri ploskvi leži skrivnost rešilne formule? Odgovor na to vprašanje, ki si ga postavljajo vodilni državniki naše dobe, je v najtesnejši in histveni zvezi s pojmovanjem in oblikovanjem državne skupnosti. Idejo države bi mogli smatrati kot vsoto idealov, ki prepajajo narod: ideal p«, je tista poslednja resnica, h kateremu teži naše spoznanje. Danes stojimo na razhajališču dveh obdobij, ki sta označeni in izpolnjeni po svetovni vojni ter nekaterih marksističnih in nacionalnih revolucijah. Zato je marsikaj zabrisanega in težko razčlenljivega. V zmedi pojmov se marsikje še danes na vso moč secira; za nas so s perspektive notranjih in zunanjih političnih zasnov velikega pokojnega Krmarja in Voditelja, kralja Aleksandra vodilne smeri in niti prečiščene in pojasnjene. Notranja državno politična izgradnja korenini v poedincu. To je prva stran državne moči in narodne sile. Individu-alizem. Nebrzdan in pretiran je ta in-dividualizem v življenju evropskih držav in narodov rodil usodna pustošenja v politiki, umetnosri, gospodarstvu in na dragih področjih človeškega uveljavljanja. V ozadju tega pustošenja je bila velika zmota. Poedinec ni absolutni con-cretum, marveč stopa v življenje kot član državne skupnosti, s katere usodo je nujno povezan. Poedinec ima vse pravice in dolžnosti eksistence. Toda vse te pravice in dolžnosti izhajajo iz bistva in značaja državne ter narodne skupnosti, kateri pripada. Le v celoti se more on uveljaviti. V tem tiči druga stran državne moči in narodne sile. Takšna označba in opredelitev temeljnih pojmov terja in ustvarja harmonijo obeh elementov, t. j. osebnostnega (individualnega) in skupnostnega (kolektivnega). Kdor teh nravnih vezi ne priznava ali pa jih noče uveljavljati, se sam izključuje Lz državne skupnosti. Iz absolutnega poudarka prvega elementa (poedinca) je nastal poseben tip državne ureditve, kjer je podana minimalna mera intervencije državnih organov. Te vrste države so danes v izumiranju. Na golem kolektivizmu sloneče državne ureditve (boljševiška Rusija) predstavljajo rezultat druge zmotne skrajnosti. Med obema se je pojavila korporacijska stanovska država, ki pa je še precej nejasen eksperiment. V fašistični Italija je šel ta eksperiment v sindikalni meri ter se izmaličil v tropič-no rast in bujnost državne in nedržavne birokracije. In takšna birokracija v labirintu vseh možnih »horicontalnih in vertikalnih« instanc je precej draga stvar. V Hitlerjevi Nemčiji udarjajo valovi državnega urejevanja sedaj v eno, sedaj zopet v drugo skrajnost. Kje bo obstal ta razvoj? Zaenkrat so dobili poizkusi svoje izhodišče pri državni preureditvi v delovni enoti obratov, ki je kot osnovna celica postavljena v zgradbo horicontalne in vertikalne voditelj-ske hierarhije. V avstrijski republiki se je porodila medla kopija italijanskega vzorca in se je zamisel korporaeijske države v duhu papeževe okrožnice »Qua-dragesimo anno« razblinila v hipertrofiji kompliciranega aparata, ki povzroča besne navale na številna nova mastna mesta, ki so jih in jih še bodo zasedli borci klerofašistične in hajmverov-ske garniture. Italijanski, rajhovski in avstrijski primer potrjujejo vtis, da je ta sistem kakor plašč, ki je znotraj opremljen s toplo kožuhovino, kjer se grejejo izvoljenci stanovska misel pa se duši in hira v kompliciranem oklepu nove, prešerno narasle birokracije. Podoba izrazito strankarske države, kjer se je pred državnimi interesi uveljavljal primat strankarskih koristi in ki je pri nas bohotno uspevala do prelomnega 6. januarja 1929, je v duši in srcih jugoslovenskih državljanov za večne čase ugasnila. Noben resničen patriot si takšne žalostne dobe ne želi več nazaj. Tudi dragi poizkusi v eproveti korporacijsko navdahnjenih ideologov ne morejo biti dobrodošli; v tej skrivnostni eproveti se je marsikaj skuhalo in popravilo, kar je povzročilo prav neprijetne dražljaje v žepih italijanskih, rajhovskih in avstrijskih državljanov. Tudi v drugih državah, kjer je korpo-rativizem v prvem hipu izzval simpatične odmeve, so pričeli s skepso pomišlja-ti na tako komplicirano izpeljano korporaeijske državne tvorbe. Izpopolnitev in reforma delokroga že obstoječih stanovskih zbornic, ki naj eventualno v skupnem predstavništvu, sestoječem iz posameznih zborničnih delegacij, _ dobijo svoj vrhovni stanovski forum, ki pa ni vezan na nova bremena, ter uvedba KONFERENCE KNEZA NAMESTNIKA V LONDONU IN PARIZU V Londonu je NJ. Vls. knez namestnik Pavle konSeriral s kraljem, predsednikom vlade in zunanjim ministrom, v Parizu pa s predsednikom republike in vodilnimi francoskimi državniki Ženeva, 4. decembra, r. V krogih Društva narodov, m-ed diplomati in novinarji živahno raz.pravl.iajo o konferencah, ki jih je zadnje dni imel knez-na-m-estnik Pavle v Londonu in Parizu. Vzbudile so pozornost in pripisujejo jim zelo velik pomen. Nihče ne dvomi, da je m-ed glavnimi točkami razgovorov bilo vprašanje sankcij, ki naj za bodoče učinkovito preprečijo, da bi običajni zločinci in politični desperadi uživali potu-ho in podporo o-d odgovornih činiteljev v raznih državah. 0 podrobnostih razgovorov, ki jih je imel knez Pavk, in o njihovih rezultatih se seveda ne da dognati ničesar. A že zunanji znaki sami pričajo o njihovem lepem uspehu. V angleški in francoski prestolnici se je Nj. Vis. knez namestnik sestal z državnima poglavarjema in vodilnimi državniki obeh narodov. Z vs-emi je imel dolge zaupne razgovore in si je povsod pridobil ne le odkrite simpatije, marveč tudi popolno zaupanje. Knezove konference v Londonu in Parizu tvorijo harmonično celoto, tako da se morejo razgovori v francoski pre- stolnici smatrati za nadaljevanje onih v angleški prestolnici. Tako angleški, kakor francoski listi jim še vedno posvečajo veliko pozornost. Po njihovih informacijah so se tikali predvsem vprašanja odgovornosti za marsejski atentat in vprašanja ukrepov proti mednarodnemu terorizmu kot ozadju raz-dornih političnih sil. Listi ob tej priliki ponovno podčrtavajo lojalno postopanje Jugoslavije, ki si išče zadoščenja na izrazito miroljuben način. Zato pa ima tudi pravico pričakovati in zahtevati, da Društvo narodov kot vrhovni čuvar miru in pravice sklene ukrepe, ki bodo dali Jugoslaviji zadoščenje in ob enem preprečili ponavljanje sličniih, za mir nad vse nevarnih pojavov. Iz francoskih in angleških listov ter iz londonskih in pariških poročil mnogih drugih listov pa je tudi razvidno, da je jugoslovenski knez - namestnik naredil povsod najboljši vtis. Svet, ki ga je doslej poznal v prvi vrsti kot velikega in strokovmaškega ljubiteVa in po-speševatelia umetnosti, se ga je naučil sedaj ceniti tudi kot odličnega in treznega državnika. Italija posreduje Naraščajoče zanimanje za razpravo o jugoslovenski pritožbi — Madžari ne morejo sestaviti niti zagovora Parh, 4. decembra, p. Zunanji minister Lava! je snoči odpotoval v Ženevo. Pred svojim odhodom se je dolgo posvetoval z grškim poslanikom Politi-som, angleškim odpravnikom poslov Campbellom in s sovjetskim op ravnikom poslov Rosenbergom. O ^razgovorih ni bilo izdano uradno poročilo, toda splošno mislijo, da so razpravljali predvsem o jugoslovenski pritožbi in o proceduri v svetu Društva narodov. Ker je glede Posaarja dosežen sporazum, bo posaarska debata v svetu Društva narodov zelo kratka, nakar bo takoj prišla na dnevni red jugoslovenska pritožba proti Madžarski. V ženevskih krogih vlada za to razpravo največje zanimanje. Pričakovanega in ponovno napovedanega odgovora na jugoslovenske obtožbe še vse do danes ni in kakor se sedaj doznava iz krogov madžarske delegacije, ga tudi ne bo. Madžari so si tudi zaman prizadevali, da bi našli vsaj nekaj podatkov, s katerimi bi mogli, četudi le deloma, omiliti očitke jugoslovenske vlade. Toda dokazi, ki jih je predložila Jugoslavija, so tako neizpodbitni, da so Madžari danes opustili svoja prizadevanja. Sedaj preiskujejo, ali se ne bi morda dal ovreči vsaj ta ali oni dokazni dokument. Madžarska vlada je nujno naročila, naj se takoj preišče točnost madžarskih potnih listov, fotografij in drugih dokumentov, ki jih je predložila jugoslovenska vlada. Ker pa se črno ne da spremeniti v belo, fe tudi vse to zaman. Madžarska se bo zato najbrže omejila na to, da bo podala na seji sveta Društva narodov kratko izjavo, v kateri bo zvalila krivdo na podrejene organe in ponudila njihovo kaznovanje Jugoslaviji v zadoščenje. To pa seveda krivde in odgovornosti madžarske vlade ne more zmanjšati in v ženevskih krogih z največjo napetostjo pričakujejo, kaj bo sklenil svet Društva narodov. Ženeva, 4. decembra, p. Davi ob 8.55 so prispeli iz Pariza francoski zunanji minister Laval, angleški delegat pravosodni minister Eden, jugoslovenski zunanji minister Jevtič, grški delegat Poli-tis in sovjetski odpravnik poslov Rosen-berg. ki bo najbrže imenovan za podtaj-nika Društva narodov. Laval je takoj po svojem prihodu stopil v stike z državniki, ki so zbrani v Ženevi. Posebno le bil opažen aiegov razgovor z italijanskim delegatom baronom Aloisijem. Opoldne je priredil La-val kosilo na čast Jevtiču in Benešu, zvečer pa se je ponovno sestal z baronom Aloisijem. Splošno sodijo, da je baron Aloisi pri tej priliki pojasnil Lavaiu stališče italijanske vlade glede jugoslovenske pritožbe in ga naprosil za posredovanje pri jugosloevnskem zunanjem ministru, naj bi popustil napram Madžarski. V ženevskih krogih z veliko pozornostjo spremljajo le Vazgovore in jim pripfsujeio veliko važnost. Mislijo pa. da so prizadevanja Italije za zaščito Madžarske zakasnela, ker je danes tudi v Ženevi vse prepričano o krivdi in sood- govornosti madžarske vlade za marsejski zločin. 10letno premirje? Pariz, 4. decembra AA. »Pariš Soir« poroča iz Rima, da govore v tamkajšnjih političnih krogih, da namerava italijanska vlada predložiti vsem državam sklenitev mednarodnega dogovora o splošnem prijateljstvu in nevtralnosti med vsemi evropskimi državami. Dogovor bi veljal 10 let. Poročilo pravi na koncu: Govori se, da bi proti temu načrtu najbolj nastopila Madžarska, ki spričo svojih revizionističnih teženj ne bi bila voljna obvezati se za 10 let za status quo. V petek se prične razprava o naši pritožbi Ženeva, 4. decembra, g. Delovni program izrednega zasedanja sveta Društva narodov je bil določen takole: Po zaupni seji, na kateri bo jugoslovenska pritožba oficielno stavljena na dnevni red, bo svet popoldne pričel s proučevanjem rimskega dogovora glede Posaarja. Ta posvetovanja se bodo nadaljevala v četrtek dopoldne. Popoldne se bodo pričeli privatni razgovori o jugoslovenski pritožbi, o kateri se bo razpravljalo šele v petek na javni sejL Po običajnem postopku bo najprej .jugoslovenski stalni delegat pri Društvu narodov Fotič utemeljil intervencijo svoje vlade, nakar bo odgovoril madžarski delegat Tibor Eckhardt. Ko bodo ostali člani sveta obrazložili svoje stališče, bodo vsi spisi najbrže izročeni odboru trojice, ki bo stvar proučil in sestavil svoje poročilo za redno zasedanje sveta meseca januarja. Zdi se, da bo delovanje sveta DN šlo v smer resolucije, ki bo obsodila marsejski umor, priprave zanj ki teroristična dejanja. Nato bi se pa debata o splošnih sankcijah odgodila in postavila na dnevni red prihodnjega sestanka. Madžarska opozicija obsoja Gombosovo vlado Viharna seja zunanjepolitičnega odbora madžarske poslanske zbornice — Opozicija označuje vlado za največjega škodljivca madžarskega naroda Budimpešta, 4. decembra p. Na zahtevo meščanske opozicije se je snoči sestal zu- nanje-politični odbor poslanske zbornice. Opozicija je zahtevala od vlade pojasnila glede jugoslovenske pritožbe pri Društvu narodov. Seji sta zato prisostvovala ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya. Seja je bila silno viharna. Opozicija je očitala vladi, da je kompromitirala Madžarsko pred vsem svetom ter postopala tako, da jo je zadela obsodba vsega sveta. Najprvo je poročal ministrski predsednik Gombos, ki je naglasu, da je madžarska vlada že proučila jugoslovensko spomenico. Sedaj sestavlja odgovor, ki pa še ni gotov in ga zato tudi še ne more objaviti. Vlada bo v ženevi pojasnila svoje stališče in zavrnila jugoslovenske obtožbe, ki jih je označil za docela neosnovane. Ob največji pozornosti je nato opozicijski poslanec Raszay v skoro enournem govoru ostro kritiziral celokupno politiko vlade. Posebno ostro je obsodil početje vlade v zvezi z marsejskim zločinom in obtožbo Jugoslavije. Med drugim je dejal, da je zadržanje vlade v tej zadevi vredno najostrejše obsodbe. Madžarski tisk, ki mora pisati po naročilu vlade, samo huj-ska, mesto da bi pisal pomirjevalno, vlada sama pa se ponaša pri tej delikatni zadevi tako, kakor če bi spustil slona med porcelan. Madžarski delegat v Ženevi Tibor Eckhardt počenja neumnost za neumnostjo. Ko še niti ni prečital jugoslovenske spomenice, je že dajal na vse strani izjave, s katerimi je kompromitiral ne samo sebe, marveč tudi madžarsko vlado in ves madžarski narod. On, ki bi moral biti branitelj Madžarske pred najvišjim mednarodnim forumom, je največ pripomogel kmetijske zbornice, hi mogla žaleči več nego vsa možna posnemanja še nepre-izkušanih in jedva izvaljenih zamisli. Na našem obzorju je vzniknil ideal prave ljudske države; v njem leži rešilna formula. V tem zasnutku nam je bila po velikem našem Ujedinitelju prepuščena dragocena dediščina. Doktrina ljudske države, kjer se vse sile prelivajo v eno, je vsidrana v programatično osnovni ideji narodnega in državnega edinstva. Tukaj se uresničuje in izvaja organičen princip kot nasprotje mehaničnemu in umetelnemu, ki ga srečava-mo n. pr. v zamotanosti in narejenosti korporacijskih stavb. Osebnost poedinca je povzdignjena po vitalni sili, ki polje po bistvu zdravega, kmetskega in delovnega ljudstva; živa zavest skupnosti, ki se je že nekajkrat preizkusila, daje tej skupnosti pečat zrelega, močnega naroda. Iz osnovne programatične izpovedi narodnega in državnega edinstva se v logičnem in praktičnem nadaljevanju razteza njena veljavnost po vseh žilah narodnega življenja: edinstvo duha, volje in dela. K točnejši razčlenitvi in opredelitvi duhovne, akcijske in delovne skupnosti, ki ima svoj odcvit v eni močni stranki, v eni zmagoslavno preizkušeni in okrepljeni junaški vojski, v eni mogočni mladinski volji in ki naj se v izpolnjevanju vzvišene dediščine ter nadaljevanju začrtanih smeri nadalje oblikuje in dopolnjuje, se še povrnemo. k temu, da je danes ves svet prepričan o krivdi in soodgovornosti madžarske vlade za marsejski zločin in teroristično akcijo. Govornik je zahteval od ministrskega predsednika pojasnila, kdo je pooblastil Eckhardta za tako postopanje, odnosno, kdo mu je dal taka navodila. Eckhardt je ubil pred svetovno javnostjo še poslednje ostanke nekdanjega ugleda madžarskega naroda. Oni, ki so bili doslej Madžarski naklonjeni, so postali rezervirani ali pa so odkrito prešli v tabor njenih nasprotnikov. žalostno je, da piše madžarski tisk po naročilu vlade o tako resni stvari, kakor je jugoslovenska pritožba na Društvo narodov, tako neresno in ironično, ko že vsak otrok uvideva, da krivde, ki jo je nakopala sedanja madžarska vlada vsemu narodu, ne bo mogoče zavrniti. Postopanje madžarskih oblasti pri preiskavi v zvezi z marsejskim zločinom j« poglavje zase, o katerem ne mara niti razpravljati. Danes ni več nobenega dvoma, da bo Madžarska v ženevi do skrajnosti kompromitirana in to edino po krivdi in zaslugi sedanjega režima, ki zasleduje docela svoje posebne cilje, ne pa cilje madžarskega naroda, ki hoče z vsemi živeti v miru in prijateljstvu. Izvajanja govornika so izzvala sicer v vrstah vladne večine ogorčene proteste, toda ostra in stvarna kritika je napravila tudi v vladnih krogih globok vtis. Ministrski predsednik nI mogel drugega odgovoriti, kakor da je opozicija preveč črnogleda ter da bo vlada storila svojo dolžnost in zavrnila neupravičena sumničenja ter oprala čast madžarskega naroda. Današnji listi prinašajo o seji samo kratko poročilo, ki le mimogrede omenja kritiko opozicije. še en terorist prijet Pariz, 4. decembra. AA. V OUionlesu blizu Toulona so aretirali nekega Vinka Pavloviča. starega 26 let. Pri njem so našli ponarejene dokumente na ime Viktorja Mol i na rja. Pavlovič-Molinar je bil že prej obsojen v Franciji zaradi tatvine. Sumijo, da je bil v zvezi s teroristi. Poljski glas Varšava, 4. decembra AA. »Express Po- ranyi« Drinaša članek o marsejski tragediji in pravi med drugim, da je ves pro-svitljeni svet občutil ta zločin kot strašno katastrofo m je sporočil svoje najgloblje sožalje jugoslovenskemu in francoskemu narodu Poljski narod je zmerom gojil za jusrrslovenski mrod največjo ljubezen in občuduje njegovo junaško zgodovino ter Naročnina znaAa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 8124, 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon fit 2440. Celje, Str-ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. nro želi najlepšo bodočnost. Popolnoma razumemo, da Jugoslavija stremi po tem, da ta zločin ne bo ostal nekaznovan, in pričakujemo, da bo tudi Poljska vlada podpirala to stremljenje kakor tudi ukrepe, ki bodo onemogočili v bodoče takšna strašna dejanja. Temu stremljenju se pridružujemo s tem večjo odločnostjo, ker so tudi na Poljskem zadnja leta ubili več odličnih osebnosti, ker so te umore pripravljali r inozemstvu in ker so zločinci dobili zavetišče v inozemstvu. De Jouvenel: Najprej razčišcenje potem sporazum Pariz, 4. decembra p. Francoski senator in bivši francoski poslanik v Rimu, de Jouvenel, ki je znan kot najvnetejši pobornik zbližanja Francije in Italije, je dal danes novinarjem izjavo, ki je v političnih krogih baš zaradi tega zbudila veliko pozornost. Ker je de Jouvenel dobro poučen o namerah zunanjega ministrstva, jo smatrajo v gotovi meri za oficiozno. Med drugim je dejal: Zbližanje Francije z Italijo je v posredni zvezi z marsejskim atentatom. Dokler se v tem pogledu Italija ne bo približala stališču Francije, ki zahteva, da se ugotovi krivda in odgovornost za ta zločin in vsi krivci kaznujejo, tako dolgo o sporazumu odnosno zbližanju Pariza in Rima ne more biti niti govora. Italija niti sama ne zanika, da sta imela Pavelič in Kvaternik zveze s teroristi ter da sta neposredno zapletena v marsejski zločin, a kljub temu je odklonila njuno izročitev. Italija bi tudi mogla v veliki meri vplivati na svojega madžarskega zaveznika, toda namesto tega mu daje samo še potuho. Sedaj se zatrjuje, da je Italija sprejela celo pod svoje okrilje vse teroriste in druge sumljivce, ki jim je postalo zaradi možnosti mednarodne preiskave prevroče na madžarskih tleh. Taka dejanja so pač vse prej kakor pospeševanje zbližanja in sporazuma. Italija bi morala, kakor vse druge države, podpirati Jugoslavijo in Francijo, da bi se ta gnusni zločin do kraja razčistil. Toda tega noče storiti, marveč rajši ščiti in zagovarja teroriste. Spričo tega bi bilo odveč vsako upanje, da bi moglo v kratkem priti do zbližanja. »Petit Parisien* v zvezi s to izjavo ostro napada Italijo in Madžarsko in piše, da sta obe zelo otežkočali francoskim oblastem preiskavo o marsejskem zločinu, čeravno je bilo znano in dokazano, da je bilo na Madžarskem glavno torišče teroristov In so jih v vseh drugih državah hitro Izsledili ter prijeli, nI bil na Madžarskem vse do danes še nihče aretiran, dasi so bili madžarskim oblastem dostavljeni celo točni naslovi glavnih zločincev. 2e to dokazuje, da se madžarska vlada zaveda svoje krivde In odgovornosti, a s takim postopanjem se je ne bo otresla, najmanj pa, če bo za svojega zastopnika v Ženevi imela človeka, o katerem je dokazano, da je sam sodeloval v teroristični akciji. Francoska javnost najodločnejše zahteva, da se temu, kar dela madžarska vlada, napravi konec. Društvo narodov ne sme dopustiti, da ostane Madžarska še nadalje šola za teroriste in morilce. V Franciji nihče več ne dvomi, da je madžarska vlada kriva ln soodgovorna za vse, kar so počenjali teroristi. Zato pa tudi vsa francoska javnost pričakuje, da bo Madžarska prejela primerno plačilo. Prepoved duhovniških oblačil v Turčiji Ankara, 4. decembra. AA Velika narodna skupščina je soglasno sprejela po katerem bodo duhovniki vseh v iurciji priznanih veroizpoved1 smeli nositi svojo duhovniško obleko samo v cerkvah m samostanih. Zunaj cerkva bo srmel nosrti duhovniško obleko samo najvšji zastopnik vsake veroizpovedi. Ženska volilna pravica v Turčiji Ankara, 4. decembra. AA. Danes je poslanski klub nerodne stranke sprejei predlog o spremembi ustave. Pojutrišnjem bo o predlogu sklepala velika narodna skupščina. Izprememba ustave se nanaša na podelitev ženske aktivne m pasivne volilne pravice. Kdo je zažgal Reichstag? Pari«. 4. decembra. A A. Havas poroča: Tukajšnji »Journal« prinaša članek pokojnega Karla Ernsia, nekdanjega glavnega povelnika nacionalno - socialističnih napadalnih oddelkov za mesto Berlin in bran-denburško pokrajino, ki so ga 30. junija ustrelili. Članki izhajajo pod naslovom: >Kako sem zažgal Reichstag«. »Journal« si je zagotovil izključno pravico za objavo rokopisa pokojnega Ernsta. Naval kobilic na Južno Afriko Berlin, 4. decembra. AA- Naval kobilic je zavzel letos v Južni Afriki nezaslišan obseg. Celi roji se spuščajo na železniške proge in otežujejo promet. Vsi vlaki prihajajo v Capetown z zamudami. Zgodi se, da napravijo roji kobilic na tračnicah več sto kilometrov daleč do 15 cm debelo plast. Kobilice naglo prodirajo proti jugu in je velika nevarnost za obsežne vinograde in sadovnjake v teh krajih. Polet preko Tihega oceana Newyork, 4. decembra AA. Iz Oaklanda (Kalifornija) poročajo, da je snoči ob 23.41 odletel avstralski letalec Ulm na polet čez Tihi ocean. Habsburška propaganda med koroškimi Slovenci čuden govor kanonika Podgorca — Pritisk na sto* venske župane, da se poklonijo Otonu Habsburgu nemškem jeziku in dejal: Doilfuss je dal Avstriji ustavo, ka določa, da mora Avstrija biti: krščanska, socialna m nemJka! Takega krščanstva, kakor ga je ustvaril Doilfuss s svojo krščansko držaro, Evropa ni videla več že izza časa Henrika Svete- S Koroškega nam pišejo: Pred dobrim mesecem jc bila v Pliberku večja prireditev tako zvane »Domovinske fronte«; na zborovanje so z lepimi in nele-pimi metodami vabili tudi Slovence. Da bi jih privabili več, so med glavne govornike uvrstili tudi g. Valentina Podgorca, stolnega kapitularja iz Celovca. Msgr. Podgorc se je moral po prevratu umakniti precej v ozadje, ker ga slovensko ljudstvo ni posebno maralo. Dokler je vladal v Avstriji še demokratski režim, so se ga koroški Slovenci še lahko ubranili, a zdaj jim postavljata voditelje Dunaj in Celovec. In ta dva sta izkopala g. Podgorca kot pripravno orodje za svoje cilje. Sele polagoma se je izvedelo, kaj vse je g. Podgorc govori) na pliberškem shodu. Simpatij med Slovenci si s svojim govorom ni pridobil. V uvodu je naprej v nemškem jeziku pozdravil vojake, ki so bili poslani na zbor, da vzdržujejo red. Nato je pozdravil »sive glave« domačinov, ki da njega že dobro poznajo; pozdravil je (tudi v nemškem jeziku) gasilce in železničarje in vse goste ter jih prosil, naj malo potrpijo, ker je prejel nalog, da pove Slovencem nekaj o »Domovinski fronti« in o Avstriji. V slovenskem jeziku je nato pojasnil navzočim važnost Avstrije izza zadnjih 600 let. Habsburžani so nositelji cesarske krone in so bili čuvarji cerkve in papeštva. Njihova naloga je bila, da so Evropo braniti proti Turkom. Brez papežev in Habsburžanov bi bila današnja Avstrija turški pašaluk, kakor je Mala Azija. Barbarstvo in beda bi vladala v avstrijskih deželah. Po krivdi Francije (!), ki se je hotela maščevati za Sedan, je prišla svetovna vojna. Prusija, Anglija in Rusija so jo pozdravile. Rusiji je bila Avstrija na poti, Angliji pa Nemčija. A vojna je končala za Avstrijo nesrečno. Avstrija je bila privedla na pomoč Nemčiji tuje narodnosti in je s tem Nemčijo tako ojačila, da je lahko tvegala vojno z antanto. Ti tuji narodi so se zato morali odtrgati od Avstrije, da bi se za vedno oslabila Nemčija; zato je pač moral pasti tudi Habsburg, ta trajna vez avstrijskih narodov. Po razpadu Avstrije so prišle otroške bolezni, kakor socializem in narodni socializem. Doilfuss je imel pogum, da je stri oba in proti blaznosti dvignil prapor svobode in človečanskih pravic. Avstrija je postala zagovornica nemške kulture in okoli Dollfussa se je zbral avstrijski narod, t j. Domovinska fronta! Svoj slovenski govor je g. kanonik zaključil z ebsedami: Nobene stranke več, samo en sklenjen narod, ki ga bodo njegovi novi voditelji povedli k novemu družabnemu redu, ki ga je pokazala katoliška cerkev, ki ga je pokazal papež sam! Nadaljeval je neto svoj govor zopet ▼ ga. Avstrija bo socialna, kar pomeni, da bo stanovska. Preizkušeni možje in modrijani jo bodo vodili, a ne kričeča sodrga. Pot je prosta Z zaupanjem gleda Avstrija ▼ bodočnost. Heil Oesterrech! Tako je govoril koroški riovenski cm-hovnik, ki je zgubil že vsako zvezo z narodom. Podjunski kmetje so čakali, kako jim bo monsignor Podgorc še razložil, kaj jim bo nemška Avstrija vise nudila na gospodarskem. kulturnem in verskem polju, kako bo poskrbela za povzdig slovenskega kmeta. kako bo poskrbela za slovenske šole n za slovenske pridige rn slovenske spovednike. Monsignor Podgorc se pač od leta 1914. ni prav ničesar naučil. Zato jim je ostal ta važen odgovor dol'žan. Prireditve »Domovinske fronte« se vrstijo po slovenskem Koroškem. Vsi govor-n ki se kar cedi jo »krščanstva«, a naš narod in tudi naši z narodom zrasli res slovenski duhovni ki bodo sodili le po dejanjih, a ne po besedah. Še strahujejo naš narod Šovinistični učite! H, še je dvajset slovenskih župnij brez slovenskega duhovnika, Se je vseh 88 šol, ki se vodiio na papirju kot utrakvistične. nemških, kjer se vzgaja naša mladina, pod krinko »krščanske« države v nemoralne renegate. Gospod Podgorc, kaj menite, kako bi bila na Vasem mestu govorila Pliberčanom slovenska moža Andrej Einspieler in Anton Martin Slomšek? Legitmisttčno propagando, k.i jo vodi oficielna »Domovinska fronta«, čije generalni tajnik je prosluli polkovnik Adam, protektor atentatorja Perčeviča, podpira z vsemi silami tako zvena Državna zveza Avstrijcev (Reichsbund der Oesterreicher), ki trna svoja deželna vodstva v vseh avstrijskih zveznih deželah. Celovško vodstvo te organizacije je razposlalo minuli teden vsem županom v slovenskem delu Koroške poziv, kjer apelira na patriotizem občanov, predvsem žuonikov, samostanov, učiteliev in društev. Apelom so priloženi formularti za nabiranie podpisov za čestitke k 22 letnici Otona Habsburškega z nemškim besedilom: »Zveste pozdrave iz domovine Avstrije in čestitke k 22. rojstnemu dnevu Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Otona sporočajo najspoštljivej« ... (podpis in naslov.)« i Številni emisarji nosijo te pole od hiše do hiše. Če se ljudje obotavljajo, zaležejo veonoma že same več ali manj jasne grožnje. In pole se polnijo. Tudi imena najbolj znanih bivsnh (in sedanjih) socialistov m nacijev se najdejo na njih. B. Zarota proti sovjetskemu režimu ? Kirov prva žrtev zarote — Radikalni ukrepi sovjetske vlade — GPU zopet na delu Moskva, 4. decembra, r. Preiskava, fci jo x vso naglico vodi državna policija GPU ▼ zvezi z umorom tajnika komunistične stranke Sergija Mironoviča Kirova, je odkrila. da ne gre za osamljen zločin, marveč za široko razpredeno zaroto proti boljše-visškemu režimu. Vlada je imela snoči dolgotrajno sejo. na kateri je sklenila radikalno zatreti ta pokret. Pozno zvečer je bil po radiu izdan proglas, ki opozarja, da so se zopet pojavili sovražniki države in sovražniki delavstva, ki bi hoteli zrušiti sedanji režim. Toda tudi tokrat so se zmotili. GPU je še bolj močna kot je bila poprej ter bo uničila vse sovražnike države. V njenih samokresih je dovolj nabojev in krogle bodo zadele vse one, ki so proti državi. V zvezi z atentatom na Krova j« bilo dosedaj aretiranih že nad 80 oseb. Atentatorja so zasliševali 30 tir neprenehoma, vse tako dolgo, dokler ni izdal zarotnikov. 2e nekaj ur nato je brlo aretiranih 10 ofetrjev, med njimi tudi neki general. Oficirje so takoj obsodili na smrt in jih ustrelili. Odstavljenih je bilo tudi več višjih uradnikov državne policije, ki jim očitajo, da niso dovolj skrbeli za osebno varnost pokojnega Kirova. Truplo Kirova so danes prepeljali ▼ Moskvo, kier bo na Rdečem trgu položeno na mrtvaški oder, nato pa zažgano. Pogreb se bo vršil na državne stroške. V znak žalosti so proglasili ▼ vseh večj:li mestih 14 dnevno žalovanje. Rojstno hiSo Kirova bodo proglasiti za narodni snome-nik Spremembe v carinski tarifi Beograd, 4 decembra. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za finance in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo izdal odlok, s- katerim se izpre-minjajo posamezne številke in postavke uvozne in izvozne carinske postavke predloga zakona o splošni carinski tarifi, ki je bil uveljavljen 20. junija 1925. S tem odlokom se izvršijo večje spremembe v uvozni in izvozni tarifi. Tako je n. pr. zmanjšana za neoluščen r iz carinska postavka od 3 na 2 zlata Din za 100 kg, dočim ostane carina na oluščen riž nespremenjena (7 zl. Din). Znatno je znižana tudi carina za ribjo mast in neprečiščeno ribje olje, in sicer maksimalna stopnja od 14 na 2 zl. Din za 100 kg, dočim je minimalna stopnja ukinjena (doslej 10 zl. Din). Tudi za sirovo nafto je znižana carina, kadar se uvaža v cisternah; minimalna postavka je znižana od 4 na 3 zl. Din. Carine na derivate sirovega olja pa ostanejo nespremenjene. Uvedena je nova carina na kalcijev klorid in magnezijev sulfat, in sicer znaša maksimalna postavka za kalcijev klorid 6 zl. Din, minimalna pa 4 zl. Din za 100 kg, za magnezijev sulfat pa znaša minimalna postavka 12 zl. Din, maksimalna pa 15 zl. Din na 100 kg. Za sirov bombaž je znižana minimalna postavka od 8 na 5 zl. Din za 100 kg, na klobučevinaste tkanine ter bombažne ko-nopnene in volnene tkanine, ki se rabijo za stroje v papirni industriji ter na cedila, ki se rabijo v oljni m slični industriji, je znižana minimalna carinska postavka od 100 na 20 maksimalna pa od 130 na 35 zl. Din Odpadki od konoplje, lana, jute in sHčnib rastinskih vlaken so sedaj prosti carine, dočim se je zanje plačevalo doslej po maksimalni stopnji 10, po minimalni pa po 8 zl. Din za 100 kg. Povišana je carina na svilene predmete za tehnično uporabo, in sicer minimalna postavka od 80 na 100 zl. Din za 100 kg. Na bombaž za čiščenje strojev je uvedena carina, in sicer maksimalna 10 in minimalna 6 zl. Din za 100 kg. Na cevi za predilnice ali tkalnice je maksimalna carina znižana od 70 na 3 zl. Din, minimalna pa od 50 na 2 zl. Din za 100 kg. Za železne konstrukcije, zložene in raz-stavljene, je carina povišana po maksimalni stopnji od 25 na 30, po minimalni pa od 20 na 25 zl. Din za 100 kg. Prav tako je povišana carina na odpadke od železa in na staro železo, in sicer po ma maksimalni postavki od 0.65 na 3 zl. Din in po minimalni od 030 na 1.50 zl. Din za 100 kilogramov. Razen teh glavnih določb se z odlokom finančnega ministra razveljavijo mnoge ugodnosti za določeno blago, po drugi strani pa se dovolijo ugodnosti za blago, ki doslej ni imelo teh ugodnosti. V izvozni tarifi je med drugim znižana carina na krpe in tekstilne odpadke. Predavanje o pokojnem kralju v Bruslju Bruselj, 4. decembra. AA. Danes je imel pred najizbranejšim bruseljskim občinstvom predavanje o življenju in delu pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja maršal francoske vojske Franchet d' Esperay, vojvoda jugoslovenske vojske. Predavanje je bilo odlično obiskano in ie na prisotne napravilo najlepši vtis. (Pfifr^Mbn&i J ficcti jbajgz^endsfi in £aJt(a}aj{e. jih p&Jsod. Matičarji so se vrnili v Ljubljano Ljubljana, 4. decembra. Z nocojšnjim brzovlakom so se pevci Glasbene Matice z velike turneje po Bolgarskem vrnili v Ljubljano. Na postaji jih je pričakovala velika množica pevcev vseh ljubljanskih pevskih zborov in ostalega občinstva. Matičarji so se pripeljali v dveh posebnih Pullmannovih vozovih, ki sta bila bogato okiašena s šopki in kitami prekrasnih bolgarskih rož. Ko so izstopili iz vlaka, jih je množica sprejela z gromkim vzklikom: »Pozdravljeni!« Predsednik Glasbene Matice, senator dr. Ravnihar je poudaril pomen turneje po bratski Bolgariji, inšpektor Vr-hovnik je pozdravil Matičarje kot zastopnik bana, občinski svetnik dr. šubic v imenu župana, dr. Švigelj pa kot zastopnik Hubadove župe. Za pozdrave se jim je zahvalil v imenu zbora predsednik Silvin Pečenko, ki je poudaril, da so bili povsod na svoji poti sprejeti med Bokrari s prisrčnostjo in gostoljubnostjo, ki zanio niti v pisani besedi ni bilo mogoče najti izraza. Na vseh 11 koncertih in po vseh bolgarskih mestih so bili sprejemi, aplavzi in še zadnje slovo tako prisrčni, da jih drugod malone ni mogoče doživeti. Zahvalil se je posebej govornikom za prvi pozdrav na domačih tleh, organizatorju turneje Mahkoti in dirigentu direktorju Poliču. Pred razhodom so pevci zapeli »Rodno pesem«, ki jih je spremljala povsod v prostrani Bolgariji. Vsa turneja je potekla strogo po programu. Ves čas je vladala med pevci vzorna disciplina. Tako ni90 imeli absolutno nikjer nobenega incidenta. Tudi ni nihče obolel. Vrnili so se v domovino zdravi in srečni, da so pomagali graditi most bratskih odnošajev med Bolgari in Jugoslovenl. Danes MOJA 2ENA, TVOJA ŽENA Lilian Harwey Willy Fritsch ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 mi Pride! TARZAN ***** N NJEGOVA DRUŽICA Pot do popolne gimnazije v Murski Soboti Stara želja prekmurskega ljudstva, dobiti na svojih tleh popolno ffimnazijo, se kljub vsem dolgoletnim naporom vse do danes še ni Izpolnila. ^ Kako upravičena je ta želja, aH bolje rečeno: zahteva, je lepo razvidno iz spomenice, ki jo je te dni poslal Klub prekmurskih akademikov na vse strani m tnd. meni, ki sem bil pet šolskih let nastavljen na nepopolni gimnaziji v Murski Soboti ter imam na Prekmurje in Prekmurce najlepše spomine. Prepričan pa sem, da moji prekmurski prijatelji niso na pravi roti, če pričakujejo, da bo k sedanjemu poslopju, ki so ga tik pred izbruhom svetovne vojne zgradili še Ogri za meščansko šolo — » temu namenu ali nižji grrmaziji to poslopje popolnoma ustreza — prizidaia za višjo gimnazijo potrebni trakt in vse ostalo dala država. To namreč ni običajno ia je državi ne glede na njena sedanja finančna sredstva nemogoče. Kajti če bi država krila vse izdatke, ki so za izipopolnitev soboške gimnazije potretmi, potem bi prišle nad njo še druge jugoslovenske pokrajine s sličnimi zahtevami. Edina prava pot da dobi Murska Sobota prepotrebno popolno gimnazijo, je pač ta, da krijejo po eno četrtino stroškov za prizidek: 1. občina Murska Sobota, 2. srezi Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer po pravičnem ključu, 3. dravska banovina. Ce bo država videla, da so tri četrtine stroškov že na razpolago, bo po mojem trdnem prepričanju prav rada dala ša zadnjo četrtino in piačo osobia. Za stroške je prav lahko dob'ti posofflo, saj je denarja dovolj, le zanesljivi plačniki so postali Tedki. Soboško občino, omenjene sreze m dravsko »banovino pa vsaj jaz smatram za solidne firme. Dr. phil. Maks RobJč, profesor. DANES Stan Laurel in Oliver Hardy v velefilmu FRA DIAVOLO danes zadnjikrat v Ljubljani ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 4.50 in 6.50 Din Iz državne službe Beograd. 4. decembra, AA. V višjo skupino sta napredovala pomočnik prometnega nvnistra mž. Peter Senjanovič in načelnik oddetka za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu mž. Zdravko Vasko-vič. — Premeščena sta: k železniškemu ravnateljstvu v Beogradu za višjega pristava v 5. skupini strojnega oddelka inž Jevremo Gavrilovič, dosedanji višji prstav kurilnice v Zagrebu in k ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu za kontrolorja v 7. skunini pri kurilnici v Zagrebu gl kolodvor. Peter Jovanovič. dosedani kontrolor kurilniške izpostave Zagreb—Sava. Beograd. 4. decembra. AA V imenu Nj. Vel. kralja Petra TI. ie z ukirom kraljevega namestn^va unokoien Matiia Najžer. višji davčni konf-^W v 6. skupini pri davčn' unravi v Mariboru. Važna konferenca gospodarskih zbornic Glavni predmet posvetovanj je vprašanje davčne obremenitve in davčne prakse — Pripravlja se skupna intervencija pri finančnem ministru Beograd, 4 decembra, p. V novi palači beograjske Trgovske artjonroe se je pričela danes konferenca zastopnikov vseh trgovskih, industrijskih in obrtoh zbornic v državi Ljubljansko Zbornico za TOI zastopa na konferenci nien generalni tajnik, minister n. r. Ivan Mohorič. Dnevni red konference obsega 17 točk. Med drugim bodo razpravljali o izvedbi sklepov, sprejetih na poslednji konferenci v Zagrebu, o sodelovanju fosnodarskih zbornic pri trgovinskih pogajanjih, o sestavi spomenice glede omiljenja gospodarske krize, o sestavi statistike trgovskih, industrijskih in obrtnih obratov, statistike pomožnega osobja o zakonskem osnutku glede določitve minimalne mezde, o izvozu kmetijskih pridelkov, o zniž.anju telefonskih pristojbin, o zakonu za pospeševanje tujskega prometa, o sklicanju železniškega tarifnega odbora in sličnih aktualnih vprašanjih, glavni predmet posvetovanj pa bo vprašanje davčne obremenitve in davčne piralese. Na današnji seji je brlo po vse-stranslci debati sklenjeno, da se bodo vse gospodarske zbornice obmSe s skupno predstavko na finančnega ministra in vla- do ter zahtevale predvsem ukinitev člena 7 zadnje davčne novele. Obenem bodo zahtevale uvedbo -pavšaliranja za manjše trgovske obrate, zla-sti na deželi, slično, kakor je to uvedeno že za obrtnike Pa-v&-liranje naj b.i se uvedlo zlasti za one trgovske obrate, ki poslujejo brez pomožnega osobja. Iz poroča L, ki so jih o davčnem vprašanju podale posamezne zbornice, je razvidno, da je davčna parksn deleč prekoračila zagotovila, ki jih je dal o priliki poslednje davčne novele finančno minister. Gospodarske zbornice bodo predložile finančnemu min;stru dokumentirano spomenico, v ka teri bodo dokaze le, da ni sedanja davčna obremenitev v nobenem skladu z možnostjo pridobivanja v sedanjih čassh. Prihodnje dni bodo zastopniki zbornic po-setHi pomočnika finančnega ministra g. Ne-deljkov;6a in mu vse to še ustme.no pojasnila. Konferenca gospodarskih zbornic bo trajala še tri do štiri dr>;. E. Gangl predava na Češkoslovaškem o Sokolstvu. v Jugoslaviji Sokolska župa moravsko-šleska je povabila prvega namestnika staroste Saveza SKJ br. Engelberta Gangla, da bo predaval 6. L m. ▼ Moravski Ostravi o Tvrševi ideji ▼ slovanskem sokolstvu in o sokolskem pokre-tu ▼ Jugoslaviji. E. Gangel se je rade volje odzval povabilu m odpotoval. Češki dnevniki prinašajo spored svečanega večera, ki se bo razvil v manifestacijo bratstva in zvestobe. Predavanje bo v največji dvorani Moravske Ostrave, ki je tretje največje mesto CSR. Ker je za predavanje br. Gangla izredno veliko zanimanje in bo dvorana skoro gotovo premajhna, je zato župa izdala posebne spominske znake, ki jih bodo prejela društva in ostali odlični predstavniki in ki bodo veljali za vstopnice. Vsi ostali, ki ne bodo mogli v dvorano, bodo poslušali na hodnikih, garderobah in pred razsvetljenim sokolskim domom preko zvočnikov. Slavnostni večer bo otvorjen z našo in čsl. državno himno, ki ju bodo peli sokolski pevski zbori žup moravsko-šleske in tešin-ske. Zatem bosta pozdravila brata Gangla starosta moravskošleske župe br. dr. Sou-ček in podstarosta OOS br. Truhlaf. Pevski zbori bodo ponovno zapeli nekaj pesmic, nakar bo podstarosta Gangl predaval v slovenščini. Po predavanju bo sklenjena resolucija, s katero se bo manifestiralo ne-razdružno bratstvo in edinstvo Cehoslova-kov in Jugoslovenov. Odposlani bodo tudi brzojavni pozdravi OOS r Prago in Savezu SKJ v Beograd. Svečanost bo zaključila pesem »Jugoslaviji«, ki jo bodo zapeli sokolski pevski zbori, dočim bodo slovansko himno »Hej Slovani« peli vsi navzočni. Po predavanju bo pozdravni večer. Dan poprej (danes) bo imel br. Gangl isto predavanje ▼ Opavi, kamor »o ga pozvali opavski Sokoli in okrožni prosvetni odbor. Br. Gangl odpotuje iz Moravske Ostrave v Prago, kjer bo 8. m 9 t. m. prisostvoval redni glavni skupščini COS. V ponedeljek 10. t. m. pa je ▼ načrtu njegovo predavanje v Brnu, kamor ga vabi Sokolska župa dr. Jindre Vanička. Bratu starosti Ganglu želimo čim največ uspeha za zbližanje in še večjo poglobitev bratskih odnošajev med CSR in Jugoslavijo. Anton Trdin se enkrat pred velikim senatom Ljubljana, 4 decembra. Po sodbi radi umora Valentina Trdina ▼ Črnem grabnu je bil morilec Herle že odpeljan v mariborsko kaznilnico, Antonija Trdinova pa v begunjsko žensko kaznilnico. Ostal je v ljubljanskih zaporih še Anton Tr din, ki se je danes moral pred velikim senatom s še 4 obtoženci zagovarjati zaradi krive prisege in narejanja lažnih listin. V dvorano je vstopil ▼ kaznilniški obleki, z gosto črno brado in obut v svoje turistov-ske čevlje. Miha Trdin je bil z bratom Antonom na Holandskem. Imel je tam kantino, pa mu je Fran Vodlan, trgovec iz Zagorja, poslal 24. novembra 1930 12J96 litrov haložana. Miha ni plačal. Vodlan ga je tožil pri ljubljanskem okrožnem sodišču, nato pa zarubil posestnika Pestotnika Franca, ki je Mihaelu dolgoval 50.000 Din. Vnel se je nov civilni proces, v katerem je Vodlan tožil Pestotnika za 20.652 Din. Tu je Anton Trdin prisegel, da mu je Miha odstopil omenjeno terjatev že na Holandskem. Napravili so tam tudi najprej slovensko cesijsko izjavo, pozneje pa pri »pomožnem odvetniku« nemško listino, ki je imela datum pomaknjen za nekaj mesecev nazaj. Te listine je predložil Anton tudi ljubljanskemu sodišču. V zvezi s trojansko sodbo je bil danes Tone Trdin obsojen zaradi prestopka na-pravljanja lažne listine, ker je v njej datum predrugačil, na dosmrtno robijo in 600 Din dename kazni in v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Oškodovanec Vodlan Fran se zavrne na civilno pravdno pot. Tone in vsi ostali današnji obtoženci pa »o oproščeni od obtožbe zaradi krive prisege in napravljanja lažnih listin. Državni tožilec je prijavil revizijo v celoti. Nesreča francoskih novinarjev Pariz, 4. decembra AA. blizu Grenobla je trčil neki avtobus v tovorni avto. V avtobusu se je vozila večja skupina novinarjev. Dva urednika lista »Petit Dauphinois« bila hudo ranjena, ostali novinarji pa so dobili lažje poškodbe. Osebnost zkčrnca in njegova kazenska odgovornost Ljubljana, 4. decembra. Na ljudski tmiverzi je »noči pred številno zbranim občinstvom predaval univ. prof. dr. Maklecov o zanimivem poglavju iz kriminologije, o osebnosti zločinca in kazenski odgovornosti. Ob jasnih, nazornih izvajanjih je predavatelj povedel poslušalce v duševni in socialni svet zločina in kazni in podčrtal razvoj, ki sta ga v zadnjih desetletjih napravila pravniško pojmovanje in zakonodaja od formalnega tolmačenja po dejanju do psihološkega vrednotenja storilčeve osebnosti. Po starem geslu: S duo faciunt idem, non est idem (Ce dva storita isto dejanje, to ni isto dejanje) je treba pri presoji slehernega zločina jemati v obzir neposredni nagib, ki je sprožil dejanje, ter nagnjenje in značaj zločinca. Na koncu je predavatelj podal nekakšno karakterološko skalo tipov zločincev, ki jih v bistvu razlikuje tudi naš novi kazenski zakonik. Tam, kjer pri storitvi zločina prevladuje vpliv zunanjih okolnosti (beda, izredna izkušnjava itd) in dejanje samo d! v pravem skladu s storilčevim značajem, govorimo o priložnostnih zločincih. A če so zločinska nagnjenja globoko ukoreninjena v značaju, govorimo o kronični kriminalnosti. Naš zakonik ločuje maloletne kršitelje kazenskega prava še posebej na moralno pokvarjene otroke in mlajše ma-loletnike. Med drugim pozna zakonik tkzv. tip povratnikov, ki ponavljajo neko kaznivo dejanje iz sorodnih nagibov. Vrsti zločincev iz navade ali poklica pripadajo tisti, ki izvršujejo kazniva dejanja obrtoma. profesionalno. 53cupini nevarnih zločincev pripadajo oni, proti katerim so naperjene očuvalne odredbe: nepoboljšljivi povratniki, poklicni delomržneži, nevarni umobolni in psihopatični zločinci, nevarni kronijan-ci itd. Svoja zanimiva izvajanja je predavatelj zaključil z ugotovitvijo, da je kazenska zakonodaja v novejši dobi v resnici napravila ogromen napredek. Država s« pač nikoli ne bo odrekla dolžnosti, da se brani pred zločinom, pri izvrševanju te težke m odgovorne dolžnosti pa mora stremeti. da zmerom druži načelo smotrnosti z načelom pravičnosti, kolikor je to sploh dosegljivo na področju človeškega pravosodja. Občinstvo je g. prof. nagradilo za lepo in poučno predavanje s toplim aplavzom. Prihodnji ponedeljek bo na ljudski univerzi obravnaval narodni poslanec in generalni sekretar Zbornice za TOI Ivan Mohorič vprašanje o organizaciji denarnega in kreditnega tržišča v Jugoslaviji m o njega sanaciji Dva utopljenca v enem dnevu Ljubljana, 4. decembraL Včeraj okrog 16. je bila policijska uprava obveščena, da leži v Gradaščici nasproti remize banske uprave neznan utopljenec. Potegnili so ga iz vode in spoznati v nJem 77-letnega Alojzija Kliera, rojenega v Gradcu in pristojnega na Vič. Mož je bil klobučarski pomočnik, a je obubožal in je že več let stanoval v viški ubož-nici. Ker je rad zelo globoko pogledal ▼ kozarček, je verjetno, da je ponoči zašel v Gradaščico, ki teče mimo ubožnice in utonil. Policijski zdravnik dr. Avramovič in uradnik g Kette sta odredila prevoz trupla v mrtvašnico na Viču. Nenadna smrt je včeraj dopoldne doletela 501etnega mestnega preddelavca Ivana Slugo z Galjevice. Sluga, ki je bil precej bolehen in božjasti podvržen, je odšel zjutraj nadzorovat cestne delavce na Ižansko cesto. Ko je prišel do iškega mostu, ga je močno napadla božjast in mož je padel po strmini v jarek, z glavo se je zaril v mlako, kjer se je zadušil, preden so ga našli ljudje. Policijska komisija Je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnik je zapustil soprogo in dve hčerki. Z banovine Ljubljana, 4. decembra AA. Ban dr. M»-rušič bo 7. t. m. službeno odsoten in tega dne ne bo sprejemal strank. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Nebo se bo docela pooblačilo Na zapadu je pričakovati nekoliko deževnega vremena I>nnaj«ka vremenska napoved za sredo: Še nobene bistvene spremembe. Novosadska vremenska napoved za sredo: Pretežno oblačno in nekoliko deževno. v severnih krajih države. TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA Naši kraji Tudi nedeljska številka »Jutra" mora zaradi sobotnega praznika htti še v aoiioto ijntnj. Opozarjamo na to vse cenjene inserente in naročnike matih oglasov ter jih prosimo, da Tiam izroče svoja naročila na oglase sa to številko »Jutra« čimprej, najkasneje pa do petka opoldne. Oglasni oddelek „JutraK LJUBLJANA, Selen burgova nflca St S. Ruse, 30. novembra. Ps-eko Varne in Šumna, kjer je poleg sijajnega obiska na koncertih pokazalo prebivalstvo nezmanjšano gostoljubje in morda Je še stopnjevano prisrčnost, so Matičarji popoldne ob 17. prispeli v Ruse na Dunavu. Prostrani peron in daleč naokoli na obeh straneh množica naroda. Na levem krilu 300 pevcev in pevk vseh petero tukajšnjih organizacij, na desnem krilu perona je bil postavljen otroški zbor, ki ga tukaj že dolgo zelo skrbno negujejo. Šteje preko 200 otrok, dekleta so v mičnih narodnih nošah. Sredi med obema skupinama pa so bili zbrani predstavniki mesta, komandant z mnogimi oficirji, svečeništvo, zastopniki pevskih društev, glasbeniki, mnogo gospodičen in gospa v narodnih nošah. Že več postaj pred Rušami je prišla Matičarjem nasproti večja deputacija pevcev in pevk, slednje v narodnih nošah, ki so izročile dirigentu ravnatelju Poliču in predsedniku zbora Pečenku po en šopek cvetlic. Ko so pa Matičarji izstopili, so jih pevke in deca kar obsuli s cvetlicami, kakor da bi naletaval sneg. Peron je bil mahoma postlan s cvetlicami. Burno vzklikanje in pozdravljanje. Združeni pevski zbori so mogočno intonirali našo himno, nato pa so še v mogočnem zboru zapeli bolgarsko pevsko geslo »Rodno pesem«, v katero so takoj vpa-dli tudi Matičarji. Veliki otroški zbor pa je dovršeno in mogočno zapel himno »Hej Slovani«. Ko so Matičarji odgovorili z bolgarsko himno, jih je navdušeno pozdravil župan, nato z gromkimi in zanosnimi besedami polkovnik-vojaški komandant. Potem je pozdravil goste predsednik sprejemnega komiteja združenih pevskih zborov dr. Du-garov. Po vsakem pozdravu so bili izročeni dirigentu in predsedniku Pečenku ogromni šopki krizantem in vrtnic. Slednjič je še mlada deklica v narodni noši v imenu pro-gimnazije pogumno pozdravila in izročila predsedniku Pečenku posebno lep šopek. Na. vse te prijazne pozdrave se je predsednik Pečenko zahvalil s toplim govorom: Matičarji so presunjeni nad toliko ljubeznivostjo in prisrčnostjo, ki so jo povsod doživeli po Bolgariji, a še posebno tu v toliki meri, ko so vendar mislili, da ni vee mogoče še kako stopnjevanje. Stremljenje po zbližanju obeh južnoslovanskih narodcv, ki je dovedlo Matičarje na turnejo po Bolgariji. mora ob takem razpoloženju gotovo uspeti. Ko so Matičarji še spravljali prtljago iz vozov, so združeni pevski zbori iz Rus in deški zbor na velikem trgu pred kolodvorom že stvorili špalir, za katerim se je zbrala ostala množica. In Matičarji so korakali skozi špalir med petjem »Rodne pesmi« in himne »Hej Slovani«, venomer burno pozdravljanj. Nato se je formiral ogromen sprevod, na čelu dirigent ravnatelj Polič, na vsaki strani za častno spremstvo po ena bolgarska pevka v narodni noši, ki sta mu pomagali nositi prejete šopke, nato s predsednikom Matičarjev župan, vojaški komandant in predsednik sprejemnega komiteja, za njimi pa Matičarji vsi okrašeni s cvetlicami. Med vztrajnim pevanjem bolgar-m—,—^-------------- - i . skih domorodnih pesmi je prišel sprevod do sredine mesta. Matičarji so se podali h kratki poskusni vaji v koncertno dvorano. Potem pa so se odzvali prijaznemu povabilu združenih pevskih zborov na večerjo. In koj nato so se razšli v hotele, da se pripravijo za koncert. Sijajen večerni koncert. V elegantni, krasno razsvetljeni, veliki dvorani »Mitropolitskega salona« je bila ob pol 21. zbrana velika množica občinstva, ki tukaj zelo neguje glasbo in petje in se zanima v veliki meri za glasbeno umetnost. Najodlionejša družba mesta, vsi glasbeniki, člani pevskih zborov in drugih organiziranih orkestrov, javni predstavniki, med njimi vsi, ki so bili že na kolodvoru pri sprejemu, mnogo pravoslavnega svečeništva in drugi so do kraja napolnili prostrano dvorano, ki ima samo sedežev nad 700. Zaradi gneče v začetku dolgo ni bilo miru. Čim pa je zapel naš zbor, je zavladala pobožna tišina. Spet so razne pevske točke prodrle v srca poslušalcev, ki so z navdušenim ploskanjem izkazali svoje priznanje. Posebne pozornosti je bila deležna Adamičeva bolgarska balada »Smrt carja Samueia«, potem Lajovičev »Zeleni Jurij«. Solista ga. Štrukelj* Verbičeva in g. Petrovčič sta žela še poseben aplavz. Po bolgarski baladi so se pojavili na odru zastopniki pevskih društev in poklonili dirigentu Poliču velike, krasne šopke. Zanimivo je, da so kot zastopnice večinoma govorile pevke, vse v narodnih nošah. Govorile pa so tako pogumno, za-nosno, odločno in jasno, da so vzbudile vsesplošno navdušenje. Naravno, da je zbor na koncu moral dodati še več pesmi. Le polagoma je občinstvo zapuščalo dvorano. Po koncertu so bili gostje povabljeni ▼ Vojeni klub (Oficirski dom) na prijateljski večer z zakusko. V krasni dvorani so bile mize pogrnjene za kakih 200 udeležencev. Prvi je pozdravil goste župan. Orkester na galeriji je intoniral našo himno. Drugi je izpregovoril polkovnik, ki je z mogočnim glasom v markantnih besedah pozdravil Matičarje in se jim zahvalil za veliko misijo, ki jo izpolnjujejo s vojim kulturnim delom. Ponovno je izrazito poudarjal, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati zbližanje med južnima slovanskima narodoma. S posebnim poudarkom je navajal, kako je že blagopokojni kralj Aleksander podal smernice, po katerih mu moramo slediti. Napil je jugoslovenskemu narodu in Matičarjem, zahvalivši se jim za njih prihod v Bolgarijo Debeli Ijndje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravni-kov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. in posebno v Ruse. Godba je med splošnim navdušenjem spet mtonirala našo himno, ki so jo, kakor nato tudi bolgarsko, peli vsi navzoči. V odgovor m zahvalo je vzkliknil predsednik Pečenko: »Vi Rušani nam boste rzeli še tisti kos srca, ki nam je ostal po naši poti po Bolgariji. Povsod, kjer smo bili od Sofije preko Plovdiva, Stare Zagore, Trnovega, do Varne na Črnem morju preko Šumna, smo prejeli nebroj dokazov prisrčnega bratstva, bolgarske gostoljubnosti in globokega razumevanja za veliki smoter zbližanja med južnimi Slovani. Mislili smo, da nam ni več mogoče še kaj pridati k dosedanjim sprejemom. A tu smo doživeli tako impozanten, veličasten in pri tem tako prisrčen in bratski sprejem, da nam zmanjkuje besed, da bi se prav izrazili in se dovolj zahvalili. Glasbena Mit:ca je pokrenila svojo turnejo na dve veliki pobudi: prvo sta dala oba naša velika vladarja (urnebesno vzklikanje dolgo ni ponehalo), ki sta se sestala v prijateljskem, še več, v bratskem duhu in pokazala svojima narodoma pravo smer. Druga iniciativa pa je izšla iz srca naroda, našega in vašega, ker smo instinktivno čutili eni in drugi, aa je edini spas v zbližanju, v vzajemnosti vsi h Nemška letalska družba »Lufthansa« in francoska družba »Air France« vzdržujeta vsaka po eno tedensko letalsko zvezo z Južno Ameriko. Letala »Lufthanse« odhajajo ob sobotah iz Berlina in Stuttgarta ter pristajajo ob sredah v Nathalu, ob četrtkih v Riu de Janeiro, ob petkih pa v Montevideu in Buenos Airesu. Francoska letala pa odhajajo ob nedeljah iz Marseillea in pristajajo ob petkih v Nathalu, ob sobotah pa v Riu de Janeiru, Montevideu in Buenos Airesu. Avionske pisemske pošiljke za Južno Ameriko se zbirajo od pošt v dravski banovini na pošti Ljubljana L Pošiljke, namenjene za odpravo z letali družbe »Lufthansa«, se odpravljajo iz Ljubljane ob četrtOd ust do antene««, o ultravioletnih žarkih poroča članek »Solnčna kopeij med delom«. Ivo L a p a j n e je avtor poljudnega meteorološkega članka »Preveč in premalo dežjat. A. D e b e I j a k pa ocenjuje Zorčevo povest >Stiški svobodnjak«. Nadaljuje 9e potopis Margite Matsches »Divji paradiže, rubrike »Tehnični obzornik«. »Človek in dom«, »šalit, »Humor« in druge pa prinašajo obilo zanimivega drobiža. Zvezek je seveda tudi živahno ilustriran. »Življenje in svet« vztrajno in uspešno deluje za razširjenje obzorja našega povprečnega čitatelja in predstavlja s svojimi šestnajstimi knjigami že pravo enciklopedijo znanja. Posamezna številka stane samo 2 Din »Monumenta artis slovenicae«. Pravkar je izšel drugi snopič monumentalne zbirke umetnostnih spomenikov Slovenije O jK»me-nu te izdaje smo na tem mestu že pi sali. Drugi snopič prinaša med drugim posnetek slik v prezbiteriju cerkve v Suhi pri Skofji Loki. dalje zanimive posnetke iz cerkva Sv Urh na Križni gori. Sv. Miklavž nad Cadramom Sv Janez ob Bohinjskem jezeru. Sv. Peter na Vrhu. Sv. Miklavž na Goropeči iti Jezersko Besedilo v slovenskem in francoskem jeziku iz peresa ured-rika tega dela dr. Fr. Steleta, obravnava slikani kranjski prezbiterij kot ostanek iko- nografskega sistema v naših cerkvah iz 15. stoletja. Mladinski zbori o mladem kralju. Založba Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani je izdala zbirko mladinskih zborov z naslovom »Dobro srečo, mladi kralj«. Zbirko je uredil Luka Kramolc, a zastopani so ti-le skladatelji: E. Adamič (»Petrovo kolo« in »Dobro srečo, mladi kralj«), dr. Kimovec (>Otroci Petru II.«), S. Šantel (»Od Triglava do Vardara«), M. Tome (»Himna P. J. S.«) in B. Tričkov (»Rodino mila«). Slednja pesem je bolgarska; tako se med mladinske patriotične zbore prvič pri nas uvršča tudi bolgarski tekst, kar je treba 9amo pozdraviti. Bajko Ložar, Pred zgodovina Slovenije, posebej Kranjske, v luči zbirke Mecklen-burg. Kot posebni odtis iz »Glasnika Muzejskega društva« v Ljubljani Je izšla obsežna razprava dr. Rajka Ložar j a. Na nje značaj in znanstveni pomen smo opozorili že v poročilu o zadnji številki »Glasnika«. Po težki izgubi, ki je zadela našo ožjo domovino z razprodajo znamenite zbirke vojvodinje Mecklenburg, je naši znanosti v prid vsaj to, da je dr. Ložar znanstveno obdelal tisto malo materiala, kar so ga rešili iz te zbirke za naš muzej. Tako je ? temno predzgodovino naše dežele zopet padel marsikak nov žarek. O Ksaveru Mešku in Branislavn Nušl- ču, dveh literarnih jubilantih zadnjega časa, priobčuje najnovejši »Slovansky pfe-hled« simpatično spisana prigodna član-čiCa. Meška prikazuje O. Berkopec, Nušiča hi Je bil obsojen na 5 in pol leta robije. Štirje občinski odborniki so bili obsojeni po pet mesecev strogega zapora, eden pa je bil oproščen. Poneverbe pri davčnem uradu v Kuršumliji so bile izvršene s pomočjo ponarejenih listin. ♦ Staršem in vsem, ki se zanimajo za knjige, izdane v založbi Zveze društev »Šola in dom«, sporočamo, da so sedaj Izšla naslednja dela: 1) Perrault: »Contes de Fčes«, ki stane pri skupnem naročilu 5.50 Din. v knjigotrštvu 8 Din; 2) fenoa: »Ka-ranfil s pjesnikova groba« 7.50 Din (Ifl Din); 3) O. Ludwig: »Der Erbfdrster«, 10 Din (14 Din). Naročila je pošiljati na naslov; Zveza društev »gola in dom« ▼ LJubljani, Kongresni trg 7-1. ♦ Knjige imajo trajno vrednost, zato obdarujte o sv. Miklavžu Vaše malčke s knjigami. Naj ne bo miklavževega darila brez knjige. Veliko izbiro knjig Ima v zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. POSETITE OBRTNIŠKI SEJEM na Mestnem trgu Iz Ljubljane u— Ljudska univerza. Danes se nadaljuje tečaj »Naša država« s predavanji: »Trgovina In promet« in »Pod tujim jarmom«. Tečaj se prične ob 19.15. u— Novo delo akademskega slikarja prof. Vavpotiča. Znani naš umetnik akademski slikar prof. Vavpotič je te dni napravil portret mladega kralja Petra II. v slikoviti uniformi oksfordskega kolegija Portret je zelo posrečen. Kupili so ga lastniki avtomatskega biffeja »Daj-Dam«. u— Ljubljanski Sokol. Naknadne prisege članstva se bodo vršile v torek 11. t. m. ob 7. in v četrtek 13. t. m. ob 8. zvečer v društveni mali dvorani, nakar se vsi zamudniki opozarjajo. Ustmena prisega je na odredbo Saveza za vsakega člana brezpogojno obvezna. Miklavžev nastop LJUBLJANSKEGA SOKOLA v sredo, dne 5. t. m. ob 6. uri popoldne v NARODNEM DOMU 9807 u— Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani si je na svojem 28. rednem občnem zboru izvolflo naslednji odbor: predsednik Artnak Franjo cand. iur., podpredsednik Savelli Julij cand iur., tajnik Polič Zoran cand iur. blagajnik Uršič Andrej cand. iur. knjižničar 1. Pavlič Stane cand. iur., gospodar Guštin Ivan stud. iur.. referent za učila Planine Branko cand. iur. Namestniki: Zore Rudi. cand. iur., Pošto-van Matej stud. iur., Pavlič Marjan cand iur. Mikuš stud. Iur. Revizorja Tušek Boris cand. iur., Erjavec Janez cand. Iur. Razsodišče: Kalan Boris cand iur. Bitenc Stanko cand. Iur., Preinfalk Anton cand inr. Sešek Marjan cand. iur. Androjna Viljem stud. iur. u— Združeni ljubljanski pevski zbori lmjo Jutri Izredno važno pevsko vajo v Hu-badovi dvorani Glasbene Matice. Udeležba je obvezna za vse moške in mešane zbore u— Zveza društev »Sola \n dom« ln društvo nšola in dom« v LJubljani obveščata svoje člane, da imata sedaj svoje prostore na Kongresnem trgu št. 7, I. nadstropje (Slovenska Matica), kamor Je pošiljati vse dopise in članarino. rija Hrupi Prešernova ulica 5 POSEBNA PONUDBA: Gumi predpasniki po Din 16.—. Zobne ščetke po Din 4.50. Kozarec, zobna pasta in zobna ščetka skupno Din 10.—. Etui za zobno ščetko po Din 3.—. Razpršilec brušen za parfum po Din 22.—. Kasete z milom ln kolinsko vodo po Din 22.—. Celuloidni etui z milom skupno Din 8. Termofor po Din 34.—. Gumi blazina s platneno prevleko in etuijem po Din 34.—. Brivski aparat Din 9.—. Brivski aparat Din 14.—. Za otroke čolniček na paro Din 8.—. 9809 pa njegov češki prevajalec Jaroslav Urban. Z risbami otrok se bavi več člankov v decembrskem zvezku nemške revije »Atlan-tis«. Tu je izšla obilno ilustrirana študija o tem, kako si otroci zamišljajo baj'ne dežele in kakšne predstave o tujih krajih, ljudeh in potovanjih razodevajo njihove risbe. Gjuri Arnoldu, pesniku starejše generacije in filozofskemu avtorju, čigar osemdesetletnice se je nedavno spominjal zlasti zagrebški tisk, je delno posvečena decembrska številka zagrebške »Hrvatske revije«. O Arnoldu pišeta Ljubomir Marakovič in Stjepan Matičevič. Z intimnim življenjem Dušana Vasiljeva, mladega, zgodaj umrlega srbskega pesnika iz Vojvodine, ki po svoji nežni poeziji in življenjski usodi spominja na našega Srečka Kosovela, nas seznanja njegova korespondenca, ki jo je pričel objavljati »Srp-ski književni glasnik« v zvezku z dne l. decembra: »Dušan Vasiljev u pismima«. V istem zvezku je izšel članek Stevana Janji-ča o Ivanu Buninu, dr. A. Jelačič pa priobčuje nov donesek k biografiji Svetozara Markoviča. O Rooseveltovem programu razpravlja dr. Ljub. Popovič. Drag. Arandje-lovič pa o svetu tehnike. Zaključuje se razprava A. Savič Rebac: »Mistična i tragična misao kod Grka«. Milan Vukasovič je zastopan z dolgo serijo aforizmov z naslovom »U talasima života«. Lirika je iz peresa Anta Cetiuea in Siniše Paunoviča. Med literarnimi beležkami so tudi nekateri Po-tokarjevi referati o novih slovenskih knjigah. URAN KREMA Vas napravi lepo in mlado. Izgladi hrapavo kožo. Odstrani lišaje. Priporoča se smučarjem, moškim pred in po britju in za negovanje otrok. Mala škatla Din 5.—> velika Din 12.—. 9587 Zveza gospodinj vabi vse gospe članice in interesente na predvajanje električne kuhe, ki bo danes ob 16. v društvenih prostorih na Bregu št. 8. Predvajanja se vrše redno vsako sredo ob 16. nri. u_ Klub esperantistov vabi esperantiste in javnost na svojo tradicionalno prireditev, ki se bo vršila v petek 7. t m. ob 20.30 v dvorani hotela »-Metropol« (pri Mi-kliču). Program je zanimiv, vstopnine ni! u_ Društvo bolničarjev s sedežem v D. M. ▼ Polju ima svoj Izredni občni zbor 20. t. m ob 19.30 v gostilni pri Majarončku, Stara pot 1. K udeležbi vabi odbor. u_ Društvo »Tabor« bo na splošno željo ponovilo mladinsko spevoigro v treh dejanjih »Punčke živč« v soboto 8. t. m. 4. popoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina malenkostna. Mamice, privedite svojo draco deco. u— Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Frančiška Zrimškova, soproga sodnesra vratarja Pogreb bo jutri ob pol 15. — Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u_ Da ne pozabite. Dne 7. t. m. pride r Ljubljano Vlasta Burijan, znani češki komik in filmski igralec. Kairor vemo, bo gost platna ZKD predstav. Povedal ln pokazal bo, kako se mu Je eodilo, ko le bil še »Carjev adjutant«. Kakor vemo bodo on in njegova »trupa« dali toliko smeha in zabave, da bo kar veselje. u— Tarzan In njegova družica Je najpopolnejši film iz življenja Tarzana. Se nikdar niste videli kaj takega. To Je delo, o katerem govore, da je najdovršenejši »Tarzan«. Tu nastopa njegova družica tako, kakor še nikdar. u— Nočna razsvetljava gradbenih naprav na cestah, člen 50 mestnega cestnega reda določa, da je treba ponoči vsako gradbeno napravo na cestah razsvetliti. Svetilke morajo biti 1 m do 1.60 m nad zemljo In dobro pritrjene. Steklo, obrnjeno po dolžini ceste, mora biti rdeče barvano. Razsvetljava trajaj od mraka do zore. Za predpisano razsvetljavo je odgovoren gradbeni vodja. Vsa podjetja, ki delajo na javnih cestah, se nujno pozivajo, da si takoj nabavijo predpisom odgovarjajoče rdeče pobarvane svetilke za nočno razsvetljavo. Pri prekopu javnih cest se morajo podjetniki tudi v ostalem držati predpisov mestnega cestnega reda, ker se bo proti vsakemu kršitelju kazensko postopalo. Pojasnila za nabavo svetilk daje mestno cestno nadzorstvo. u— Hud naval na bolnišnico. V sploSnl bolnišnici še vedno prevladuje pomanjkanje prostora, kajti bolniki prihajajo od vseh strani dravske banovine. Menda se bolniki vse premalo poslužujejo zdravstvenih zavodov v svojih okoliših. Samo v ponedeljek so sprejeli v splošno bolnišnico 122 bolnikov. Skupno so letos do včerajšnjega dne sprejeli 22.170 bolnikov. To število znatno presega ono lanskega leta, a— Veliko zanimanje za Tumpejeve procese je pokazala tndl včerajšnja razprava pri okrajnem sodišču. Gre za nekatere očitke, ki so jih iznesli proti Tumpeju na znanem občnem zboru narodnih železničarjev. Prizadeti so nastopili dokaz resnice, vendar se je včerajšnja razprava morala preložiti. Navzočnih je bilo zlasti veliko železničarskih uslužbencev, med katerimi je igral svoj čas Tumpej vodilno vlogo. u_ Miklavž pri Ljubljanskem Sokolu T Narodnem domu obišče deco, naraščaj in članstvo drevi ob 18. s sijajnim spremstvom in s posebnim priložnostnim kramljanjem po besedilu in v režiji br. Milana Skrbin-ška, režiserja Narodnega gledališča. Prireditev obeta biti letos svojevrstna in edinstvena. Darila sprejemamo danes med uradnimi urami v sejni dvorani v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. u_ Miklavževanje Sokola I., se bo vršilo kot običajno tndl letos na Tabora ln bo obdaritev mladine In odraslih dne 5. L m. ob 5. popoldne. — Darila se sprejemajo ta dan od 12. naprej v suterenu Sokolskega doma, vhod nasproti vojašnice. u— Miklavž v kavarni Viadukt 5. t m. Začetek ob 9. Darila se sprejemajo do 7. zvečer. Igra damska kapela s pevačicami. u— Sv. Miklavž pride jutri v Kolezijo ob 8. zvečer. Iz Celja e— O skrivnostni deželi Mormonov je predaval v ponedeljek zvečer na Ljudskem g vseučiliSčni prof. dr. Pavel Breznik tz Ljubljane. Obširno se je bavtl z zgodovino te verske sekte, ustanovljene po Joseplru Smithu I. 1830., ki je trdil, da je zajel svoje nauke iz zlate Mormonske knjige, k.: mu jo je angel pokazal pod Mormonskim hribom. Smithovi pristaši, preganjani žara d« rrmogoženstva. so se 1. 1847. napotili v pustinjo ob Velikem slanem jezeru med gorovjem, kamor pa je tudi kmalu segla oblast Zedinjenih držav. Danes štejejo Mormoni okrog pol milijona, cerkveno dobro organiziranih pripadnikov, ki 9o nekdanjo neplodno zemljo izpremenili z brez-primerno marljivostjo v cvetočo, visoko kuHurno pokraj no. Predavatelj ie navajal tudi osebne vtise o deželi m ljudeh ter opisal svoj poset pri cerkvenem poglavarju. Okrog 80 sle optičnih slik je kazalo posebnosti in mnogo krasnih zgradb mormonske dežele. Zanimivega predavanja »e je ude'e>lo mnogo poslušalcev. e— Tujski promet in brezposelnost V novembru je obiskalo Celje 1045 tujcev (nasproti 1155 v letošnjem oktobru in 879 v lanskem novembru) in sicer 833 Jugoslo-venov ti 212 inozemcev. m<»d temi 110 Avstrijcev, 32 Cehoslovakov, 29 Nemcev in 17 Italijanov. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 21. do 30 novembra na novo pri ia vilo 66 brezposelnih, posredovanja so bila izvršena 4, odpotovalo je 11, odpadlo 16 oseb. Dne 30. novembra je ostalo v evidenci 333 brezposelnih (299 moškh in 34 žensk) nasproti 298 (260 moškim in 38 žejpsksm) dne 20. novembra. t— V celjski bolnišnici sta umrla v nedeljo 301etn; posestnik Ivan Sramel iz Pri-stove m 73 letni hlanec Martin Zupane z Babneea pri Cel hi Istedne je umrl v Pečovniku pri Celju 60 letni upokojeni cinkanvšV d»1av^c Miha Suhel. e— Miklavžev večer bo priredila uprava Mestnega gledališča drevi ob 18.30 v gledališču. Na sporedu je igra »Miklavževo«, nastop sv Miklavža s spremstvom, nagovor *n obdaritev otrok Darila z natančnim naslovom sprejema danes ves dan gledališčni mojster v gledališču. Gledaii- flca gpww Je posJorbele, da bodo ofcder^- ni tudi revna otroci. e_ Kino Union. Danes ob 16JO in 20.30 rvočn^ fHm »Se bode smeje lil« ki dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Uprava »Jutra« v Mariboru naproša ▼se trafike, ki prodajajo naš list, naj pripravijo do vsakega 2. v mesecu neprodane izvode »Jutra«, da jih nabirač uprave lahko takoj odpelje. Vsaka trafika naj označi na izvo— naslov (event. s štampiijko)." a— Naši gasilci na Oplencu. Jeputacija Gasilske župe Breza Maribor levi breg se je v petek poklonila na Oplencu manom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Deputacijo je vodil župni starešina Srečko Kranjc. a— Maribor na četrtem mestu! Te dni Je Izšla v izdaji ministrstva za gradbe posebna publikacija, ki prinaša zanimive številke o gradbeni delavnosti v naši državi od leta 1921. dalje. Kakor pripovedujejo številke se je Maribor v svoji gradbeni delavnosti imenitno postavil. Na prvem mestu Je Zagreb z 203.432.808 Din. potem sledi Beograd s 97.211.640, na tretjem mestu Ljubljana s 8S.118.429 Din. Na četrtem mestu je Maribor s preko 38 milijoni Din gradbene investicije. Ta statistika je najzgovornejše spričevalo o živahni gradbeni delavnosti, ki jo je mariborska komunalna politika izkazovala v povojni dobi, zlasti v poslednjih letih. a— časopis za zgodovino In narodopisje. §t. 3—4 izide kakor sporoča Zgodovinsko društvo v Mariboru šele po novem letu 1935. a— Gojitev zelenjadl In cvetlic. O tej temi bo predaval Jutri t četrtek ▼ okviro studenške Ljudske univerze sreski šolski nadzornik g. Močnik. a— Mariborski Rotarljcl živahno delujejo. V soboto bodo svečano imeli svoj dve-stoti sestanek v kazinsklh prostorih. a_ Ornltološko razstavo pripravlja znani gojitelj harških kanarčkov Ladislav Ra-kovec. Njegova letošnja ptičja razstava ob priliki Mariborskega tedna Je Ze tedaj zbujala splošno zanimanje. a— Kaj se dogaja? V Razvanjn »o r©«*v fjubni ljudje pred nedavnim vsadffl tako-zvano »Aleksandrovo lipo«. V noči na Ar-žavni praznik so jo še netzsledeni predns-neži polomili. Kazen ne bo izostala! a_ 2 : 3. V tem razmerju nekako eo W- la rojstva ln smrtni primeri v preteklem mesecu v našem mestu. Umrlo je 86 mariborskih meščanov, rodilo pa ee jih Je 9B. V zakonski stan Je stopilo 39 parčkov. a_ Miklavževega sejma no bo! Leto* bo nameravali nekateri sejmski organizatorji upeljati tudi v Mariboru poseben Miklavžev sejem In so zaprosili mestno občino za odstopitev primernega prostora. Mestna občina jim je dala na razpolago Strossmaverjev drevored. Ker niso bm sejmski organizatorji s tem zadovoljni, ampak so želeli, da se Jim v ta namen odstopi Trg Svobode, je občina to H povsem upravičenih razlogov odklonila, saj Trg Svobode pač nI primeren za taksne sejme. Iz življenja na deželi Iz Trboveli t— Narodnoobrambna akademija. rodna obrambna društva (C^4-^etcxkrva podružnica. Jadranska straža. Klub koro škJih Slovencev, Legija koroških borcev. Organizacija jugosiovencih emigrantovm Sokol s svojim narodnoobrambnim odsekom) priredijo t soboto 8. t m- ob 19. v dvorani Sokolskega doma nasrodnoobra-mtv oo akademijo. Na sporedu vočatrabo priložnosten govor o narodnoobrambniih problemih, lri so b«5 v teh težkih fesih tako aktualni. Nato bo sledila revija »Klic naš« zemlje«. Ta revija je poizkus združitve godbe, petja, recitacije in telovadbe, kar je vse še spremljano z nčmkovitrma skrop-ttčmmii siikami. t_ Prosvetni večer NSZ. Narodno strokovna zveza je priredila ▼ nededjo 2. L m. ▼ dvorani Forte svoj prvi prosvetni večar t zelo pestrim programom. Na program« je bilo predavanje, recitacije, odlomki t. skirpnega prometa po šte-v'hi telegramov). Telefonski promet. Telefonski promet oskrbuje 1236 telefonskih central, od tega 5 avtomatskih (v dravski bmovmi 218 central, od tega 2 avtomatski). Število telefonskih naročnikov je navzl;c krizi naraslo od 37.488 v letu 1931. odnosno 39.101 v predlanskem letu na 42.606 v lanskem letu (od tega 24.238 na-ročn;kov z avtomatskimi telefoni). V dravski banovini pa ie 4020 telefonskih naročnikov in je število abonentov v nasprotju * ostalo državo nazadovalo nasproti letu 1932., ko ie bilo 4285 naročnikov. V medkrajevnem prometu se k Število pogovorov z-manr-šalo. toda ne v toliki mer, kakor v telegrafskem prometu. V notranjem prometu ie bilo 3.61 mili iona pogovorov (od tega 86.2 odsrt. zasebnih) nasproti 3.71, 3.%. 4.36 in 4.54 milijona pogovorov v predhodnih štirih letih. V meddržavni srlužbi pa <3e je število pogovorov -po -padcu ▼ letu 1931. -na 495.000 let* zopet dvignilo tja 533.000 pogovorov. Poštna hranilnica. Glede prometa Poštne hranilnice navaja statistika nekaj podatkov, ki iz letnega poročila Poštne hranilnice niso razvidni, med drrugim gibanje čekovnih vlog pr>' posameznih podružnicah. Čekovne vloge pri ljubljanski podružnici so lani ob koncu leta znašale 192.5 milijona Din nasproti 158 milijonom ob koncu predlanskega leta in 142 m^Hjonom ob koncu leta 1931. P-ošrtni čekovni promet ie v dravski banovini mnogo intenzivnejSi nego v ostalih delih države. V območju 1 jubljan-ske podružnice je bilo leni 3.24 milijona vplačil na čekovne rečtme (pri podružnici Zagreb 2.90. Beograd 2.73, Sarajevo 0.56 in Skoplje 0.14); pri tem pa je znašal vplačani zne-sek'le 4.22 miliiarde Din (Beograd 14.20. Zagreb 8.52, Sarajevo 2.60, Skoplje 1.05). V Sloveniji prevladujejo torej vplačila malih zneskov, saj je znašal povprečni znesek vplačila le 1300 Din (v Beogradu 5200, v Zagrebu 2800, v Sarajevu 4600, v Skoplju 7500 Din). Pristojbina za vplao la s poštnimi položnicami, uvedena 1. decembra 1931 (0.50 odn. 1 Din) je zaradi tega najbolj zadela čekovni promet v Sloveniji, ker je ta pristojbina pri manjših zneskih najbolj občutna. To nam potrjuje tud statistika, iz katere je razvidno, da je po uvedbi te takse (od 1931 do 1933) število čekovnih vplačil padlo za 14 odst., v ostali državi pa le za 7 odst Vprašanje te pristojbine, ki ima izključno značaj davka na čekovni promet, bo treba vsekakor revidirati, ne samo zaradi tega, ker škoduje razvoju čekovnega prometa, temveč tudi zaradi tega, ker odpade ena tretjina tega davčnega bremena na dravsko banovino. (Od skupnega števila vplačil v višini 9.67 milijona odpade na dravsko banovino 3.24 miViona). Glede hranilnih vlog nava ia statistika le to. da je bilo lani v dravski banovini pri poštah vloženo na hranilne knjižice Poštne hranilnice 26.0 miljona Din, dvignjeno pa je bilo le 9.8 milijona D;n (predlanskem vloženo 17.7, dvignieno 8.1 milij. Din). Finančni rezultati. Glede na zmanjšanje prometa, zlasti poštnega, so tudi dohodki zadnja leta nazadovali, navzlic delnemu povišanju poštne tarife ob koncu leta 1932. Gibanje dohodkov nam kaže naslednja primerjava: Skupni od tega dohodki poštni telegr. telef. 1930 508 324 50 126 1931 513 337 45 122 1932 451 289 41 118 1933 429 270 38 117 NajobčutnejSi je padec dohodkov od poštnega prometa. V zadnjih dveh letih so ti dohodki padli za 67 milijonov Din ali za 20 odst. Najmanj pa so nazadovali dohodki od telefonskega prometa. Čisti dobiček, ki gre v korist državne blagajne, je lani znašal 129 milijonov Din, od tegia je 32.36 milijona Din čistega dobička Poštne hranilnice (predlanskim 17.3) in 96.6 milijona dinarjev čstega dobička pošte», telegrafa in telefona (predi. 99.3). V ljubljanski direkciji so znašali dohodki pošte, telegrafa in telefona 61.6 milijona dinarjev, izdatki pa 45.9 miliiona Din. tako da je b'la ljubi ianska direkcija aktivna za 15.7 milijona Din. Aktivne so bile tudi direkcije Zagreb, Beograd in Novi Sad, dočim je bilo poslovanie v direkcijah Sarajevo, Skoplje in Split pasivno, in sicer skupaj za 23.8 milij. Din. kiadno ^ J^Tg^ .m v/.//" \ . V/.« >////>■/ "s/Ssr Po burji, dežju aH snegu je posebno potrebno, da zaščitita svojo kožo pred vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna, da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč. Vzorna dela naših obrtnikov Obrtniški sejem, ki so ga na državni pra2inik otvorili ljubljanski mojstri v znani E>rofenigovi trgovski palači na Mestnem trgu in ki bo trajal do sobote, je takoj prve dni vzbudil veliko zanimanje in prve tri dni je imela razstava že okrog 2500 obiskovalcev. Razstavljeni izdelki, ki imajo brez izjeme to prednost, da so delo individualne ustvarjalne volje in osebnega umetnega okusa, so predmet občega občudovanja in priznanja, čeprav se na podobnih razstavah po navadi kupčije ne sklepajo takoj po otvoritvi, so nekateri razstavljalci že takoj prve dni dosegli tudi lepe uspehe in sklenili nekaj prav lepih kupčij. Z blagom, ki so ga razstavili, pa naši mojstri tudi nadvse uspešno izpričujejo svojo pravico do obstanka in svojo voljo do zmage Obrtnik tvori po svojem bistvu enega najbolj neposrednih sestavnih delov naroda in njegove kulture. Rokodelec je tvorec domačih, nacionalnih dobrin in sam način njegovega dela podaja tip domačega, v tej zemlji in med narodom običajnega dela in proizvoda. Pri nas je čisto po krivem priljubljena vera, da ga ni nad inozemsko blago. Ta obrtniški sejem nas odločno prepričuje o nasprotnem: Nekateri naši mojstri so takoj prve dni prejeli tudi lepa naročila iz inozemstva, kar nam daje zagotovilo, da bo sejem uspel. Razstava zavzema vse prostore v Drofe-nigovi hiši. V pritličju prevladujejo izdelki mizarske industrije. Poleg praktičnih, ne dragih, kredenc, omar in miz za pisarne ter smuči, srečate tu zanimive patentirane lestve, ki smo jih še do nedavno na-ročfii iz inozemstva in pa zanimivo umetniško dovršeno imitacijo kavkaškega orel-a, s katerim lahko v tej formi za majhen denar okrasi svoj dom tudi mali človek. Mnogo zanimanja vzbujajo med dru.itim izdelki združenja sedlarjev, tor-barjev in jermenarjev. v prvem nadstropju naleti človek na zanimivosti, kakor so najstarejša lecetarija v Ljubljani in pa modemi salon, ki izdeluje kroje za dani-ske obleke po 5 Din, da jih dobre gospodinje potem izdelajo same doma. Tu si la-ko ogledate, kako so šivilje delale modele 1 1885. in kakšen je kroj 50 let pozneje. Tudi za moškega obiskovalca pomeni presenečenje, kako silen estetski razvoj je do današnjega dne napravila forma damskega klobuka. Otroški vozički, športne obleke pa moške in damske obleke za vsako priliko, lasulje za diletantske odre, k: so jih do nedavno še uvažali iz tujine, torbe in nahrbtniki, parfumerijski izdelki, pa zdravila za kurja očesa in ozebline tapetniški izdelki vsake vrste, s katerimi se postavlja zlasti najmlajši izmed mojstrov Zakrajšek — vse to priča, da naša obrt v kvaliteti stalno raste. Posebej se odlikujejo po zanimivosti in vrednosti svojega blaga tvrdka Dolinar iz Poljan nad škofjo Loko, tvrdka Vodnik iz Kolodvorske ulice, ki razstavlja med drugim znamenite pisalne garniture, tint-nike, pepelnike, knjižna stojala, pečatnike itd. iz oniksa, tvrdka »Julijana«, Pilar & Figar iz Vošnjakove ulice, Milan Horvat iz Jesenic, ki razstavlja tudi več spominč-kov in okrasnih predmetov po originalnih osnutkih inž. arh. Duše šantlove, in pa galanterijska knjigoveznica Zupan, ki razstavlja mnogo predmetov knjigoveške in kartonažne stroke, ki smo jih doslej brez potrebe uvažali. Sicer so pa vsi razstavljeni predmeti enako vredni pohvale: slikane stene in tapete, črkoslikarski, Sče-tarski, steklarski, elektrotehnični izdelki, okvirji, ki smo jih brez sile naročali v inozemstvu, gojzerice in vobče izdelki čevljarske obrti, ki po svoji individualni lepoti, praktičnosti in trpežnosti v vsakem oziru prekašajo industrijske fabrikate. Mnogo pozornosti vzbuja med drugim tudi pohištve tvrdke Berlič iz Zapuž, za katero je napravil umetniško originalne osnutke arhitekt Brenčič, ki ga je zbornica za TOI kot mladega talentiranega mizarskega pomočnika poslala na arhitekturno šolo v Prago. V celoti potrjuje ta obrtniški sejem sloves o vrednosti dela našega obrtnika in ne more biti dvoma, da pomeni ta razstava z obrtniškim tednom novo dobo obrtniškega gibanja pri nas. Gospodarske vesti — Plenarna seja Zbornice za TOI. Zbornica za TOI v Ljubljani je sklicala za sredo 12. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v svoji sejni dvorani javno plenarno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva; 2. Poročilo o poslovanju zbornice: 3. revizrja zborničnih taks; 4. zbornični proračun za leto 1935. in doloaitev zbornične doklade; 5. Predlogi za spremembo in dopolnitev davčne zakonodaje; 6. polo-žai in zahteve prevozniških obrlov v interesu po?ivljenja prometa: 7. predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. — Stanje našega kliringa z Nemčijo. Narodna banka poroča, da je znašalo na dan 30. novembra stanje terjatev naših izvoznikov v Nemčiji, ki so že vplačane na zbiralni račun pri Reichsbanki, 175.7 milijona Din nasproti 171.6 milijona Din z dne 24. novembra, 176 milijonov Din dne 17. novembra in 180 milijonov Din z dne 6. novembra. Ob koncu novembra so bila izvršena pri nas klirinška izplačila po avizih do številke 2062 od IS. avgusta t. 1. — Poslovanje rudnika v Trepči. Kakor poročajo iz Londona, je družba Trepča Mineš Ltd., ki eksploatira ležišča svinčene in einkove ru^e v Trepči v Južni Srbiji, izkazala za leto 1933-34. zmanjšanje čistega dobička na 160 000 funtov . šterlingov nasproti 221.300 funtov za 1. 1932-33. Navzlic temu zmanjšanju pa bo dobiček, ki predstavlja v naši valuti 37 mili ionov dinarjev. omogočal izplačilo 12 odst. divi-dende Dani 16 odst.) na osnovno glavnico 1,125.000 funtov Produkcija rudnika se je r 1. 1933-34, nadalje povečala, vendar so produkcijski stroški narasli od 14 šilingov 5 penijev na 15 šilingov 7 penijev za tono, medtem ko so cene nazadovale Rudnik zaposluje sedaj okrog 2000 delavcev ~ Ustanovitev Holandsko - Jugoslovenske trgovske zbornice. Pripravljalni odbor za «stanovftev nacionalnega odbora Hotaad- sko-jugosloven&ke trgovske zbornice v Beogradu sklicuje za 7. december ostanovno skupščino tega odbora, ki se bo vršila ob 18. v prostorih Francoskega kluba (Ratnrčki dom, III. nadstr.). Na dnevnem redu je med drugim izvolitev uprave v smislu pravilnika, ki ga je že odobril trgovinski minister. Holandsko-jugosloveruska trgovska zbornica bo skrbela predvsem za poglobitev trgovinskih odnošajev med našo državo in Nizozemsko. odnosno njenimi kolonijami. — Prepoved Izvoza orehovega lesa. Ministrski svet ie na predlog f nančnesa ministra m na temelju zakonskega predloga o splošni carinski tarifi odredil: 1) Prepoved vsakega izvoza okroglega, tesanega in žaganega orehovega lesa, do preklica; 2) S tem odlokom se razveljavi odlok nr-nistrskega sveta od 26. junija 1934 in vsa pojasnila in nalogi izdani na njihovi rod-lagi; 3) Ta odlok stopi v veljavo mesec dni po razglas tvi v »Službenih novinab«. Borze 4. decembra. Na ljubljanski borzi so ostali danes ofi-oielni tečaji deviz skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu not i rajo avstrijski šiVn-gi nadalje 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v angleških funtih po 228.50 m v grških bonih po 28.75: španske pezete so se nudile po 5.70, madžarski pengi pa notira to v Beogradu 8.95 do 9.05. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila in ie bil promet za kaso po 333.50 in 334 (v ' Beogradu po 331), za december pa po 332. Promert je brl še v 6 odst. begluiških obveznicah po 54.75. Delnice Narodne banke se nadalje dvigajo im se je danes nudil denar že po 4600, v Beograd« pa ob zaključku prometa po 4650. Deriie Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54. Berlin 1369.58—1880 38, Bruselj 798.02 — 80196. Curih 1108.35- 1113.85. London 168.83—170.43. New York 338605-3414 31 Pariz 224.96—226.08, Praga 142.45—143.31. Trst 290.79—293.19 (premija 28.5 •/•). — Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 — 8.20. Cnrih. Pariz 20.3075, London 15.27, New-vork 308.125. Bruselj 71.9750, Milan 2627, Madrid 42.0750. Amsterdam 20R.30. Berlin 123.70, Dunaj 57, Stockholm 78.75. Oslo 76.75. Kobenhavn 68.20, Praga 12.86. Varšava 58.20, Atene 2.91, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. klirineu.) Beograd 12.30. London 26.72, Milan 45.93, Newvork 538.59, Pariz 35.58, Praga 21.84, Curih 174.77. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vodna škoda 333—334, za dec. 332—334 ra jan. 335 bi. 7% invest. «>—69-50, 4% agrarne 40—41, 7% Bla-ir 53.50—54.25, 8% Blair 60—63, 7% Drž. hip. banka 63 deiu, 6% beghiške 54 do 55; delnice: Nar. banka 4600 den., PAB 215—230. Šečerana Osijek 110—120, Trboveljska 101—106. Beograd. VoGna Skoda 331—332 (331), 7% invest 60—70.25 (69.50), 4% agrarne 40.50 do 41.50, 6% begluške 55.25 do 55.50 (55.50), za dec. (55.40), 8% Blair 63J50 bi., 7% Blair 53—54, 7% Drž. hip. banka 65 bi, Nar. banka 4)650 den. (4600), PAB 214—215 (216, 213.50). Dunaj. Državne železnice 21, Trboveljska 14.40, Alpine-Montan. 10.80. Blagovna tržižča LES. + Ljubljanska bona (4. t. m.) Tendenca za les mlačna. Promet 2 vagona tramov. ŽITO. + Chieago, 4. decembra. Začetni tečaji: Pšenica; za december 99. za maj 99.25, za julij 92.75; kornia: za december 91.75, za maj 90.26, + Ljubljanska boria (4. t m.) Tendenca za žito ie bila mirna. Nudi se (vse za slovensko posta io. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po rnlevski tarifi): baSkn 78 kg po 152 — 155; bačka 79 kg po 155 — 157.50: koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno garancijo Do U5 do 117: času primerno »jha po 107-50 do 110: moka (fco Ljubljana brez orom davka); >0« 230 _ 235: banateka »0« 237.50 do 240; slavonska 227.50 - 230; otrobi: pšenični brez prometnega davka, debeli 135 - 140 drobn' 110 _ 115 + Novosadska blagovna borza (4. L m.) Tendenca je bila mirna, promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Sombor. erednjebaška, eornjebaška m sremska 104 do 106; baška ladja Tisa 114 — 116; ladia Begej 113 — 115; slavonska 110 — 112: gomjebanatska 104 — 105; južnobanalska 103 _ 104. — Rž: baška 102 — 104. Oves: baški. sremski 78 — 80; slavonski 92 — 84. Ječmen: baški. sremeki. 65/66 ks 105 do 107.50; tari 67/68 kg 120 - 122.50 -Koruza: haška in sremska 54 — 56: za de-cember-januar 57 — 59: sušena 62—64: banatska 51—53; sušena 59 _ 61; sušena ladja 73 — 74. Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) »Og< in >0™< 170 - 190 (167.nO _ 177-50); »2« 150 — 170 (147.50 - 157.50); »5« 130-150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120); >7« 100 _ 105 (100 _ 105); »8« 90 - 95 (90 - 95). - Otrobi: baSki. sremski 73 — 75: banatski 72 — 74; baški ladja 76 — 78. — Fiiol: baški. sremeki beli 127.50 - 130 + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.91 _ 16.96; koruza: za maj 11.11—11.13. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drugo najnižjo temperaturo. 3. decembra Ljubljana 7, 763.6, 6.8, 77, 0, 10, —, —; LJubljana 13, 763.2, 9.7, 73, WSW3, 8, —, —; Maribor 7, 762.1, 1.0, 90, 0, 10, —, —; Zagreb 7, 762.9, 9.0, 70, NW5, 10, —, —; Beograd 7, 764.9, —1.0, 90, 0, megla, —, —; Sarajevo 7, 768.7, —4.0, 90, 0, 9, —> —; Skoplje 7, 7S7.8, 2.0, 80, W2, 10, —, —; Kumbor 7, 766.7, 12.0, 80, 0, 10, —, —; Split 7, 76«.7, 9.0, 70, NE1, 10, —, —; Rab 7, 766.7, 9.0, 80, SE4, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —. 4.0, 92, N2, 10, dež. 0.3 Temperatura: Ljubljana 10.0, 4.6; Maribor 3.0, 0.0: Zagreb 2.0, —2.0; Beograd 7.0, —2.0; Sarajevo —, —5.0; Skoplje 7.0, 1.0: Kumbor 14.0. 11.0: Split 13.0. 8.0; Rab 14.0, 8.0; Rogaška Slatina 4.0, —1.0. Šport Državna reprezentanca v Ljubljani Prihod državne reprezentance v Ljubljano je že gotov. Stvar je že dokončno zgovorjena in je to vest gotovo vsa naša športna publika pozdravila z velikim veseljem. Saj tak dogodek tudi ni kar tako. Teče že šestnajsto leto organiziranega nogometnega športa v Jugoslaviji, pa Ljubljana še ni imela prilike, da bi videla izbrano državno četo na zelenem polju. Vsekakor dogodek v našem športu, ki ga ne bomo zopet zlepa doživeli. Vendar vsa stvar še ni povsem jasna. Kdo bo igral proti državni reprezentanci? Spočetka se je mislilo, da bo pač nastopila proti njej naša mestna ali podsavezna enajstorica. Taka prireditev bi tudi imela svoj velik pomen in bi bila za našo športno javnost privlačna. Vendar se zdi, da pri JNSu ne mislijo tako. Po časopisnih vesteh bi z državno reprezentanco prišlo v Ljubljano obenem devet rezerv ki naj bi jih tehnični odbor pri JNS še enkrat preskusil. Tako torej, Ljubljana bi imela samo priliko kompostirati rezervni državni team z dvojico, trojico svojih igralcev, v ostalem pa bi bil ves nastop samo nekak trening za državno enaj-storieo S tem se stvar seveda iz temelja skvari. Ka jti izven vsakega dvoma je. da bi naše občinstvo neprimerno raje gledalo borbo med državno in podsavezno reprezentanco, kot nekak trening med dvema moštvoma. nekako a. la A-team : B-team. pa najsi bi to bila državna teama. S tako rešitvijo nastopa državne reprezentance v Ljubljani seveda ljubljanski in slovenski športniki ne morejo soglašati in bo tak nastop v vsakem pogledu zgrešil svoj namen. Morda Se ni izrečena v tem pogledu poslednja beseda, vsaj upajmo, da nI, in da bomo prihodnjo nedeljo res videli v LJubljani tekmo Državna reprezentanca : Podsavezna reprezentanca! Službeno iz LNP (Nadaljevanje seie p. o. 28. novembra 1934.) Verificira?o se s pravom takojšnjega nastopa za SK Radovljico: Popovi? Konstantin, Prinčič Branko. Glažar Vinko. Skrt Srečko, Torkar Vladimir. Novak Matevž, Humerca Jože. Torkar Jože. Pirih Pavel, Kompare Stanislav. Pezdič Janez, Ješe Jože, Ješe Pavel, Ravnik Franc, Eržen Val-ter. Bobne Jože; za Primorje: Magister Stanislav: za Ilirijo: Rihter Miroslav. S pravom na-stopa 7. decembra za Svobodo, Ljubljana: Bag«ia Franc, Erlieh Egon. Ki-tek Drago, za Slavijo: Turner Franc, s pravom nastopi 7. decembra za mednarodne, 28. februarja 1935, z« prijateljske in 28. maja 1935 za prvenstvene tekme ra Mars: Pavlica Alojzij, za Svobodo. Ljubljana: Vahen Stanislav, za Primorje: Rozman Mirko. Pozivajo se klub", de pošljejo do prihodnje seje izkaznice za igralce z odjavni-co. in sicer Primorje za Pavlico Alojza in Vahna Stanislava, Slovan za Rozmana Mir-kota in Hermes za Erlicha Egona. Čita se za Primorje igralec Doležal Tinko, dočim bo verificiran po sporočilu Centralne kartoteke pri JNS. Suspendira se igralec Živanovrč Svetozar (Sloga, Ljubljana), dokler ne poravna vseh obveznosti napram prejšnjemu klubu. Dvi«ne se suspenz igralcema JandTu Slavku (SK Celje) in Kosu Ivanu (Hermes^ ker sta poravnala vse obveznosti do prejšnjega kluba. Kazenskemu odboru se predajo igralci: Kristan:č Viktor (Drava1! s takojšnjim suspenzom zaradi prestopka na prvenstveni teJcmi SK Ptuj : Drava 18. novembra v Ptuju. Tomažin Franc (Athtetik SK) zaradi prestopka na prijateljski tekmi Athletk SK : Olimn 25. nov. v Celju. Starman A. (Sloga. Ljubi iana) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Sloga : Korotan 25. novembra v Ljubljani. Cimoerman Aloiz (Reka) ;n Zupet Jo/e (Svoboda. Ljubljana), oba zaradi prestonka na prvenstveni tekmi Reka: Svoboda 25 novembra v Liubl'ani. Upravnemu odboru se p<-eda S'aviia. ker ni postavila zadostnega števila rediteljev pri prvenstveni tekmi Slavija : Jadran 25. novembra v Ljubi iani. Vzameio se na znanie dopisi: Drave od 22. novembra. Sore od 20. novembra SK Ptui št. 16/160. od 23. novembra. Dobrne št. 87 od 26. novembra. Svobode. Ljubljana št. 76 od 27. novembra. Slovana od 26. novembra. Sore od 27 novembra. Jugoslavije od 21. novembra. Drave od 19. :n 20. novembra, Č3koverke*a SK br. 457. od 27. novembra in SK Radomlje od 23. novembra. n.ida';e zao:<-vVi O. O Trbov^ie od 26. novembra in O O Maribor o^ 26. novembra ter poročna slu?buiočih odbornikov g« Sušnik a Skuh^e. Burka. Jermana. 17 5f7n,ima verifeiranih i g-a'cev se črtajo: Petan Em~=t. Drava !n De-n:k Anton. Df"nyin Anten oba IVrija. Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija : Čfckoveck! SK 2 : 2. Hermes : Sv-hoda 4 :1. SK Maribor : Železničar 1 : 0 R?ka : M'adrka 6 : 2. Slovan : Jadran 4 : 2. Korotan : Grafika 2 : 2 Slogi : Svoboda J : l. Ret'e : Amater 2 : 1. Gorenjec : SK Radovljica 1:1. Athlet;k SK : Olimp 3 : 0 p. f. Slednia po tolmačenju JNS. s'ube-no br. 51. točk« 21. objavi i eno v »Sr»oc*:-sN'« br. 914. od 23. novembra. Tajn:k II. Novak. - čakovečki SK : $K Celje. V poročilu o prvenstveni tekmi med čakovečkim SK in SK Celjem, ki se je odigrala 25. novembra v Čakovcu, se nam ie javJo, da so celo odborniki domačega kluba po tekmi dejansko napadli sodnika g. Oberlindnerja. Po informacijah, ki smo jih dobili iz docela verodostojnega vira, to n:kakor ne odgovarja resnici. Tekma je konrala v popolnem Tedu in brez incidentov, za katere bi moral odgovarjati čakovečki SK. Zgodilo se je le to, da je mladenič pri izhodu z igrišča počakal g. Oberlindnerja ter ga udaril po giavi. Ker je znan policiji, bo kaznovan. SK Ilirija (nogometna sekcija). Plenarni sestanek bo z oziTom na redni letni občni zbor SK Ilirije v petek ob 20. v dvorani hotela Štrukelj; načelstvo sekcije vabi izrečno tudi člane starešinstva in klubsko članstvo vobče Seja nacelstva bo jutri ob 20. v »Evropi«. Trening I. moštva in rezerve danes ob 14.30. ASK Prmorje (centralni odbor). Nadaljevanje občnega zbora se bo vršilo 15. decembra. Kraj in čas se objavita pravočasno. Radio kotiček Danea ob 18.00 pričaikuje studio ljubljanske oddajne postaje nenavaden obisk. Na poti okrog sveta sc bo ustavil v našem stiudru aim sv. Miklavž z vsem svojim spremstvom. Na zodevno povabilo je poslal dolgo pismo, iz katerega povzemamo: »Čeprav si težko vzamem tol ko časa, me je vendar Vaše povabilo zelo razveselilo. Prišel bom k Vam, da sporočim skozi Vaš mikrofon svojo nebeško poslanico, de pokaram mlado in staro, da pohvalim pridne in ubogljive. Spremljali me bodo angeli in parklji, mogoče tudi sam Lucifer-poglavar. Glede zadnjih pa lahko že v naprej potolažite svoje poslušalce, da jih bom primerno krotil, kljub temu, da obljubljajo nekaterim vse svoje neusmiljen je in peklensko zlobo.« Otroci, srtiami in mladi, odprite svoja srca in skesajte se svoj h grehov: sv. Miklavž, ki vse vidi in ima vse zapisano v svojih debelih knjigah, je pred vra'ti. Poslušajte danes oOd bajke do bajkec. Poleg tega se bo pa pojavil na odru tudi sv. Miklavž in bo pozdravil otroke. Balet je mu-zikalno nadvse ljubko komponiran in koreografija g. Golovina tako prikupna, da bo ostala ta predstava še dolgo v spominu otrok in odraslih. Starši pripeljite svojo de-(0 v gledališče in ji napravite to veselje za Miklavžev dar! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015. Petek. 7.: Hčerki njene ekscelence. Sobota, 8.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 9. ob 15.: Rokovnjači. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: Urh. grof Celjski. A. Prva ponovitev Parmove opere »Urh, grof Celjski«, ki je v Skrbinškovi režiji ter ob sodelovanju priljubljenih pevcev Vide Zamejič - Kovifeve ter Frana NeraliSa dosegla izredno lep uspeh, bo v četrtek, 4. t. m. za red A. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažnri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogranaov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela Štrukelj- 129 Francoska letallca Helena Boucherjeva se je te dni v Gayaneonrtn smrtno ponesrečila z letalom, ki je s njim dosegla več rekordov Velik policijski škandal v Franciji Komisar Bony pod ključem — Napovedujejo senzacionalna razkritja V Parizn so aretirali policijskega inšpektorja Bonvja, znanega iz korupcijske afere velesleparja Staviskega. Ta mož je igral v tej preiskavi zelo čudno in dvolično vlogo. Preskrbel je policijski oblasti obsežen material v obliki čekovnih odrez-kov, na katerih je Staviski nakazoval denarne podpore svojim privržencem. Toda kljub temu se ni hotela preiskava premakniti v pozitivo smer, nasprotno, nekaj časa po smrti Staviskega se je še bolj zamotala z nenadnim umorom sodnega svetnika Princeja. Zdaj se zdi. da so se francoske oblasti odločile za velikopotezno akcijo, ki bo razčistila afero do kraja Pravcato senzacijo je zbudilo pisanje francoskega tiska, ki pravi, da je imenoval bivši finančni minister Cheron Bonyja za najsposobnejšega policijskega uradnika v Franciji. Takrat so šle od ust do ust govorice, da je Draga ženska v ameriški vladi Mlss J o s. Roehe lastnica rudnikov v Kolorado, kt Jo Je Imenoval predsednik Roosevelt za pomožnega finančnega ministra Prepovedane hlače Kemal paša je v svojih reformnih stremljenjih dospel že skoraj do konca. Po toliko drugih prepovedih je izdal sevdaj prepoved znamenitih turških hlač. ki so kot sestavni del turške narodne noše res pravi kuriozum. Moški, ki se vanj oMači. mora biti še precej spreten, da se spravi v te široke hlače z ogromnim zadkom, ki se šrrijo ob strani kakor kril« in ki j neskončno dolg pas drži v normalnem položaju Oblasti bo-do nositelje takšnih hlač odslej energično zasledovale. Ta mesec jih še lahko nosijo, a ne smejo z njimi v nobeno gledališče, kino ali javni lokal. Po 1. januarju pa bo plačal vsakdo vsoko globo, kogar bodo zalotili t?ko oblečenega Bony rešil domovino. Bonyju je namreč bilo poverjeno vodstvo preiskave proti Staviskemu in Princeju. Preiskava pa se je razvijala tako, da so prišli naposled na sum. da ni bil Bony nič drugega nego po-magač velesleparja in njegovih tajnih zadružnikov. Sumijo celo, da je bil on tisti, ki je pripomogel k umoru sodnega svetnika Princeja. Bony, ki je zdaj v veliki stiski, namerava po pisanju francoskih listov izigrati zadnje karte, da opere sebe. Njegov advokat je že izjavil, da ne bo prikrival ničesar več in da pride na dan z imeni vseh krivcev. Zaradi te izjave je zavladalo med nepoštenjaki, ki so imeli zveze s sleparjem, veliko razburjenje. Francoska javnost pričakuje važnih odkritij, ki bodo imela pri policiji za posledico veliko železno metlo Slabi poklici — za zakon Neki ameriški sociolog je izdal pregled »dobrih in slabih poklicev za zakon« Med slabe pokl;ce šteje: potnike igralce, uradnike pri telefonu in brzojavu. zdravnike, časnikarje: med dobre pa: kmete, župnke, fabrikante m učenjake, ki so po svojem delovanju navezani na dom. Učenjak obsojen na sest mesecev ječe Pred posebnim sodiščem v Weimarju se je zagovarjal pretekli teden profesor filozofije v Jeni dr. Johannes Leisegang, ki je znan posebno po svojem delu o Les-singovem svetovnem nazoru. Obtožili so ga, da je letos 7. avgusta na žalni svečanosti za predsednikom Hindenburgom med prenosom Hitlerjevega govora dejal, naj hI ta vendar končal svoj »volilni govor«, posebno ker je poniževalno, če navaden ftetorodja (t. j. Hitler) govori o feld-maršata. Leisegang se je issgovarjai, da svojih besed ni tako mislil, kakor mu očitajo, dejal je pač, da bi feldmaršal nikoli ne sanjal o tem, da mn bo nagrobni govor govoril preprost četovodja. Tudi glede volilnega gorara je mislil drugače. Nato je navajal v obrambo svojega narodnjak arstva, kako je deloval vedno za nacionalno stvar. Sodniki niso njegovemu zagovora nič dosti verjeti, označili so ga sicer za >narodnjak arja reakcionarne vrsteč, tn so ga obsodili na šest mesecev ječ«. Thomas Garrido guverner mehiške države Tabasco, ki Je v svojem upravnem okraju pravi diktator ter razpolaga s 30.000 možmi zasebne vojske, je sklenil, da bo podpiral vlado v boju s Cerkvijo V zadnjih dneh se je dokončno posrečilo pojasniti skrivnostno najdbo dveh človeških trupel na galapaškem otoku Mar-cheni. Robinzon dr. Ritter, ki živi s svojo prijateljico v teh krajih, je namreč pisal pismo, v katerem sporoča da je še vedno na otoku Floreani. Mrtveca, ki so ju našli na Marcheni blizu Charlesovega otoka, pa sta moška, in sicer Nemec Lorenz, bivši pribočnik »kraljice« Galapaškega otočja baronice Wagnerjeve, ter Norvežan Nug-gerud. Slednji je živel na otočiču Santa Cruz ter se je preživljal kot brodnik na Galapaških otokih. Imel je majhen motorni čoln, s katerim je oskrboval promet med štirimi otoki. To otočje leži raztreseno po Južnem morju, posamezni njegovi členi so do 90 morskih milj narazen Dr. Ritter poroča ,da je hotela baronica Wagnerjeva na Floreani zgraditi hotel. Načrt pa se ni posrečil. Zaradi tega si je poiskala novega družabnika v osebi nekega Philippsona in se je z njim podala drugam. Lorenz, ki je bil baronici nekaj časa edina moška opora v teh krajih, pa je ostal kjer je bil ter se je odločil za povratek v domovino. Nekega dne sta sedla Lo- Višek vojaške zmogljivosti Tanki zasedli sovražnikov glavni stan Pri Salisburyju na Angleškem so se vršili manevri s tanki, ki jib strokovni tisk označuje za višek vojaške zmogljivosti. Naloga se je glasila da morajo tanki s treh strani napasti mesto, ki leži za fronto. Mesto je bilo strategično zelo važno, v njem so bile municijske tovarne, železniška križišča in sovražnikov glavni stan. Napad se je začel z napadom letalskega oddelka ki so ga pridelili tankom. Nato so odposlali proti mestu bataljon lahkih tankov, da bi zasedel v širokem loku vse poti do mesta. To nalogo so tanki izvedli v polnem obsegu. Sedaj pa so stopili v akcijo trije bataljoni mešanih tankov, ki so s treh strani istočasno začeli prodirati v mesto samo. Ti bataljoni niso napadali v sklenjeni formaciji, temveč v napadalnih skupinah, ki je vsaka posamezna štela dva lahka, dva srednja in en tež- ki tank. Severni del mesta je odrezal bataljon lahkih tankov, ki je nadziral oeem-lje do mesta in ščitil brigadni tren. Med vso akcijo je imel poveljnik napada vse napadajoče enote trdno v rokah, ker jo poročevalna služba delovala brezhibno. Napadeno mesto je branila pehotna brigada, ki je imela na razpolago 12 posebnih topov zoper tanke. To je bilo vse premalo, da bi moglo zadržati napad jeklenih oklopnikov, tem bolj ker nezaščiteni obrambni topovi niso bili dorasli topovom bojnih vozov. Cim so kakšen obrambni top odkrili, je bil že izgubljen. Tako so tanki skoraj nemoteno prodrli v sovražnikovo središče. Vprašanje je seveda, kako bi stvar izgledala, če bi šlo zares in če bi bil tudi »sovražnik« tako dobro opremljen in organiziran kakor napadalec. Tribuna se je podrla Preveliko športno navdušenje je povzročilo v Pragi veliko nesrečo med gledalci V nedeljo »o imeli v Pragi na igrišču športnega kluba >Sparte« veliko prireditev. Vodilna nogometna tekma kluba »Slavia« iz Prage in »židenice« iz Brna sta igrala odločilno tekmo za jesensko prvenstvo v nogometnem športu. Navzočih Je bilo 25.000 gledalcev, ki so tako oblegali igrišče, da je morala policija s Kentska vofvodinja kot otrok in nevesta kordoni zapreti dohode za obojestranske sinipatizerje. Ko sta se pojavili moštvi na igrišču, so ju sprejeli simpatizerji zelo hrupno. Da bi še bolj povzdignili svoj hrup, so na vso moč cepetali z nogami po podu, na katerem so stali. Tribune za gledalce, ki so bile zaradi tega močno obtežene, so s težavo prenašale toliko težo in so se kmalu začele majati. Simpatizerjev to ni izmodrilo. Cepetali in topotali so naprej kakor za stavo. Tedajci pa se je tribuna na kateri je stalo približno 200 oseb, podrla in vsi gledalci so padli kakšnih 5 m globoko. Sedemdeset oseb je bilo ranjenih in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Pet in dvajset simpatizerjev je hudo ranjenih. Kljub nesreči se je tekma vršila. Oblast je odredila preiskavo, da se dožene vzrok katastrofe. Na levi: Princesa Marina kot desetletna deklica v grški narodni noši — Na desni: Ena mjmlkavnejših slik Kentskega vojvode z nevesto pred poroko Snežni orkan v Ameriki Kakor poroča ageciia »United PTess«, je zajel te dni Ameriko silovit snežni orkan, kr je divjal v širini kakšnih 8000 km od Arizone proti srednjemu ameriškemu Za-Padu. Orkan je dosegel brzino 100 km na uro tn je povzroči? v vseh pokrajinah siilna opustošenja. V dvanajstih državah ie zaradi tega nastopil občuten mraz. Ljudje so močno prizadeti. ker je vrhar mnogim hišam odnesel strehe Mnog' so zaradi tegfi prisiljeni stanovati v Šotorih na prostem Nemalo rh ie. ki mmaio n>? dmse^ k->kor tenke odele. mra-z na ie t>h tem 10 s+onmi nod ničlo ' e';ki nred^'' Amerike so zasneženi. I^oslei so našli tn' mrliče, bojijo pa se. da je žrtev več V d**?avi ,Towi se ie za^di snežnih žametov iztirilo več vlakov. Primerite pa ao ee tudi druge prometa« nesreče. renz in Nuggerud v motorko. Med vožnjo pa je zašel motorni čoln v deroč tok, ki je vrgel motorko pri otoku Marcheni im suho. Na tem otoku sta Lorenz in Nuggerud umrla od velike žeje. Medtem pa je dosegla Galapaške otoke tudi odprava iz Ecuadorja, ki se je pripeljala z ladjo »San Cristobal«. Otočani so povedali mornarjem, da se mudi baronica Wagnerjeva najbrže na otoku Santa Maria. V njenem spremstvu je tudi Phi-lippson. Iz vseh izjav, ki so jih dali domačini mornarjem je videti, da je nastal med Lorenzom in Philippsonom spor zaradi Wagnerjeve. Prepir se je končal s tem, da sta šla vsak svojo pot in »kraljica« Gala.paškega otočja se je pridružila novemu pustolovcu, ker se je družbe starega prijatelja že naveličala. Prvi italijanski nebotičnik V Turinu so te dni blagoslovili dvajsetnaA* stropno donebnico s trgovskimi prostori ANEKDOTA Pisateljica Colette se je v neki družbi srečala z bivšo ženo Mauricea Maeterlincka, igralko, ki velja za zelo sam.oljub-no in arogantno. »Kako pa storiš to, da si videti vedno tako mlada?« jo vpraša Colette z nekoliko hudobije. »To me dela mlado!« odvrne igralka te pokaže s prstom na čelo. »Da, imaš lep klobuk,« pravi Colette. Nekoliko dni pozneje je igralka pripovedovala o tem pogovoru neki prijateljici in dostavila. »Vidiš, kakšna razlika je med mojim mišljenjem in Colettinim. Kadar govorim jaz o duševnih rečeh, misli ona na klobuke .. .< VSAK DAN ENA »Pustite me, da stopim v dvorano! Mogoče ml podele prvo nagrado za originalno masko!« Fizikalna odkritja zadnjih dveh let Znanost o materiji Letošnji Miklavž Otroci nastavljajo še zmerom čevlje, odrasli pa bi bili veseli, če bi jim prinesel obuvaM Smrt Robinzonov zaradi žeje »Kraljica" Galapaških otokov živi Fizikalna znanost se bavi v zednjrh dveh desetletjih v glavnem z raziskovanjem materije. Menila je, da je odkrHa njeni zadnji sestavini: električno pozitivna proton, ki m uje teža skoraj enaka teži vodikovega atoma, in negativna elektron. Atome posameznih prvin, ki so jih smatrali še ob začetku našega stoletja za zadnje, nedeljive delce materije, so si predstavljali tako zgrajene kakor naše osončje. Središče atoma, njegovo sonce, naj bi bil proton, ki ga elektroni obkrožajo kakor planeti. Okrog 1. 1925. jc bilo to raziskovanje nekako zaključeno in pet nadaljnjih let se je znanost bavila v glavnem s teoretičnim poenotenjem spoznanj, ki so vodila de Broglia, Heiseberga in Schrodingerja do ustvaritve »valovne mehanike«. Teoretična skovan ja pa so končno dospela do mrt- ve točke, mogoče zaito, ker so bila m teoretike same pretežka. V tem »odmoru« p«a se je začela vrsta važnih odkritij eksperimentalnega značaja. Kako težke je bife. pot Ir. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Alga« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje. ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. 222 Reg. S. br. 18117,32 Grd nos TaJ-.ni da b» trto zrm.1 irrtJ^V? — Z »na-s.v«m »URTHODOR« popravit* Mse«ijm> Mknivlj.e m s kj-eiM ta be!j««»- — [Zahtevajte brezplačno Ilnstriranl cenik!| Uspeh za uspehom žanje, Kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jatrovega« GOSPE — ako želite, da vam zobje naglo zadobijo bleščeče beli sijaj ... Začnite jih snažiti s Kolynosom. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno beli tn bleščeči Kol vnos vam bo polepšal zobe, kakor ni v etaiiu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov baij beli. Poskusite Kolynos počenši z današnjim dnem! KOLYNOS ZA ZOBE GLEJ VRAGA ! VSE JE POPIL, A KAJ NAJ JAZ ZDAJ PONUDIM DOBRIM LJUDEM? LSKerjI H§rny Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega papana in soproga FRANJA KAVČIČA za izraženo in izkazano sočutje, obilno cvetje ter spremstvo na zadnji poti, osobito gg. zdravnikom, duhovniku, odličnim zastopnikom mnogoštevilnih javnih korporacij in institucij, dostojanstvenikom, sokolstvu, posameznikom, kakor tudi brezbrojnim prijateljem in znancem pokojnega, se hvaležnih src najtopleje in naj-iskreneje zahvaljujemo. Hvala vsem. V Ljubljani, dne 1. decembra 1934 . 9806 9806 Žena in otroci. Zastopnitee iščemo za obiskovanje večjih industrijskih podjetij in železarn za prodajo izbornega predmeta, s sedežem v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Ponudbe pod »Visoka provizija 298« na »Propaganda« a. d., prej Jug. Mosse, a. d. Beograd, pošt. pre-tinac 409. 9770 ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Znižane reklamne cene! (pridnim otrokom prinese sv. Miklavž knjigo slik in pravljic Naroča te pri upravi »Žena in dom« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. — Cena 30 Din. Naročnice »Žene in doma« jo dobe za 15 Din. VSE GUBE SO IZGINILE! po šestih tednih V neki dunajski bolnišnici 'je neki zna* meniti zdravnik dnevno po pet minut nego-ral neko 61 letno ženo. V šestih tednih so gube popolnoma izginile. Povrnila se ji j« sveža, mladostna, dekliška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navaja Dunajski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let x istimi presenetljivimi rezultati. Skrivnost teh uspehov je razglašena vsemu sveto. Vsaka žena lahko sama isto do-seže. Dr. Stejskal, profesor dunajske univerze, j« razkril, da je vzrok gub na licu izguba gotovih vitalnih sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstrahirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih živali. Ta produkt j* imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma si je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo. rožnate barve, je Biocel kombiniran še z drugimi hranilnimi sestavinami. Krema pomlajuje kožo, odstranjuje gube ln krepča oslabele mišice lica. Zent od 50—60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere jih bo zavidalo mnogo mladih deklet. Božična prodaja: Nudimo Vam izbiro praktičnih daril za moške. Kakovost in cene Vam bodo dokazale, da zaslužimo Vaše zaupanje: •905 Mofika »raje« 6904 Športna »rije« (909 Moftka »rejca «902 MoSka »rajca 6910 Mo&a srajca ii d-^brc. »veit> te- ii w'.o dr»tjre, n dobrega. fpero>ha, « d^bt*«® apB»«- « n«jnHMterrvej&eira, n-ie-flanele. Slov. 33 uejš« f.aoeiie, št. 30 modami d«feect Din Bikec a po-p^ima. naj- raorčaet-<^» ac^rjf- d*> 41 Dio -J8.—. ia do +4. Din JB,—, m 40.—, hfflj&a Tmta n^demejS« vzor«; popelina Din otrok« Stf-T. 3! Ster. 3»—h prvorrrtiw>g» Din SR,—. \i b"*;- 7«.—, r boijH n- 1»ji 32.—. St- »i—35 I>in &.">.—. St. 3t3—35 freiioha Din 50.— iaga tv^l-i-ia, Din deianri Din M__ Dia 24,— Din 37,— 68.— 6380 M očka kratke pisane spodnje hlače h. dobrega <&*forda ▼«:ilu>*t 75—>r;0 eni Din 15.— « dobrega freneb« •ti zefirja 22 Din 6382 Moške kratke spodnje b 1 a i e iz graljea v rs;a 70, tiail^hl« (a Din 85.— «18 TO Piiama sa gospoda k dobre f'«T>"> it. Ot Din 85.— 6918/2 Pižama za gospode ie zelo dobre fraiw*«ke Ganete H. —54 Din 125 Jamčimo vam za popolno zadovoljnost. Blago, ki ne ustreza Vašim željam, zamenjamo z drugim ali vam vrnemo denar brez odbitka. Pošiljke preko Din 250.-— pošljemo franko. Največja trgovska in odpremna tvrdka r Jugoslaviji. Zogeeb. NAJNOVEJŠE RADIO APARATE odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih 736 Vam nudi beta*tr R ADfO zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 6« Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravil! Marceli« Tinajrre* 79 Upornica Roman >YdaIi ste se muj... A kdaj, in kako?... Menda ne kar prvi <3an!... Torej ste že dolgo poznali te^a moža, ki ste ga ljubili?... Ali je prihajal k vam na dom?... Hišni prijatelj je bil — seveda!. .< >Ne, seznanila sem ee bila z njim pri neki — gospe ... K meni na dom ni prihajal.. .< >In ete ga ljubili?« >Da.. .< >Ali je bila to globoka ljubezen? ... Kakor najina? ... Ne, pravite, ni bila ljubezen? Minljivo nagnjenje... slabost... radovednost ?...« >0 Noel!... Ni bilo to... Bog mi je priča, da ne!... Ljubila eem ga iz srca, in to me opravičuje .. .< Obupno, besno je zamahnil z rokami. Nato se je sklonil k njej in vprašal: >Ali vas je zapustil ?< >Da!< >Že davno?< >Dve leti je tega.< >In od tistih dob... je vse končano?... Nikoli več ga niste Videli ?< >Dvakrat... po naključju ... minulo zimo .. .< >Kje?< »Na ulici.. .< »AR vas j© ogufuiflTi >Dal< »In ©te ga poelužaH?« »Da... ker.. .< »Ker ete ga še vedno ljubili J< »Ne vem ... Ali, odkar poznam vas, Noel, nisem nikon .. x »Torej je konec... v vašem življenju... kakor tudi ▼ vašem srcu? Nobene vezi ni več, nobenega spomina...« Ko je govoril te besede, je videl, kako je Jozanin obraz poble-del in upadel, kakor obraz umirajočega človeka... Nenadna, strašna misel je blisnila v njegovem duhu in ga razsvetlila z mračno svetlobo: »Jozana?« Iztegnila je roko in pokazala proti sobi, kjer je spal Claude: »Ostal je... moj mali deček!« Nič ni prosila, nič ihtela; glava ji je zdrknila z Noelovih kolen na rob divana. Počasi se je sesedla ... A nezavestna ni bila_samo začudena, da še živi. Kakor skozi vodeno plast ji je udarjal Noelov glas na uho... Opazila je, da jo je vzdignil, jo položil in ji dal blazino pod glavo... Lasje so se ji bili razpustili in so se dotikali njenih trepalnic... Lasnica jo je zbodla. Nazadnje je odprla oči in zajokala. »Ali, uboga Jozana,« je rekel Noel, »zberite se.. .< Jokala je, ne da bi se ganila. In Noel je jel iznova hoditi po sobi 6em ter tja. Stol mu je bil na poti. Odrinil ga je. Zdaj pa zdaj so se trgali iz njega odsekani stavki... Mali Claude se je splašil iz spanja in zaklical; »Mama!« Jozana je takoj skočila po koncu; a obotavljala ee je iti rz sobe.., >Wn,< Je rekel Noel, >*akaj ne greste k njemu? Morda earadi mene? Nimate prav...« Stopila je na prag. Otrok Je bil spet zaspal. Mati }e dolgo zrla na posteljico s tenčičnimi zavesami... Stala je, naslonjena na podboj, in čutila, kako se ji trga srce, in želela, da bi umrla... Noel je stopil k njej: »Cujte, Jozana, nikar ne bodite tako obupani. Ne izgubite poguma ... Saj tudi jaz nočem biti malodušen ... A za nadaljevanje tega pogovora nisem več. Udarec je bil prehud!... Bolje je, da zdaj odidem... Govoril bi krivične, žaljive besede, ki bi naju oba bolele... In jaz vas nočem žaliti —« »Moj Bog! Kam mislite iti?« »Razgibati se moram... Tako potlačen ne smem ostati — Hoditi moram, da se nasopem zraka... Jutri, da, jutri popoldne ee vrnem ... Ležite ... branite se misli, izkušajte zaspati... Takim pretresljajem niste kos... Prosim, počivajte.-., zaradi mene!___« »Noel!« »Ne zadržujte me!... Telesna utrujenost časih dobro de... Človek manj trpi, če je truden... Torej do svidenja, Jozana!« Ni ga bilo več! Svetiljka je ugašala. Blazina je zdrknila z divana — in Jozana je stala s pobešenimi rokami in negibna vlekla pojemajoče korake na uho ... Ko je ob osmih prišla Tourette, je bila vea začudena, kerr Je našla Valentinovo oblečeno in odhajajočo v mesto. »Go=»pa! Mar ne boste zajtrkovali?... Ne! Ali je mogoče!..« Kdor dela, mora tudi jesti! Takoj napravim čokolado!... Kako izmučeni ste videti!.. .< »Spala nisem!« »Zaradi malega?...« CENE MALIM OGLASOM Po 80 par sa besedo, Oin ___davita za vsafc oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi ln fcenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za VBak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 20.—. Val ostati oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za rsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, Ce zantevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |Jj-. % znamkah, odeovor priložite Jm * Vse pristojbin« za male oglase )e plačati pri preda.fi naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se maUh oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« IN STANKO | SKOK, CMOK iN JOKICA PRIGODE POREDNEGA BOBIJA PRIGODE GOSPODA KOZAMURNVKA M KRALJ DEBELUH 9% 9 It! SINKO DEBELIN KO Damsko TOMilrK) volneno b'ftgo za oblete, v najmodernejših barvah in detenih, dieta, violina, šdr. 90 cm, po 28 Din meter pri F. I. Gorica r, Ljubljen«, Sv. Petra cesta 29. 340S2-J2 Lokali: Beseda 1 Di«, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Gostilno v Zagrebu ipri glavnem kol odv»rn — dobro idočo, 7. velikimi prostori in velik«®! stanovanjem prodam. Pormdlbe na oglaeroi oddelek »Jutra« pod »Zagreb«. 94271-19 mmmm Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Skladišče v Kolodvorski ulici oddam t najem. Poiive ee ti a Sv. Petra cesti 34. &E8S41/7 (■Kašom Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bukovih drv mihih eeipamc k-upim v*e vagonov. Ponudbe z naj-mižjo ceno na naslov. M. Gnček, Ljrabljaaia, Bežigrad 34com5 Dijaške sobe Bebcua 1 lmu, uavek i Uin, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia. Dijaka apre^m-ero na stajiovamje z e 'i brez hrano. — Ga jeva wiica 3/H lavo. 34U1.3-či2 Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Danes vsi na Miklavžev vet** s som v restavracijo »Fran-kopansbi dvor« v šiSki. — Darila ee sprejemajo. 34^74-38 22233222 odda Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Trisob. stanovanje komfortno, eolnčoo, oddam z jannarjem aii februarjem na Tvrševd cesti št. 37. — Vprašati istotam v I. nadstropju, diesao. 34286-31 Enosob. stanovanje oddam a 1. januarjem odrasli drnSfci. — Naslov v viseh poslovabceah »Jutra« atm^c Enosob. stanovanje m #o4.n6no. x ^remi prit'k'''nami takoj oddam na T vršeči cesti 90. Ce-na 3f>n Dn. 3431fiL01 Sobe išče Beseda SO para. davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Dio. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, iščem Po®udibe n« og! as. oddelek »Jutra« pod »Gospod«. 340O9-8Va Sobo odda 8eseda I Din. davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneaefc 17 Din. Opremljeno sobo s pcsetn^m takoj oddam aa FriBtmm ftt. a arjre-33 2 opremljeni sobi z 2 poebel-jamas v VrrriA Kolineike tovaroe iičcm. Vprašati v kavami V;adiakrt 338&MB Lepo, prazno sobo z ailkovmam, p^ebraim vhodom in kopalnico, t riii ob Cestč na Rožm-lk oddam. Večna pot 1, vscio pritliičje. S10&US Opremljeno sobo s braoo, Hektrifeo isi pra-ia. Srce! SroMsjbo hrefteoim* Štejem —I Po»jTibijao —I aes-at Mary dfi^mlo pmu»o s42r7&e4 Kateri gospod mesto asistentke pr< zdravrTvIra- Pojmdlbe na otflaa. oddelek »Jutra« pod »Vedno inaJežna Jndita«. 34SK7-34 Gospoda a prtoemo trgovino, Sfce let stara pospodiifno »a ppgveean pose^tjva, primerno za vwikeffa braniki. — PČ«nudt>e na podrož. Jnftna. r Celju ftitfro »Takoj«. s13cm-34 Simpatična gdč. pro« (iot>roerčnega gospoda pomoči pod »Iskrena« na ogiasni oddeleik »Jutra« »1376-34 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Psa vofčjaka 3 leti Btarega, z rodoroš-kom, prodam. — Nasiov v oglasnem oddelku ».Jutra*. S4273-27 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanie oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Striženje 4 Din in britje 2 Din (za delavstvo). Obiščite re oorirano najcenejšo briv ni^o »Rajprid«. Sv. Petra c št 25. 32975-30 Rctzno Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 . Premog JT Karbopaketc drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Plošče in gramofone te>osoiacdo. za- menjavamo ter prodajamo io kopu jemo. ELEKTROTON Tavčarjeva m. S Med mestom in deželo mali oglasnik. prihrani na guutviL Zagreb, Gajeva 20, telefon S&-06. Ljubljana: Zrnec Fran Jo, Cankarjevo nabrežje 5. Sv* effli/clavsk dobro ve, da |e SDCath &tema ga (hitje najboljša, najcenejša in najlepše darilo za gospode OfhSm Lj*iM>aa Keetni pocrobm mvod Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me Je za vedno zapustila moja nad vse ljubljena soproga, gospa Frančiška Zrimšek roj. BJTENC soproga sodnega, vratarja danes, dne 4. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, pre-videna s tolažili sv. vere. Pogreb predrage pokojnlee bo v četrtek, dne fi. decembra 1934 ob l/23. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 4. decembra 1934. Globoko žalujoči Ivan Zrimšek, soprog. 9808 Službo dobi 'J';- .' . .. ti- ' Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro a!i dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisarniško moč -nee&o siov^ ert»>hrva;sk e « rastrske korespcodenk-e vr kiyrgovodK.Ta, sprejme srp. podjetje. Ponudbe na opiae. oddelek »Jutra« pod j^ajieniJiiva 101«. 3i !!*>-! Trgovec v Cačku (drisiska baoovuvuk.) dobro Mtotraji, išče gospodično togovjuH. z mrtin-m blagom — Nemfco ali Slovenko. » primerno Kobra^-bo, to«® »ačetnrlco, prijetne iTS»aJo«!ii. vesele narave, T^raTO, iz boljše rodbine, pMBfceoe, neoporečne pretek-p-nnad+te z navedlbo rofer«w. in sliko na ogas. oodeiek »jTiitra^ pod šifro ».Marljiva . — Zenitev aa izskijTjčona. 3U70-1 Dober B hellkonist dicfci trajno deio v neki tomami. Pomuolbe je poslati bb ogiasna odldelek »Juira« pod mačko »Tra;no«. M369-1 Gatanterista mdeiav<9 vseh aaojemih isdelkov, pprejimeTn v «Jwlx>. V po^wv pride Fe prvorrrstna moč. — Po-cin dosedapjega sluzbove-»j* a« op"L. oiideluk Jutra pod tmatko »Galanterist«. 342S7-1 Krojaškega pomočnika m. Tdšfc« delo, po možnosti torti damski. sprejmem ta.V*>j v stalno elrnbo. — Gocala Ivan, kroječ. Je- Šiviljsko pomočnico popolnoma gnmo^toijino delavko sprejme taikoj atelje Mira Sksbar, Aieksandrova. St .aH. 3459M Kuharica 3ci tn/lS nera^bo, za trd osebe, dobi mesto. Ne-sov v vseii posovaln ira.h (»Jratra«. Mlado kuharico «r>rejme takoj A. Horvat, Mestni trg 13. 34310*1 Mmirrmri1 Beseda 50 para, davek 2 Dio, za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Potnik ki potmje z lostmnm avtomobilom po veej Sloveniji, pre-raa-me dobra zastoipsnva l^roti odškodnini sprejme dva avto-sopotnika z manjSo kolekciitjo. Po-nodibe na ogla-srni oddelek »Jutra« pod »Areitopoitnffluc. S42-J&-2 Katera dobra gospa weame v slii3bo m'laj6o žea»o samo za hrano. Gre tndi kot rafrinja k otneku! — Po-ntidlbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sesn brei doma«. 342S0-t? Plačilna resm. sanK^tojna, Tjnvina jezikov, išče s'inižibo za takoj. Naslov v vseh po-slova.lroictih »Jatra«. S439&-2 Mlajša kuharica vajena samostojne kuho — želi takoj prem proti mesto v restavracijo ali postiTrao. Naslov v vseh poeS^valni-cah »Jutra«. ."MC294-2 Dekle k? Z3ia kuhati in dra^aa Ki5-na diela opravljati — želi službo. Naslov v vBeh po-&orva.io.iouh »Jutra«. 34269-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vozičke za punčke gagVoe k-ooj«, tooiklj« im droge igrače za Miklavža po reklamnih ceoai pni S. Rebolj & drug Ljubljana, Gosposvetska 13. 84-6 Površniki ffeoefcooontt. osnjea! »o* ajiS ttd. NajboljS oaktuf 3rl Preakerju. Sv. Petra eesta 14 133-6 Visoke omare popovooma nove, več komadov po zelo upodinl ceni proda ABC, LjmibUJame, Medjvediofva ceeta štev. 8. 91291-6 Orajnolonske plošče 5eipe, nove, evetovne znamke, pooeni prodam. Velika izbira. Dvorakove št. 8 — pritfičje. 34315-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ukradeno kolo &t. 7B38. Kdor bi kaj ve- dei o njem pranim, do proti nagradi javi ne policij« 33949-1111 K up itn Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sem kupec za ra7.no staro železo — posebno pločevino. V po-nod'bi je navesti debelino pločevino in količino, no oelas. oddelek »Jutra« pod »Pločevina«. 33941-7 EZBBSa Beseda I Dio, davek 2 Din, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim knjižico Mestne hranilnice, i v4ogo 3a.nO0 Din. Pismene po-nradlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dogovor 4«. 342G6-il6 Hranilne knjižice Jodransko-IVKinmavske banke, večje in manjše vloge do D™ kupim. — Ceivj. ponnjdbe z navedlbo cene na naslov: Kaven, poštni predal 150, I/niMfa-na. 343M-S1I6 : Vr eif.ho te • Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato ln srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Eireka oiica štev 36 — vhod a Vidov danske ceste (pri gostilni M'->£ina). 70 Oblačila Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Obleke za gospode tizgotavlja po najmodernejših krojih, izvrstno se pri-legajoičih, po ugodnih cenah Josip Boc, m-odni atelje, Kolodvorska uL št. 6 218-18 Moške poklicne plašče črne, kiotaste, bele za vse vrste poklice, bele mesarske Jopice ima sta/no v zalogi v vseh veli k oetih F. L Gori čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. 34034*13 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf R'bnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Hakarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f LJubljani Samo Ilustrirana slovenska revija „živlfenje in svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za 2 Din ^^ Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 A čakaj, ie živi nekdo, ki mu srce utrip-Ije za gospodično Kunigundo! Baron Na-mršeljski je zdavnaj hotel prositi za njeno roko, pa se do današnjega dne ni upal. Miklavž, še je čas, da nas osrečiš z 99Jiifrovimiu mladinskim! knjigami! Knjige po Din 12.— dobite v vseh knjigarnah in poslovalnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani. Poštnina Din 3.—. G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice