Kako je Stiger kot okrajni naeelnik gospodaril? m. Da sedanja večina okrajnega zastopa s Stigerjem na Č9lu ne ve varčno gospodariti, nara dokazujejo še drugi dogodki. Do leta 1906 je iraela hranilnica samo enega uradnika, katerega spretnost in občno sposobnost so vsi — tudi Nemci — priznavali. Naenkrat pa je bil s 1. januarjem 1906 branilnieni uradnik upokojen. Vedeti je treba, da je bil ta spreten uradnik Slovenec. Mož je še v najboljših letih in lepega vedenja; posloval je v popolno zadovoljnost in naenkrat je vpokojen! Kako to? Reklo se je, da je bolan: prosil je sato in priložil zdravniško spričevalo, da ne raore več sluzbe opravljati. In vefiina je sklenila njegovo vpokojenje. Clovek bi mislil,da bo vsled bolezni nezmožni in vpokojeni uradnik se lepo ozdravil in miroval. Pa Sudite se! Tisti, ki je bil nezmožen za službo, je mo rai službo naprej opravljati še cele tedne, čeravno je bil vsled zdravniškega spri&evala nezmožen in Tpokojen! Ali mora zdrava pamet ravnanje Stigerjevo umeti? Ali se zavoljo malih bolezni uslužbenci kar pošljejo v pokoj? Saj uradnikova bolezen ni mogla biti tako nevarna, 6e ga potem silite, da še oele tedne uraduje. Ko bi bil Stiger varčen gospodar, bil bi zahteval, naj se mu podeli daljši dopust in ako ne ukreva, sse ga potem vpokoji! Gospod Stiger, vi bi bili lahko okraju pribranili tiste stotake, ki se plačujejo za pokojnino, ako bi znali gospodariti — pa ne znate! Mi spoštujemo vpokojenega uradnika, ker vemo da bi bil še rad služboval; pa vrabci na strehi so že čivkali, da bistriška gospoda ne mara več za uradnika — Slovenca; je pač hudo, imeti sitnega za gospodarja in potem še pa zagrizenega narodnega nasprotnika! In nobenemu ne zamerimo, da se ga skuša rešiti, kakor le more! In kdo povrne okraju te potrebne izdatke, ki jih je okraju povzročila Stigerjeva nezmožnost? Tako ljubijo bistriški meščani, Stiger in njiho/i polskavBki, poljčanski in črešnjevski prijatelji nas kraete! Ko je bil uradnik vpokojen, se je nemškutarjem in Nemcem srce ohladilo. Pa naj bi že bilo, ko bi bili vsaj najeli novo spretno mo6; pa mesto enega bo najeli kar dva uradnika — njibovega srca in duha. Zakaj pa kar dva? Ali je hranilnica postala črez noč denarni velezavod, da eden uradnik več dela ne zmaguje? Kaj še! Zato so morali najeti dva uradnika, ker e n e g a Slovenca zamoreta pri delu _ nadomestovati le dvaNemca! Cudno, pa gola resnica! Po nepotrebnem plaCuje okraj pokojnino, po nepotrebnem plačuje drugega uradnika! Mi prašamo javno načelnika Stigerja, kako si on upa tako po nepotrebnem izdajati kmečki, krvavo pridobljeni denar! Ceden gospodar to! Potem pa neprevidneži kovajo Stigerja v zvezde in pravijo, da Stiger ljubi in dela za kmeta! Hvala za takega prijatelja, ki na račun naših žepov dela nepotrebne dolgove! Sedaj ima naša hranilnica dva uradnika, ob uradnih dneh mora pomagati tudi še okrajni tajnik; navzoč je tudi še ravnatelj in blagajnik — toliko jib je v uradu, da so eden drugemu na poti in vsled tega morajo stranke celo večnost čakati! Prej je bil eden uradnik, blagajnik in eden uraden daii, zdaj jib petero prem tavlje knjige m imajo dva uradna dneva, pa še delo tako počasi napreduje! Kaj pa mora biti vzrok? Ce Stiger ljubi kmeta, naj malo reda napravi in pa da bomo svoje posle hitr je opravili! Prej so naši kmetje bili ravnatelji in blagajniki in so hitro in brez zmot opravljali svoj posel. Ali je res v kmečki glavi več soli kot v meščanski?! Kmetje! Li ne kaže vse to, da Stig r in njegova bistriška, poljčanska in polskavska žlahta ne zna gospodariti? Taki ljudje, ki ne vejo, kako težko si kmet denar pridobiva, ne sodijo na 5elo okraja. Tedaj jim pa spodmaknimo stole in dol ž njimi! Proč z takimi, ki po nepotrebnem segajo v naše žepe! Zalibog, da danes ne morem spolniti zadnjič dane obljube in povedati, kje se je denar jemal za smodnik, ki je meščanom točo preganjal, ker sem se predolgo mudil pri hranilnici! Pribodnjič pa gotovo!