Duhovniška ve&t, Konz,ist. svetnikom lavantinske škofije je bil imenovan vlč. g. dekan v Kozjem Marko Tomažič. Zaslužnemu javnemu delavcu, blagemu in za vse dobro delujočemu duhovniku k cerkvenemu odlikovanju »Slovenski Gospodar« iskreno častita! Nesreča in smrt. Vlč. g. župnik Hauptman, ki opravlja kaplansko službo pri Sv. Rupertu v Slov. gor., si je zlomil nogo, ko se je peljal domov. — V vojni bolnišnici v Sarajevu je umrl vojak Fran Vogrin iz Zg. Voličine. Fant je bil pri vojakih komaj mesec dni, a je nevajen temu podnebju in vojaški hrani zbolel ter po kratki, mučni bolezni izdihnil. Bil je blag fant, vnet za vse dobro. Naj v miru počiva! Pokojninski zavod za namcščence razpisuje za taiste, ki so pri tem zavodu zavarovani, dve prosti mesti v zdravilišču »Terma« v Laškem. Zdravljenje se začne s 15. majem in traja do 1. junija. Vso oskrbo, kakor: kopelji v toplicah, slanovanje^ prvovrstno hrano in zdravniško pomoč je brazplačna. Vsak prosilec mora v prošnji navesti: člansko število za\arovanja, za koliko družinskih članov da mora skrbeti, »pričevalo od zdravnika, da boleha na revmatizinu ali prolinu in da bi mu toplice koristile, ter potrdilo od županstva, da nima premoženja. Prošnja, katere ni treba kolkovati; se takoj pošlje na Pokojninski zavod nameščencev, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12. Organisti, kateri ste zavarcrvani pri Pokojninskem zavodu in bolehate na revmatizmu itd., polrudite se takoj in vložite prošnje! Dekleta mornarji. Iz Vašingtona v Severni Ameriki poročajo, da so na krovu neke ameriške križarke našli štiri dekleta, preoblečene v mornarje. Izjavile so, da so si želele ogledati tuje dežele in se zabavati. Ladija, ki je bila že na visokem morju, je pristala v Key-West in dekleta izkrcala. Mornariško ministrstvo pa je uvedlo preiskavo, kdo je deklicam omogočil pustolovstvo. Morilec iastnih otrok in samcga sebe. Minulo soboto zvečer je brezposelni čevljarski pomočnik Franc Funda na Dunaju prerezal vratove trem svojim malim olrokom in sam sebi. Otroke so našli že mrtve, Funda je še živel, a ni nade, da bi ozdravel. Funda je bil že dve leti brez posla, a drugače zelo dober mož in skrben oče. Družino je -vzdrževala Fundova ženat ki je zaposlena v neki tovarni kot delavka. Funda je silno peklo, da je morala žena skrbeti za vse. Žena sama ga je vedno tolažila, toda Funda se je čezdalje bolj pogrezal v obup. Veliko je pripomoglo k temu tudi njegovo telesno stanje, saj je dobil v vojni strel v glavo in imel tudi malarijo. Končal je svojc trpljenje z obupnim činom, ( Viltoški g, Badl umrl. V gradu Viltoš pri Rušah je umrl bivši tamošnji posestnik g. Otokar Badl v staiosti 69 let. Rajni je živel večinoma na Dunaju in je prihajal v Viltoš le na letovišče. ViLtoš je moderno opremljen grad, ki je bil med svetovno vojno redno prebivališče generalnega štaba nadvojvode Evgena. Gospod Badl je bil samec in je prodal graščino veletrgovcu g. Magerlu iz Poljčan. Pred par dnevi je prišel g. Badl z Dunaja v Viltoš na kratek oddih, a ga je zatekla smrt v četrtek ponoči. Truplo je bilo pre peljano v pondeljek v družinsko grobnico na Dunaj. Požar. Do tal je pogorelo na Markovo pono&i hiša in hlev z vsem premakljivim blagom, obleko in živežem Janezu Golobu na Blatnem vrhu št. 11, župnije Jurklošter. Le živino so rešili. Kako je nastal ogenj, se ne da ugotoviti. Pogorelec je bil zavarovan za malenkostno svoto in je sedaj gospodarsko uničen za vse življenje. GENERAL WRANGEL UMRL. V sredo, dne 25. aprila t. 1., je umrl vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja« znani ruski general Wrangel. Ker so ostanki njegove armade raztTeseni še danes po raznih krajih naše države, bode širšo javnost zanimal kratek životopis tega generala. General Peter Wrangel se je rodil kot potomec baltiške družine leta 1880. Dasi po rodu Balt, je bil vzgojen po rusko. Po svojem prvotnem poklicu je bil inžener, po končamih študijah uradnik in nato častnik pri carskoruski konjeniški gardi. Udeležil se je že rusko-japonske vo.jne in je služil takrat v kozaški armadi znamenitega ruskega generala Rennenkampfa. V svetovni vojni je dosegel čin polkovnika in celo generala kornega poveljnika. Po boljševiškem prevratu je bil obsojen dvakrat na smrt. Izvršitve prve smrtne obsodbe ga je rešil navaden vojak. Kot drugič na smrt obsojenega so ga že bili privezali na torpedni čoln, da bi ga vrgli v morje in se je reŠil smrti samo slučajno. Proti boljševiški armadi je začel zbirati prostovoljce, ki so se tudi odzvali njegovim pozivom. Njegovo vojsko so tvorili predvsem pristaši ruskega carizma. General Wrangel je začel svoje vojne pohode proti boljševikom najprej na Kavkazu in ,je skušal od tamkaj se združiti s protiboljševiško armado generala Kolčaka. Njegovi načrti, da bi obkolil rdečo armado, se niso posrečili. Ko so porazili boljševiki armado generala Denekina, so se preostanki te vojske zatekli na polotok E_im — kjer jih je sprejel general "NVrangel. Posrečilo se mu je, da je postavil dz vseh riiskih vetrov zbrano in zmešano vojsko toliko na noge, da je dosegel skraja leta 1920 proti boljševikom prav lepe uspehe. Predvsem so podpirali Francozi njegove poskuse, a tudi francoska pomoč je bila preslaba pred napadi irdeče armade. Bolj ševiki so kmalu ukrotili napadajočega Wrangla, da je zbežal z ostanki svoje armade na Krim in iz Sebastopola so ga prepeljale ladje velesil z 20.000 možnii v Carigrad. Leta 1922 se je preselil general Wrangel s svojimi begunci v Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunijo. Iz ravnokar omenjenih držav je vodil organizacijo proti boljševikom, a ni imel nobenega uspeha več. Leta 1925 je zgubil sam upanje, da bi uspelo upropastiti boljševiško armado, je razpustil svoj generalni štab in živel kot zasebnik. V zadnjem času je prebival stalno v Briisslu, kjer je tudi umrl. Ostanki "VVranglove armade bodo ostali v stalnem spominu našim ljudem ob severni meji, kjer so bili nekaj mescev obmejna straža in so prizadjali veliko gorja našim ljudem. Neprestanemu drezanju naših poslancev se je vendar posrečilo, da je vlada odstranila osovražene Wranglovce s severne meje. Posamezni Rusi-Wranglovci še služijo danes kot finančni stražniki in drugi uradniki v naši državi. Mesto starih ljudi. Glavno mesto Španije je nekako zbirališče starih ljudi. — Pred kratkim so obhajali v Madridu posebno slavnost, na katero so bili povabIjeni 801etniki, ki živijo že 40 let v Madridu. Svečanosti je predsedoval diktator Primo de Rivera, njemu ob strani pa je sedela neka 103 let stara ženska. Zbralo se je nad 700 oseb, ki so bile 80 let stare. Med temi je bilo mnogo politikov in učenjakov, zdravnikov, pisateljev in drugih. Govorniki so slavili visoko starost španskega prebivalstva in so ugotovili, da živi samo v Madridu nad 3500 oseb, ki so prekoračile 80. leto in ki so še vedno pri čvrstem zdravju. Letalska nesreča zahtevala dve smrtni nesreči. Na vojaškem letalskem vežbališču v Novem Sadu se je zopet pripetila težka nesreča dne 27. aprila. Nad letališčem so se vršile letalske vaje. Kapetan Peter Petrovič se je dvignil s svojim letalom v zrak, istočasno pa se je dvignil tudi narednik pilot Jandrič. Oba letalca sta se vežbala v boju s strojnimi puškami ter sta krožila drug okoli drugega. Vreme je bilo lepo, nebo jasno in mnogo ljudi je opazovalo letalske vaje. V višini 500 m je naenkrat opazil kapetan Petrovič, da mu Jandričevo letalo drvi ravno nasproti. Petrovič očividno ni vedel, v katero smer bo krenilo tnasprotno letalo, in je postal tako razburjen, kar so opazili tudi gledalci na zemlji. Teh se je polotilo silno vznemirjenje, ker je bilo jasno, da pride do nesreče? ako se letali ne izogneta. Končno je kapetan Petrovič napravil zaokret na levo in se skušal izognili. Bilo pa je že prepozno. Jandričevo letalo je priletelo z vso silo v Petrovičevo. Gledalcem je zastala kri v žilah, ko sta treščila oba aparata z veliko silo v zraku skupaj. Letali sta se razbili, odbili nato drug od drugega ter padli na zemljo. Vsi, ki so se nahajali v bližini letališ^a, so pohiteli na mesto nesreče. Oficirji in vojaki zrakoplovnega polka so našli letali popolnoma razbiti in oba letalca — mrtva Znani madžarski komunistični voditelj Bela Kun aretiran na Dunaju. Slovencem in posebno še Prekmurcem je še v živem spominu bivši madžarski komunistični ljudski komisar Bela Kun. Ko je bila komunistična vlada na Ogrskem strmoglavljena leta 1920, je pobegnil v Avstrijo, odkoder se je izselil v Rusijo pod»pogojem, da se ne bo vrnil nikdar več na Dunaj. Kljub prepovedi se je Kun vrnil v avstrijsko glavno mesto, odprl tanikaj trgovino z milom, dišečimi pomadami itd., a v rcsnici so služili ti prostori kot shajališče za komunistične agitatorje. Pri aretaciji je odklonil Kun vsako izjavoglede bivanja na Dunaju. Očividno je imel iz Rusije nalog, zopet vzpostaviti madžarski komunistični pokret. Kaj in kako bo ukrenila Avstrija s Kunom, o tem še bomo poročali. General žrtev letalske nesreče. Na vojaškem vežbališču Monte Cenio na Italijanskem se je pripetila letalska nesreča s smrtnim izidom. General Guidoni je skočil iz višine 1000 m iz letala s padobranom »Salvador«, ki je v rabi pri italijanski aviatiki. Pri skoku pa se je več vrvi zapletlo okoli njegovega telesa, radi česar se padobran ni odprl ter se je general ubil. Požar na Bregu pri Ptuju. V petek popoldne okrog 4. ure je nenadoma izbruhnil požar na Bregu pri Ptuju, ki je v nekaj minutah objel vse gospodarsko poslopje posestnika Janeza Vindiš. Ker so ravno v tem delu Spodnjega Brega hiše druga zraven dmge, je obstojala velika nevarnost, da požar uniči ves Spod. Breg. Le hitri pomoči gasilcev iz Ptuja, ki je v par minutah dospela na kraj nesreče, in neposredni bližini vode Studenrinice, se je zahvaliti, da je bil požar omejen le na poslopje Janeza Vindiš. Škoda je velika, ker je zgorelo zlasti mnogo gospodarskih strojev, vendar pa je deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne more točno ugotoviti, le toliko je sigurno, da je nastal nad kravjim hlevom. Pretepel otroka do smrti. Dunaj je pretresel te dni zločin, ki je po splošni sodbi najgroznejši, kar se jili je zgodilo v zadnjih desetletjih. Delavec Halaksa je do smrti pretepel petletno nezakonsko hčer svoje žene, Matilno Stodola. Halaksa je pijanec in'surovež. Sosedje so vedeli, da ubogega otroka strahovito pretepajo in stradajo in so opetovano na to opozorili policijo in socijalno oblast, toda ukrenilo se ni ničesar. Slednjiž je malo mučenico rešila snrrt. O6im je otroka ubil. Toda kako! Pri raztelesenju so dognali, da ima otrok zlomljeno hrbtenico in medenico, poleg neštetih drugih poškodb na glavi in po ostalem telesu. Ko je policija odvedla nečloveške starše, je množica prodrla policijski kordon, napadla voz in hotela zločinca iztrgati policiji, da bi ju linčala. Voz je komaj ušel iz rok razjarjenih Dunajčanov. 7001etnica lavantinske škofije. Lavantinska škofija praznuje pribodnji teden 7001etnico svojega obstoja. Te jubilejne slovesnostd se bo osebno udeležil tudi naš apostolski nuncij v Beogradu, prevzv. g. Hermenegild Pellegrinetti. Župnijski uradi, zlasti v Mariboru in v bližnji okolici, naj povabijo vernike, da se po možnosti udeležijo sprejema apostolskega nuncija na Slomškovem trgu v sredo, 9. maja ob treh popoldne ter zahvalne službe božje v mariborski stolnici v četrtek dne 10. maja. — Sveti Oče Pij XI. so z reskriptom sv. penitencijarije z dne 14. aprila 1928, št. 518, podelili popoln odpustek vsem vernikom, ki po sprejemu zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa molijo za namen sv. Očeta in 1. se udeležijo jubilejne zahvalne službe božje, ali dne 10. maja v mariborski stol nici, ali dne 13. maja kjerkoli v škofiji; 2. ki bodo do dne 31. decembra 1928 ob drugih cerkvenih jubilejnih slovesnostih (otb svetih misijonih, tridnevnicah, duh. vajah; skupnih sv. obhajilih in ob katerikoli jubilejni pobožnosti) pobožno vsaj pri eni pridigi in sv. maši. Vsem cenjenim naročnikom, ki imajp samo do 1. maja plačano narocnino za list »Slovenski Gospodar«, smo priložili današnji številki položnice, s katerimi naj blagovolijo kmalu poravnati naročnino, da ne bo treba ukiniti lista. Naročnina stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 8 Din. Upravništvo. Umrl je v Mariboru znani slovenski odvetnik, posestnik pri Sv. Križu nad Mariborom in Velike opekarne v Račjem g. Radoslav Pipuš. Svetila mu večna luč! STRAHOTE POTRESA NA BALKANU. Potres na Grškem. O polresu po južni Bolgariji in v grškem mestu Korint smo že poročali. Od našega zadnjega popisa potresnih strahot na Balkanu se potresni sunki niso umkili, ampak se nadaljujejo. V od potresa opustošenem meslu Korintu so imeli dne 25. aprila ponoči nov močnejši potresni sunek, ki je razdejal še one hiše, ki so ostale po prvem potresu. Med polresom je deževalo, nastala je celo nevihta s točo. V izredno temni noči so se dogajali strašni prizori. Pred potresora se je čulo votlo bobnenje, kar je dalo znak za divji strah. Navzlic viharju in toči je vse bežalo iz mesta in se ustavilo šele daleč na polju, ker se je mcd prebivalstvom razširilo prazno mnenje, da se bo mesto in okolica pogrezaila v morje. Neprestano bobnenje se je smatralo za znamenje novih potresov in res je bil dne 26. aprila zjutraj zopet slabejši sunek. Tudi v Atenah (glavnem mestu Grčije) so dne 26. aprila čutili precejšen potresni sunek, ki pa ni napravil škode. V pirejskem pristanišču se je morje mc- stoma dvignilo za 8 m; domneva se, da je to v zvezi s potresom. Ponoči v 6etrtek, dne 26. aprila, je bil na Grškem nov potres s podzemeljskim bobnenjem, dežjem in točo. Potres je bil močnejši, kakor dosedanji ter se je čutil najprej v mestih Volos in Lamia in \ vasi Anori. Nastala je strašna zmeda. Po prvem sunku je vse zbežalo na prosto, tako da ni bilo človeških žrtev. Hiše so skoraj popolnoma razdejane v imenovanih krajih in v vasi Piska. Ko beležimo te vrste o potresu na Grškem, še nimamo poročil, ali je grozna nesreča že prenehala ali ne. Potres na Bolgarskem in drugod. Tudi na Bolgarskem ni potres ponehal in občutijo na raznih krajih sunke, ki pa niti primerjati niso z onimi, ki so porušili bolgarsko mesto Plovdiv in okolico. Potres so občutili po Turčiji in osobito v Carigradu, po Zgornji Italiji. Dne 28. aprila ponoči ob pol 12. uri sta bila v švedski provinci Vestmanland 2 močna potresa s podzemeljskim bobnenjem. Potres je trajal 12 sekund. Potresni sunek je povzročil, da so se hiše omajale in da so padli na tla manjši predmeti. Potresi na Švedskem so bolj redki in jih beležijo aparati vsako leto komaj enkrat, Naša pomoč Bolgarom in Grkom. V očigled patresni nesreči, ki je zadela naši sosedi Bolgarijo in Grčijo, je naša narodna skupščina na seji dne 26. aprila dovolila 5 milijonov dinarjev podpore. Od te svote je nakazal predsednik narodne skupščine bolgarskim oškodovancem 3 milijona Din in grškim 2 milijona Din. Ravnokar omenjena podpora je bila sprejeta kot nujni predlog od poslancev vseh naših strank enoglasno. Predsednik bolgarskega sobranja Cankov je prejel potrdilni telegram predsednika jugoslovanske narodne skupščine, da je skupščina nakazala kredit 3 milijone Din za bedno bolgarsko prebivalstvo. Ta čin jugoslovanske narodne skupščine so v vseh bolgarskih krogih sprejeli zelo ugodno, posebno; ker prihaja darilo iz Belgrada in je največje inozemsko darilo. V bolgarskih političnih krogih so tega mnenja, da bo to darilo brez dvoma imelo tudi politično učinkovanje. Vsi bol garski listi pišejo z velikim navdušenjein o jugoslovanskem darilu. Hude kazni radi izrabljanja potresne nesreče. Bolgarske oblasti so proglasile nad vsem ozemljem, ki ga je zadela zadnja potresna nesreča, najstrožje obsedno stanje. 2andarji so dobili nalog, da naj streljajo brez vsakega opozorila na vsakega človeka, ki bi se potikal po 9. uri zvečer po ulicah zrušenih krajev. S to odredbo hočejo oblasti preprečiti plenitve. Dviganje cen živilom se kaznuje javno z batinami, razen tega verižniku živilske zaloge odvzamejo in jih brezplačno razdele med prebivalstvo. Nadalje so oblasti zaplenile ves gradbeni materijal in vse, kar bi služilo za zgradbo zasilnih bivališč. Skrivanje takšnega materijala se poplača s 25 krepkimi udarci na javnem prostaru. V zahvalo za dočakano 801etnico. Znini slikar in podobar na Bučah g. Anton Pavlič bo slavil dne 4. maja 1928 srečno in zdravo dočakano SOletnico. V zahvalo Bogu za 80. rojstni dan je pozidal jubilant ob okrajni cesti pcxi svojim domom krasno kapelico, ki je posvečena presvetemu Srcu Jezusovemu. Spominska kipelica je že bila slovesno blagoslovljena od kozjanskega č. g. dekana Tomažiča. Ob priliki blagoslovit-ve je daroval gosp. Pavlič za dijaško semenišče 50 Din. Jubilantu g. Pavliču častita k 801etnici tudi »Slavenski Gospodarc in mu kliče: Na zdravje in srečo še zanaprejl Žrtev nevihte. V četrtek popoldne, dne 26. aprila, je nad Zagrebom in okolico divjala siLna nevihta z grmenjem in nalivom. Zaradi močnega vetra se je ob Koturaški cesti zrušila streha neke stare barake ter pokopala pod seboj tamkaj zaposlenega tesarja Alojza Fric. Sosedje so Frica potegnili izpod ruševin. Imel je zlomljeno levo nogo, zlomljenih tudi več reber ter težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je dve uri nato umrl. Volk napadel pastirja. V bližini Nevesinja v Hercegovini se je te dni pojavila čreda volkov, ki so napadli neko ovčjo stajo. Velik volk je preskočil ograjo, razIrgal eno ovco in hotel s plenom pobegniti v gozd. Pastir se je spustil v borbo z volkom, ki mu je odgriznil tri prste. Zaradi -velike izgube krvi je pastir nezavesten obležal. Ko so ga pozneje našli domačini, so mu izprali rane in ga obvezali. Prepeljali so ga v Pasteurjev zavod v Sarajevu, ker se sumi, da je bil volk stekel. S smrtjo je plačal nezmernost v pijači. 241etni hlapec Leprince na kmetiji v Galvadosu na Francoskem je stavil s tremi tovariši, da jih bo prekosil pri pivu. Vsedli so se k mizi in pričeli piti. Najšibkejši bi moral plačati, če bi hotel odnehati, vse kar so zapili trije ostali. Drugi premaganec bi zopet plačal račun ostali trojici. Na ta način bi se napil zmagovalec popolnoma zastonj. Leprince je naglo izpil 38 litrskih vrčev piva in je zahleval že 39. vrček, a se je zgrudil in onesvetil, preden je prišel natakar s pivom. Peljali so ga takoj v bolnico in mu izprali želodec, a je umrl dve uri pozneje, ne da bi se zavedel. Blagoslov v potomcih. župan v Metzu je izročil zlaito darilo vdovi Criceovi, ki ima najštevilnejšo družino v vsej Francoski. V zakonu je imela 9 otrok. Ti so prinesli 51 vnukov in 62 pravnukov. Najstarejšemu pravnuku se je ta mesec rodila hčerka. Stara gospa kna 91 let. Devetkrat je bila mati, 51krat babica, 62krat prababica in zdaj je postala še praprababica. Pri Sv. Trojici, podružnici župnije Jurklošter, bo na Florjanovo nedeljo, dne 6. maja ob 10. uri sv. maša. Dobila se bodo tudi okrepčila po maši v cerkveni hiši. Okostje otroka v zidovju. Iz Op'otnice poročajo: Pri prenavljanju bivše Kvasove, sedaj Jermanove hiše so našli pretekli teden zidarji pod podom zgornje hiše okostje mrtvega novorojenčka, po izjavi dr. Lautnerja staro že nad 10 let. Spodnji del života se je še lepo skupaj držal; glavo in zgornji trup so pa zidarji razbili, predno so zapazili okostje. Seveda je vzbudila ta novica v celem okraju mnogo govorjc in ugibanja. Misli se tudi, da bi bile krive begunke ob STetovni vojni, ki so stanovale takrat v tej hiši. Po zdraTniškem pregledu je shranil okostje tukajšnji g. orožniški načelnik v zaboj, ga oddal dalje na merodajno mesto v preiskavo, o katere izidu bomo poročali. Ogenj v Cezanjevcih pri Ljutomeru. V petek zvečer, de 27. m. m. je zgorel škedenj in velik kup slame g. župniku Ferk. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Sreča je bila, di ni bilo vetra, sicer bi bila v nevarnosti bližnja poslopja. Na pomoč je priskočila domača požarna bramba, ki je ogenj hitro odušila. Z mosta v Krškem je skočil v Savo v petek proti večeru brivec Rodič iz Zagreba. Očividci prpovedujejo, da je nekaj časa plaval, valovi pod bolnico pa so ga pogoltnili. Pretekli ponedeljek je še poravnal pri župnem uradu pristojbino za Aočetov grob na novem pokopališču, potem se je nastanil pri Kuneju na Vidmu, odkoder so ga videli zadnje dni večkrat pohajati čez most. Vzrok samoumoru je najbrž duševna zmedenost ali pa neozdravljiva bolezen. Smrtno se jc ponesrečil dne 1. maja, okrog 9. ure predpoldne kleparski mojster Franc Rižnar iz Ljutomera. Čislil je pri g. Sinigoju žlebnjake pri slrehi in se je po neprevidnosti prijel za električno žico. Zaklical je parkrat »Jezus, Marija!«, padel z lestve in bil pri priči mrtev. Ponesrečeni je bil dolgoletni in požrtvovalni član gasilnega društva. Rajnemu daj Bog večni mir in pokoj! Mi pa prosimo: Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod! Velik požar v Bosni. V soboto ob 2. uri zjutraj je nastal v Visokem v Bosni velik požar v poslopju Usnjarske zadruge. Ognjegasci niso mogli pravočasno pogasiti ognja, ker niso imeli potrebnih in modernih priprav. Uspelo jim je le, da so rešili hiše bližnjih prebivalcev, ki so zelo majhne in pokrite z deskami. škoda znaša 200.000 Din. Občinske volitve v Senovem pri Rajhenburgu. Za občmske volitve se je vnel srdit boj, kakoršnega še ni bilo nikoli. Nasprotniki so se razdelili na tri trume, da bi od treh strani napadli in zavzeli občino Senovo. Imeli bodo tri skrinjice, da bi pod prikritim imenom vlovili več volilcev, po izvolitvi se bodo pa zopet združili njihovi odborniki pri izvolitvi župana, pa tudi pri vsaki poznejši obč. seji, vse proti naše slranki. Najbolj se bojuje za županski stol pred kratkim iz Trbovelj sem priseljeni pek Kadivnik. V Trbovljah je bil znan kot hud socijaldemokrat in naš ljut nasprotnik. Tukaj se pa bolj skriva, pa je dal svoji listi ime kmečko-gospodarska, da bi ga ne bi spoznali. Vidimo ga pogosto po več ur v družbi dr. Benedičiča, najbolj vnetega 2erjavovega pristaša na Senovem. Stoji vedno pred hišo, da lovi in nagovarja mimoidoče volilce. Ko ga je pa naš somišljenik vprašal, s kom bo potegnil on in njegovi pristaši, če bodo izvoljeni, je odgovoril: Z vsakim drugim, samo ne z odborniki SLS, z vašo stranko ne! Zakaj se bije tako hud boj za našo občino? Naš mnogozaslužni župan in bivši poslanec Jožef Škobeme je dosegel, da se je zgradila na Senovem krasna dvonadstropna šolska zgradba, ki je namenjena za meščansko in ljudsko Solo, ki bo slala okoli 3 milijone dinarjev. To svoto bo po večini plačala Trboveljska družba, ki ima tu rudnik. Znano je, kako se ta družba brani vsakega davka in kako se vsako leto pritoži proti občinskim dokladam. Zato se tudi silno brani plačila za novo šolo. Njeni uslužbenci ji hočejo pri tem pomagati, pa so se vrgli v boj za obŁLno, da bi potem v občini gospodarili v prid Trboveljski družbi, znesek 3 milijone dinarjev pa kolikor mogoče prevalili na kmete. Tega dozdaj niso mogli, ker naš vrli občinski zastop pod županom škobernetom tega ni dopustil. Vse tri nam nasprotne grupe imajo samo eno željo, iznebiti se Škoberneta. Pa tudi odkrito izjavljajo, naj bo župan kdorkoli, samo da ne bo Škoberne. Mi dobro vemo, da se samo njega bojite^ čeprav priznavate njegovo vsestransko sposobnost. Saj tudi vas, kateri se borite danes proti njemu, pogosto vidimo, ko ga prosite za raz ne nasvete in pomoč. Vi delavci, kdo se je že tolikokrat potegnil za vas in vam pomagal, ko so se vam godile krivice? Kdo vam je napravil toliko prošenj z lepim uspehom, pa čisto brezplačno, kakor on? Mi nočemo nobenega vsiljivega tujca za župana, ampak bomo izvolili svojega domačina g. škoberneta, kateri nam je dokazal, kako spretno zna voditi občino Senovo, katero je dvignil do veljave, kakoršne do sedaj ni imela. Nikoli se ni uklonil rudniški gospodi. Zato vas pozivljamo: Volilci občine Senovo, v nedeljo^ dne 6. maja, vsi na volišče in vrzite svoje krogljice v drugo skrinjico! Zanimivosti od Sv. Krištofa pri Laškem. Naša občina ima že nekaj mescev gerenta zdravnika dr. Lovšina. Ljudje so zadovoljni z njim, tudi z novim tajnikom in pisarjem. Redar je pa še stari. Ker poročajo listi, da bodo po sprejetju novega občinskega zakona na jesen občinske volitve po celi državi, zato pravijo vsi pametni občani, naj ostane sedanje gerentstvo do teh volitev. Čemu pa dvojne volitve z mnogimi stroški v enem letu. Drugače pa sodijo veleumni samostojni demokrati. Prišla je njihova deputaoija pod vodstvom Matevža Juterška na občino ter zahtevala takojšnji razpis občinskih volitev. Pripravljene imajože tri volilne liste pod raznimi imeni^ ker jih je šram nastopiti s pravo firmo. Tako mislijo zbegati in zmotiti volilce, da bi volili v eno teh treh skrinjic, ki so pa vse namenjene obupani liberalni stranki. Zlasti nameravajo spet pritisniti na ubogo delavstvo, da bi volilo proti svojemu slovenskemu prepričanju delavcu najbolj sovražno predstavnico velekapitala, ki je dala po svojih organih mučiti in kakor psa za plotom ustreliti trbovelj skega rudarja Fakina. Kot priganjači te nazadnjaške stranke se.udejstvujejo naj bolj hudojamski poduradniki in pazniki in pa neki gospod iz Šmarjete, ki mu je silno dolgčas, odkar so ga Trboveljčani odslovili. Liberalci imajo korajžo do volitev zlasti zdaj, ko je dolski del krištofske občine prideljen dolski občini. Mi jim svetujemo, naj le počakajo do jesenskih volitev, batine bodo dobili še prezgodaj. Krištofska občina je in mora ostati v slovenskih in ljudskih rokah!