'k / *: * / Kuharfke bukve. Is nêmfhkiga preftavljene od ОДЉБДОСША V@®S®1KÄ. Popravljene, pomnoshene ID fretjizh n n ti f njene. V’ LJUBLJANI. Natifnil in saloshiJ Joshef Blasnik, 1843» Ima na prodaj Loop. Kremsliar, hukvoves. e з(моз£/ј i^e lé farno navada, ampak tudi fpo-dobnoft je, de shénfke kuhajo. Shene fo fkerbnifhi sa fnashnoft, is njih zhéd-nih rok je vfe prijétnifhi, one fe sna-jo urnifhi obrâzhati, imajo bolj ojfter polmf, bìftrifhi poduh sa raslozhiti, kaj je boljfhi, kaj sdràvifhi. — Mosh-kim naj oftane uzhena sdravilfka kuha v’ apotekah. Kuharji fo prevezh brihtni holii biti, shénfke premojfìri-ti; ali kaj je is tega vftalo? oni fo snajdli umne méfhanja, ali nevarne sa sdravje; pod savitimi in komaj sa-ftoplfvimi befédami vpelali eno filno zhedo nesdravih jedil; s’ ptujmi imèni kuhinfki jesik Némzam in tSlovćn-zam smefhali; tako dalezh, de nam dandonafhni fkoraj ni mogozhe unanje kuharfke bukve uméti. Krajnize fe kuhanja teshkó uzhé, Uér ne uméjo pomenka franzoskih, an. glefhkih, lafhkih in némfhkih befedi'; pofébna nadloga je po desheli svunaj meda, tam ga ni zhlovéka, ktéri bi fkrivno saflopne befede rasloshil ne vajenim flovénkam. Toraj firn fi per-sadel sazhetik ene krajnfke kuhe v’ roke dati mojim rojâkinam. One imajo zhaft, de fo narejavke sdravih, dobro difhezhih, in fnashnih jedi; tedaj jih nagovorim: florite tudi vé zhafl vafhi kühi, de jo bote v’ laftnim fio venfkim jesiku umele ali saflopi'le, govorile, in ohranile. Ako nifim morebiti vfe prav po krajnfko sadel, bodete vé popravile, in sa en drugi zhaf povedale, kaj imam prenaredi'ti, kadar Ге bodo te bukve v’ drugizh natifkovale. ^ledna vmetnoft ima fvoje laftne befede; tudi vé imate fvojo visho kuhinfke Avari prav imenovati, tedaj bodete nar-bolj snale mojimu flabimu perzhetku popolnamoft dati. Zhemü beféde kra-fli? Ali ni flovenfki jesilt sadofli pre-móshen ? Kuhati je nekidânja latinfka, nemfh-ka in flovenfka befeda ; kuhati fe pra- vi: narediti jedi perpravne sa zlilo-vefliki vshitik. Konez kuhanja je sdrav-je ohraniti, jedi fo sd'ravi'Ia sa sdra-ve: tedaj mora vfe sdravo biti, is zhefar fe jedila kuhajo, in sdrava vi-sha, po ktéri fe kuhajo. Savoljo tega fe varujejo pametne kuharze pred obilno mafijo, tolfhôbo, in sabélo, fhpeham, fvinfkim, in fuhim mefam; sherke in shaltove ftvari odbérajo in odmotajo; pogretih ne dajejo na miso; v’ kufre-nih ali bakrenih pofodah ne kuhajo, tudi ne v’ zinaftih ali kofitarnih, kadar je prevezh fvinza v’ méf, temiizh le v’ parftenih in shelesnih; oné ohranijo zhednoft ali fnashnoft po kuhini ; fploh gledajo, de fe jedi fkosi dober polmf in lepo naredbo ne le gerlu te-mozh tudi shelodzu pcrporozhajo. Per fadju in kiflinah je potrebna ali freberna, ali lefena shliza in po-foda; drugi matali bodo od kiflób ras-jédeni, in sdravju fhkodvajo. — Oginj naj bo zhift bres dima, de jedi ne perfmodi; fuhe dre va, zhifta shcrjav-za, varna in fkopa roka per polenih, vender darovitna po potrebi, de fe jed ne zmari predolgo, ampak v’ eno me- 1-0 naprej gotova podane, in preže j na miso gré. Prevezh sherjavze ni dobro ; kdor pa derv prevezh varuje, jih prevezh poshgè. Gorézha mad fe ne vgafi s’ vodo, ampak s’ folijo, ali s’ pokrivanjam in sadufhenjam, ali pa fe berfh po tlih raslijè. Voda naj bo fnashna, zhida, mehka. Studenez ima terdo, fhtérne mehko. Terda je, v’ ktéri fe shajfa nerada raspudi, in fozhivje dolgo ne sme-zhi; ona podane mehka, kadar en zhaf vré, ali v’ fhkafu na zhidi fapi doji. Solitarjada voda dori rudezhe mefo, kadar fe v’ nji kuha, to fizer ni nes-dravo, vender vsami rajfhi drugo ne-folitarjado savoljo lepfhiga vida. Dobra voda nima nobene farbe, nobeni-ga duha, nobeniga polmfa; kolmza naj en zhaf doji' v’ fhkafu, de fe vbrifhe in pòdfe vershe. Per lepim vremenu rajfhi vre, kakor ob deshevnim. Voda per kuhanji smiraj sgubluje, fe vun kadi; to imenujemo: fe vkuhati, fe pokuhati. Sòl ima biti zhida. Zhe je bolj nefnage polna, rajfhi mokra podane ob mehkim vremenu. Per foli je po- vu trebna fkopa roka, nesmotena glava. Morfka zherna fol je nar bolj 1’Iana, bela manj, kuhana fol narmanj; té je treba vezh djati. Kvaf napenja Avari, v’ ktére ga denemo, fkosi to napenjanje ali kvafe-nje dobi ftvar eno vinu podobno bit-noft, kadar gre dalaj, pollane kiflô-ba; in kadar predalezh pride, je gniloba. Narboljfhi' kvaf je, kadar je on fam na narboljfhi Aopni fvojiga no-trajniga napetja; tedaj fe mora pre-zej v’ droshi narediti in fufhiti; pre-posne droshi fo prekifle; vinfke naj fe flore od pervih mofhtovih pén, ali kifanja. Volove droshi fo le mlade dobre. Varuj fe vino djati v’ jefifhno po-fodo; mleka ne devaj, kjer je popred ena kifloba bila , ako nifi pofode po-polnama s’ pranjam ofladil. Karkolj gniti sazhnè, fe pokashe fkosi fmrad; ni sdravo, ima shé hud kvaf v’ febi sa nafhe telò k’ gnilobi napenjati. Raj-fhi lakoto terpeti, kakor v’ shelodez djati, karkolj je le en malo Imrada nategnilo. Zhemù nam je fizer nof ravno nad uflmi ? Jed, lttéra savrè, je ali prezej mehka, to je, kuhana, ali pa napol mehka, to je harjena, obarjena. Vrela voda je krop, s’ tim politi fe pravi popariti, zhe je prevezh hud krop, fe sapóri. Jéd, ktéra fe v’ pofodi nad sher-javzo shene in kadi, fe pari, to je paro, dim, ali pót is febe kadi. Kadar je pofoda pokrita, pravimo, de fe dufhi, v1 foparzi mezhi. Kadarkolj fe pari tako dolgo, dokler rumena ne portane , imenujemo, de fe rumeni. Shâri fe jed nad sherjavzo na she-lesni mréshi ali rófhu, de jo shar od sherjavze zmari, ali omezhi, ali saru-meni; kakor poftavim klobâfe i. t. n. Pezhe fe na lami vrozhini in ognjo-vim puhtenju, kakor poftavim kruh, tórta, pezhenka. Ali je kruhnja pézh pravfhina sa kruh vfaditi, jo pofkufi tako: versi v’ njo enmalo bele móke, zhe fe foshgè, je pézh prehuda; zhe pa narpred rumena potlej rujâva pollane, je dobra. Pezhenka fe nima predolgo pezhi, sgubi fok, in je kakor fuha terta; pezhenje je per mefu manj dobro ; per kruhu pa boljf hi. Shgé Ге kafè v’ odperti pofodi, in moka sa preshganje in preshgano shu-po; shgè fé shgano vino v’ saperti pofodi, ali v’ foparzi; shgè fé tudi moka v’ vrelim kropu sa snganze. Kadar eno livar v’ rasbelenim ma-flu ali drugi malli sarumemfh, pravimo de zrefh, ali ozrefh; ozrejo fe pifheta, jajza, besèg i. t. n. Pezhenje na rashnu fe poliva ali s’ maflam,alife s’fhpeham mashe. — Kar je kofmätiga in pérnatiga fe ali s’ o-gnjam ofmodi, ali s’ kropam omavsha, opushi, ali ogara. Kar je nezhedniga, fe ofnashi. — Shivali fe na trebuhu preréshejo, in istrébijo, ali istrebu-fhijo. Slovénzi trebuh imenujejo tudi vtroba, tedaj trebiti fe pravi is trebuha pobrati zheva, jetra, in slafli sholzh. Zedf fe na zedilu, na refhetzu, ali fitzu; in fe ali odzedi ali prezedi; preshmé fe fkosi belo ruto. Shver-kanje ras-shene narasen, k’ tim je potrebna ena nalafh od fiergarja ali dra-flarja vflergano shverkla. — Safuka. fe moka s’ vodo, s’ jajzam: od tega pride fuk, ali fükanzhik; tudi fe safuka ribani kruh, preshgana moka, ali dru- ge rezhi na mefni ali drugi shupi, is tiga pride füll na mefnme, ktérga sóf imenujejo; fe sna tudi rezhi fok, ker v’ ta sof pride fok od mefa, od le-mon, ali drugiga istlâzheniga fadja. — Kadar mefó podfeshefh, proflor flo-rifh, ali isvótlifh, ter s’ drugim maham ali mafhenjam napolnifh, fe pravi: budlâti, nabudlati, nadevati, na-mafhiti: mafhenje pa je budla, nadev, nadévka.— Navlézhe, podlézhe, ali fhpika fe mefo s’ fhpéham in s’ jeglo, ali fhpikavnikam. — Mefha fe s’ kuhalnizo shlizo, ali s’ lefenim no-sham; kadar jajza ras-shenefh, jih ali rastepefh, ali raspénifh; maflo fe vmfide , vmefha, vrnane.— Kadar jéd pu-flifh kuhati, ali pa hladiti, de poflane kerpkejfhi ali terdifhi, pravimo, de fe sakerpne, to je kerpka , ali kripka poflane. Difhavo imenujemo vfe, kar lep duh jedem da. Ene difhava fo doma-zhe, kakor: shalbel, peterfhi'1, maje-rón, vertnme. Druge fo fhtazunfke, in pridejo is unajnih deshel, poflavim: na-gelnove shebize, fladka fkorja ali zi-rnet, mufkatov zvét, anglejfka difhava. is Domazhe difhave fo bolj sdrave, in jf narbolj gofpodmfke. ir Kadar fe rezhe s’ lemono kifati, je ?. tudi vino, ali jelih dober, ako nimafh - lemón. — 4Sago je v’ fhtazunah na->- prodaj. Kuharze naj berejo te žele bukve - sapóred, de eno fplofhno saftopnoft - dobójo. Pamet jih bo uzhila k’ fledni - jedi vezh ali manj perprave vseti, ka-, kor imajo sa vezh ali manj ludi kü-’ hati. tSemterkje Ге snajo ene ftvari pre-■ meniti, opuftiti, druge perdjati : fku- fhnja je velik uzhemk. Dalej imam savoljo krajnfkiga je-sika v’ ktérim fo té bukve piTane, opomniti : jes firn gledal na narbolj snane med flovenzi najdene befede, de bi vfim saftópen biti mogel. Kachr-kolj ene krajnfke bukve na dan pridejo, ima flédni kaj zhes jesik goder-njâti; enimu je prevezh po hrovafhko, drugimu prevezh po némfhko, in tabo naprej; jes pravim: mi moramo krajnfke flovénfke befede pojifkati fem-tertje po desheli sastréfene, in na to visho fkup nabrati zhiflo flovénfhino. tSkufhnja me uzhi, de ni lahko Kvari najditi, ktéra bi fe v’ enim ali faj drugim kotu prav po Flovénfko ne imen-vala; zhe je pa kaj novizh snajdenih in flarim flovénzam nesnanih rezhî, fe snajo té po unanjih jesikih imen-vati, ako bi jih mi ne mogli is ene flovénfke korenine barditi. Meje beféde v’ tih bukvah fo fko-raj vfe krajnfkiga flovenfkiga róda s’ tim farnim raslózhkam, de fe povfot v’ nafhi desheli ne govore. Ali ima pa savoljo tega meni kdo kaj ozhita-ti P bom li drugam hodil imena berd-zhit, kadar jih doma najdem? ne bomo li nikoli nafh govor popravili ? Ako bi ta rezh tako naprej fhla, bomo doshiveli, de fe ne bodo gorenz, do-lénz, in notrajniz eden drugiga safto-piti ; eden fe bo ponémfhval, drugi bo fam na febi odal, tretji bo napol Lah. Kdo bi potlej krajnzam bukve pifal? Tedaj moramo eden drugimu podati, kar ima flédni dobro zhidiga. Ktéri nemfhkujejo, pravijo: fila, kar pa go^enzi in drugi po desheli bu-dla imenujejo. Ljubljdnez nudelbret, po desheli dila; hafobfóten riba nesatìó-pi nobeden po ftranfkih krajih, kadar pa rezhem: obarjena riba, me bodo safìopi'li. Take befede fo nadalej aren-fhmalz, to je jajza v’ maflu; Imedel to je gnedel ; burfel to je kotzhnek, ker je na fhtiri kote vresan; ajmoht to je mefnma v’ fuku ali v’ foku; rófh to je mresha; einbund to je savesana podviza ali potiza; fhefla kar je sajem-niza ali sajemavka. Gorenz in drugi pravijo flaklenza namefìi flafha, kér je is ßakla to je is glashovne. Namefìi taler pravijo dii-za ali krog; mavrah je fmerzhèk; pu-fhel je fnopèk ali svesilt. Libra ali funt je noviga snajdenja ftarim nesnaniga, v’ tem fe rajfhi ver-shem po latinzih in lahih, kér imajo befede bolj lahke sa isrezhi, kakor Nem-zi ; ravno tako bi jes rajfhi rekel brodet, kakor ajmoht. Per mefìih fo nafhim flovenkam, ktére fe pridejo kuhati uzhit, narbolj fmefhne befede, kadar v’ novizli fli-fhijo, pofìavim: einrirati, oblavfhira-ti, gori djati, abtribati, durhfhlagati ; kar bi fe vender lahko po flovenfko reklo: safdkati, obariti, istrebiifhiti, vméft ali vmeti, prezediti. tSposnâm, de nifmo fhe per sadnji popolnamofli zhiftiga kuhinfkîga jesî-ka. Nar laglaj bi meni v’ ti rézhi pomagale gofpodi'nje po desheli, kér fo narblishaj per isvirku nefkasnéniga flo-vénftva. Satoraj perporozhim in profim, de bodo pervimu sazhétku. dobrovoljno per-sanefli, moje persadevanje popravile, ter flovénfko lmho v’ eno ßanovitno red in verflo djale. V’ Ljubljani i. dan maliga travna 1799. Valentin Vodnik. I. Shupe. i. Rumena sfiiipa s' knedelni is .Sagona. Eno, ali vezh liber (funtov), pußiga govejiga ШеГа sréshi na resine ali fhnite, jih potolzi, v’ moki povalaj, deni v’ kaltrolo v’ rasbéleno maflo; perdeni ßolzheniga gvirza ali difhave ; in pußi, de fe fpèzhe. — Drugiga govejiga mefa perflavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike in pe-terfhila; ga fpéni, in ofoli. — Kadar je uno mefo v’ kaflroli pezheno, perlivaj od te kuhane shupe v’ kaftrolo, kakor je fìzer navada de fe rumena shupa naredi.—Sago sberi, operi, inu pofébej perflavi kuhat na en malo zhifle goveje shupe, de fe na tefnim kuha, ino de fe ne raskuha. Kadar je Sago dofti kuhan, ga réshi s’ shlizo is lonza na knédelne ali zmoke v’ fkledo ; vii gori rumeno shupo, ktéra je.fpredaj popi-fana; jo obloshi s’ kuhanimi Karfiolami, in daj na miso. 2. Mozhna poßna shupa. Perflavi tri polizhe vode k’ ognju, kadar vrè, perfuj sribane shémle notri; pulti kuhati tako dolgo, de pollane kakor en golt fok. Potem perli en frakel béliga vina, en frakel ku- hane vode od zhernih zhéfhenj, lupa od lemo-ne, eno trefhizo fladke fkorje ali zimeta, pulii, de to vkup fhe enkrat savrè. •— V’ enim lonzu pofebej ras-tepi dva rumenaka, perdeni fok od ene lemone, en malo lìolzheniga zukra, in poi shlize moke; na to vii uno shupo, dobro pre-mefhaj, perflavi k’ognju, in kadar vreti sazhne, je gotovo sa v’ fklédo vliti, in na miso dati. 3. Lepo dìj'hezha shiipa od selifh. Vsami fhpargelnov, krebülize, kiflize, pe-terfhila s’ korénam in pérjam, endivije , ipina-zhe, selene, vfe zhédno operi, in drobno sréshi; deni v’ lonez, nali vrele goveje shupe, kar je sa коШо tréba; pokrì, perflavi od delezh k’ognju, de ne bode s’ valam vrelo, ampak en malo poganjalo; zhes eno uro pokufi, ali je shupa mozh is sélifh vséla. Zhe shé lepo difhi, jo prezédi fkos fitize. Skuhaj na nji nudelne, ali rajfh, ali opezben kruh, ali ras-tepene jajza. 4. Zhokoladna shupa. Sa en tri bokale dershijozh lonez vsemi fhtiri kuhalnize moke, jo ras-tepi v’ merslim mleku, prezédi v’ lonez, perlivaj s’ kuhalnizo méfhajozh vreliga mleka, de bo poln ; pulii dobro savréti; potlej perdeni pol lota ftolzhene fladke fkorje ; tri zégle zhokolade, ktéro fi popred v’ vrelim mleku pregnal ; perversi zukra, in en droblanz froviga mafia, to je putra; kadar je vfe vkup en malo zhafa vrelo, vii na opezhen kruh v’ fklédo. 5. Rumena mejna shupa. Pomashi eno koso ali s’ maflam, ali s’ na goveji shupi pofnéto malljo ; poloshi v’ njo en malo srésaniga fhpeha, kofhtrunoviga mefa, peterfhila, korenja, selene; perli pol sajémni-ze shupe ; pollavi na slierjavzo ; kader fe povre , in zherzhi, salivaj s’ shupo; kader fe je vfe sarumenilo, nali shupe, kar je treba, pulli dobro prevreli ; prezédi fkos fito ; fkuhaj na ti sbupi, kar zhefh ; jo snafh tudi k’ ajmohtu perlivali. 6. Pojtna shupa od ribjiga droba. V’ eno koso deni putra, pol zhebule, fha-traja , eno pero lorbarja, in ribji drob dinftat; kader je dinllan, vsami zhebulo in lorbar vun; drob pa v’ en pifker deni, ga nali s’ posebej kuhano grahovo shupo, in ga pulli dobro kuhati. V’ ponvi raspulli en droblanz putra, kadar je rasbélen, saruméni v’ njem fhtiri ku-halnize moke, in drobno sresano zhebulo ; s’ tim sarofhtaj shupo, jo s’ jéfiham okifaj, ofo-li, gvirzaj, perdeni fmétane ; jo pulli fhe dobro vreti; potlej jo vii v’ fklédo, na karkoli hozhefh. 7. ZeJar jev jefhprenj na shupi. V’ en polifhki lonez vbi dvanajll rume-nakov, jih ras-tepi, kader fe do pol lonza na-raftejo, nali fhe ofolene mlazhne goveje shupe do pod kraj lonza, vfe vkup s’ shverklo ali fprédlo dobro ras-shverklaj. Nali eno kallro-lo s’ na pol vrelim kropam , tukaj notri pollavi sgoraj imenvani loniz s’ rumenaki in shu- 2 po, ga pokri s’ vréno, in pulti na sherjavzi vréti ; kader je v’ terdo kuhano, fe to imenuje zefarjov jéfhprenj. Is lonza ga s’ shlizo réshi, de podobo od njé dobi, ga v’ fklédo pokla-daj, nanj vii ali mefno, ali poftno shupo, in daj na miso. Zefarjov jéfhprenj fe sna tudi tako narediti : V’ en pifker deni dvé shlizi zvétne moke in en mafelz fmétane, dobro sméfhaj, potlej perdeni dvanajft rumenakov, ofoli, fpet raslepi. Pifker pollavi v’ na pol vreli krop v1 kallroli, vfe vkup na sberjavzo , de fe fkuha ; sadnizh deva j s shlizo v’ fklédo, kakor je sgo-raj rezheno. — Zhe pak hozhefh zéliga v shupo djati, morafh en drugi pifker s’ putram dobro namasati, to v’ pervim pifkru narejeno mefhanje notri preliti, in kuhat pertlaviti, kakor sgoraj. Se bo rad od pifkra lozhil. Zéliga dénefh v’ fklédo , nanj pa shupo, 8. Shupa od selifh. Obloshi eno kallrolo, ali koso na dnu s’ putram, noter deni zhebule, korenja, peler-fbila, na kofze srésaniga mefa govejiga, telé-zhjiga, in perotnize od kopunov ; vfe vkup pollavi na sberjavzo, ne pokri, nizh ne mé-fhaj. Kader fe fpodaj rumeni, perli en malo goveje shupe, in pulli dinllati, dokler ni sa-dofti rumeno. Po tém sali s’ shupo, pulii dobro prevréti, prezédi v’ en lonez, pofnami mali, in vii v’ fklédo na opezhen kruh. Sré-shi kiflize, krebulze, korenja, in peterfhila na drobno, kakor fe nudelni réshejo ; té seli-fha peritavi na zhilli vodi, de savrejo ; potlej jih na refhetu ozédi, in v’ shupo fkosi filo pretlazhi. V’ to shupo snafh tudi djali en kof kuhaniga telézhjiga mefa per kolli ; ali perfni kofez od koslizha, ali jagneta; mlade pifheta ; ali kaj drugi ga ; in tako na miso dati. — Tudi je ta shupa dobra k’ drugim jedem , de fe jim s’ njo rumena farba da. g. Rumena shupa. Rasreshi govejo mali na tanke resine ; s’ njimi obloshi dno ene kose, in s’ nektérimi resinami fhpeha. Srćshi eno libro foknatiga mefa ne opraniga na tanke resine, ga potolzi s’ noshovim robam, obloshi v’ koso ; tudi en malo zhebule, nagelnovih shehiz, kólfhize, na kof-ze srésane frove repe ; pollavi na sherjavzo, pokri, puki dinftati. Kadar je shé rumeno, potrefi s’ eno pelljo moke, pulli rofhtati, in nied rofhtanjam védno méfhaj. Potlej sali s’ dobro ne preflano govejo shupo, in pulli do-dro vreti. Stolzi eno unzho mandelnov, deni dinllano mefo is kose v’ moshnar in ga llolzi dobro med mandelni ; vfe vkup deni v’ koso nasaj, pulli fhe en zhaf vreti, prezédi fkos fi to 5 zhe je shupa pregolla , vii fkos fito druge zhille shupe, de fe ta kuhani drob preplahne. Gvirzaj s’ fhkaplétam, Aolzhenimi nagelnovimi shebizami ; foli, kar je prav ; pokri, pollavi od delezh k’ ognju, de ne bode vezh vrela, ampak lé en malo poganjala. Na leto shupo fe dene , kar bom sdaj povedal : 1) ras-fekaj na drobno pol libre telé- zhjiga mefa ; fredizo od shémle namozhi v’ vodi , ali v’ mleku ; jo oshmi ; tudi nékaj goveji- 2 * ga musga, eno tanko ajnrirano jajze, sa en oreh putra; vfe vkup drobno ras-fekaj. 2) V’ eni fklédi premefhaj sa en oreh froviga mafia ali putra, noter dréli to poprejfhno fékanje, ftepi dva jajza, jih gori vii, potrefi s’ dolzhen-mi nagclnovimi shebizami, in fhkaplétam; sad-nizh ofoli. — 3) Od léga vfami dvé fhlizi prozh, in naredi klohafize, in jih fzri ali po-haj ; ali pa knédelze , in jih fkuhaj. — 4) En malo telézhjiga kuhaniga vimena, in dva pré-slielza sréshi na kofzhike, versi v’ fklédo, in dvé shlizi fmélane, tudi nekaj moke sraven, vfe vkup dobro sméfhaj de podane kakor mehko telio, pomashi eno kosizo s’ srovim maflam, v’ njo poloshi to ledo , pollavi na eno frédno sherjavzo, pokri, na pokrev deni sherjavze, pulti, de fe pozhafi rumeno sapezhe. 5) Ras-fekaj en malo mersle lelézhje pezhenke, kapar, in govejiga musga ; to deni v’ koso, perversi en kofzhik mafia, eno péli drobtin shémle, nekaj srésaniga lupka od lemón, gvirza, kapar, folta od poi lemone ; pudi na sherjavzi dinllati, perii en malo vina, vender ne prevezli , de ne bode preredko. Kader je đinfta-no , podavi na dran ohladili. 9) Vsami zvetne moke na di 1 jo, sdrobi eno zhetert libre froviga mafia na moko ; v’ fredi naredi jamo, vbi eno jajze noter, ofoli, perli vina, ali fladlti-ga mléka ; naredi tedo , ga svalaj, de ho sa en noshov rob debélo ; na svaleno tedo nadavi ltupzhike od tega Nr. 5. popifaniga fekanja, ktéro fe je v’ kosi ohladilo, okoli kupzov pomashi s’ belakam ; vréshi s’ pitnim glasbam (kosarzam), vfaki kupez vun, in savi vkup, kakor fe naloshene pafhtétizc delajo. Pohaj jih v’ maflo lepo rumeno, in ne prenaglo. — Kadar je v’ fklédo dévati, vii rumeno shupo na opezhen kruh ; v’ sredo fkléde pollavi danzo t Nr. k, ali pa s’ fhpeham navlézhene pe-zhene golobe, ali kuhaniga kopuna, puto, ali rumeno s’ kólfhiza vred dinflane fmerzhike to je mavrahe, Okoli nallavi knédelze, ali klo-biifize Nr. 3, per kraju fkléde pa pafhletize Nr. 6', in daj na miso. io. Pemfka shiipa. Sreshi na podolgotlo, sélja, kolerab, lafhkih brokol, korenja, fpargelnov, kavi, repe; deni kuhat, de fe vfe obari; potlej perdavi dinllat s’ frovim maflam, in selenim grah am ; potem sali s’ govejo zhido, ali rumeno shupo; gvirzaj, ofo-li, in jo na opezhen kruh v’ fklédo nali. li. Olio-shiipa. Naloshi v’ eno veliko koso lépe goveje malli, ali pa fhpeha ; tudi srésaniga mefa te-lézhjiga per vratini ; pezhénke, ali kar pezhe-niga odane ob kofhtruna, kopuna, basanta, jerebiz ; selenine, ohrovta, eno zhebulo, répe, korenja, peterfhila s’ korenino, sélene, mufh-kapléta; deni dindat na sherjavzo, de lépo farbo dobi. Kadar sazhne pokati, perli shupe ; kadar je rumeno, nali goveje shupe, kar je tréba ; pubi pozhafi vréti, dokler fe mefo , in felenje ne ornezhi ; potlej prezédi fkosi lito ; zhe je pregoda, perli fhe goveje shupe, in jo daj na miso. Zhe hozhefh is nje sholzo narediti, pofna-mi vfo maß s’ njé; pulii jo ohladiti, rastari notri dva jajza s’ lupinama vred ; potlej jo peritavi na mozhno sherjavzo ; jo méfhaj, do-hler ne sazhne vreti ; kadar en malo povre, jo prezédi fkos lito ; fopet na sherjavzo pollavi, védno mefhaj, pulli vreti, dokler fe ne sgolti, de fe kose prijema ; glej pa de fe ne perfmodi. S’ to sholzo snafh brodete, in druge jedi beliti ; jo tudi feboj na pot vieti ; kadar ne do-bifh shupe v’ ofhtariji, vsami en malo té shol-ze v’ fklédizo , perli kropa, preméfhaj ; imafh dobro shupo. 12. Mandelnova shupa. Olupi mandelne, jih ftolzi, perdeni en-malo vode med tolzhenjam , de oljnati ne po-ftanejo. Poloshi jih v’ koso s’ fmetano, en malo fladke fkorje sraven. Kadar savrò, prezédi fkosi bto , perdeni kaj difhézhiga, in zukra , dva rumenaka; dobro presheni s’ shverklo, pollavi na sherjavzo, kader hozhe vréti, fe vlije na pifhkote, ali na opezhen kruh. i3. Shupa od rudézhih jagod. Jagode sberi zhillo ; na en polizh jagod nali en frakel vina, in en frakel vode, peritavi jih kuhat; kadar fo kuhane, jih presheni fkos gofto zedilo ; potlej deni fpét kuhat, in en malo vina, in zukra sraven. Kadar v’ fklédo vlijefh, deni po verhu opezheniga kruha. Ako hozhefh zhillo shupo iméti, vii kuhane jagode na tanko ruto, in lé malo oshmi, de ne pojde gofha fkosi. Naméll opezheniga kruha зЗ fe snajo tudi zukreni kruhki na shupo naloshili, po tém, ko je shé v’fklédo djana; tudi opezhen kruh fe mora potlej naloshili, de k’ dnu ne pade, zhe ni morebiti v’ maflu pezhen. 14. Volova shnpa. Deni v’ en pifker en polizh beliga vola ; perdeni notri zukra, difhav in lemonovih lup-kov, kolikor fe ti prav sdi; potém putii to vkupaj vréti. Vsami pofehej pol mafelza dobre fmetane in deni jo v’ ponvo, de bo savré-la. Potem deni fheft jajzhnih rumenakov v’ en drugi pifker, devaj vrelo fmetano pozhafu notri , in to dvoje dobro preshverklaj. Sadnizh vii fhe vreli vol is perviga pifkra na to me-fhanje, vfe fkupaj dobro premefhaj, in deni na fhliri vogle sresanih shemel notri, kolikor fe ti prav sdi. Tako je ta shupa narejena. 15. Vinfka shupa. Deni v’ en pifker poldrugi mafelz vina in pol mafelza vode, perdeni notri zukra, muf-katoviga zvéta, in fladke fkorje, ali zimeta, kolikor fe ti prav sdi ; potem pufti to vkupaj vreti. Vsami pofehej pol mafelza dobre fmetane, in deni jo v’ ponvo, de bo savrela. Potem deni fheft jajzhnih rumenakov v’ en drugi pifker, devaj vrelo fmetano pozhafu notri, in dobro preshverklaj. Sadnizh sli fhe vrelo vino notri, dobro premefhaj, in sli v’ fkledo. J 6. Dobra preshgana shupa. Deni v’ eno koso enmalo mafia, in pufti, de fe nad shcrjavizo ftopi. Deni potem toliko moke notri, kolikor je treba, in naj fe pozha-fi sarumeni. Potlej versi en malo kimelna notri , in nali koso s’ zhifto grahovo shupo ali pa s’ vodo. To vii potem v’ pifker, in peritavi k’ ognju de bo dobro vrelo. Perdeni v’ pifker peterfhilovih korenin in eno zelo zhebu-lo, in pulti fhe pol ure vreti, de fe bo moka dobro fkuhala. Odvsami péne od verha skupe, jo ofoli, in deni fhe en malo popra in mufkatoviga oréha va-njo. Sadnizh ozri v’ ras-belenim maflu na fhtirivoglatne kofzhike sresa-niga kruha, ga deni v’ fkledo, in shupo fkosi refhetze na-nj v’ fkledo vii. 17. Mozhna s/iupa, mejna. Vsami eno debelo llaro kokófh, jo otrebi in operi, jo na kofze rasreshi, in vfe debeli-fhi kolti Itolzi, v’ ktérih je museg. Te koko-fhine kofze in pa fhe dva funta telezhjiga ali govejiga mefa deni v’ pifker, vii toliko vode notri, kolikor hozhefh shupe imeti, in perdeni fhe notri foli, kar je prav, in nekoliko peterfhilovih korenin, zhebule, korenja, selene, mufkatoviga zveta in nagelnovih shebiz. Pokri pifker tako, de ne bo foparza vun mogla, in ga pollavi v’ en kotel vrele vode. Pulti to pet ali fhell ur vkupaj vréti, in nòbenikrat nizh mersle vode v’ kotel ne perli, salo de bo smiraj neprenehama vrelo. Sadnizh pifker is kotla vsami, ga odpri, in shupo fkosi filze ali refhel-ze prezedi. Je prav dobra in mozhna. IL Sélnate Jédi. i8. TS ama fixen ali jìlan ohravt. Ohrovtove glave otrébi, in peritavi fkuhat, ne premehko, de ne rafpadejo ; kadar fo kuhane ? isréshi to frédno vun, de bodo votle. Sa lete namafhiti sréshi pol libre telézhjiga mefa na résine, sberi vun koshe in kite; namozhi v’ ^nleku béliga kruha ; ga oshmi ; naredi is treh Jajz ajnriranje (to je: jih vbi v’ fklédizo, smé-fhaj, deni v’ kosizo na en malo mafia, pollavi na sherjavzo, mefhaj, de golfo pollane, vender ne preterdo). To kar je is ohrovtovih glav isré-sano prešlimi; dalej vsami en malo musga; vfe l° drobno vkup rasréshi, ofoli, perdeni tri ku-halnize kifle fmétane, in dobro preméfhaj. S’ tem méfhanjam namafhi ali fìlaj ohrovtove glave, hofébaj deni fhpeha, ali malli od goveje shupe v’ eno koso, in dva Uroka zhefna; na to poloshi ohrovtove glave v’ koso, perli eno sajemnizo goveje sli«pe; pokri, pulli na sherjavzi tri zheterli ure dinllati. —V’ eno drugo kosizo deni mafia na sher-)«vzo, kader fe rasbéli, deni moke in ribaniga kruha notri, de fe sarumem; potlej perli goveje shupe, m pulli dobro vreti; to je po némfhko en ajnbren, ali preshganjo. — Kadar ohrovt v’ fklédo dévafh, ga poli s tim preshganjam, in pulli fhe v’ fklédi na sherjavzi l’réti. — o pollnih dneh vsami namell niefa eno kuhano in otrébleno ribo, in naméft nuisga vsami froviga mafia, ali pa rakoviga putra. ig* NamaJ'heno Jrovo sele. Terde félnate glave v’ srédi vunisréfhi, de bodo nekolko votle, peritavi s’ enim kofzam fhpeha napol mehko kuhat v’ lonzu ; kadar fo napol kuhane, jih ozédi. — Nekaj glav per-hrani sa namafhiti, nekaj jih pak drobno sré-shi, perderli ras-fekaniga fuhiga, ali telézhjiga mefa ; mefhaj nékaj mafia, v’ mefhano maflo vhi nekaj jajz, vkup dobro vméfhaj ; v’ to deni rihaniga kruha, fhkapléta, fhtupe, in foli; vfe to vkup sméfhaj, in s’ tim namafhi sélnate glave ; nektére sélnate peréfa odberi, de snjimi sa-véshefh glave, kadar fo namafhene. Potlej jih deni, de fe mehko fkuhajo. — Pomashi eno fklédo s’ frovim maflam, v’ njo vloshi te mehko kuhane glave, po verhu jih- nekolko krisham preréshi, sa polivati naredi is froviga mafia, kifle fmétane, in mufkapléta en sof ; s’ tini poli glave, in jih pulti en zhaf v’ fkledi nad sherjavzo vreti. — Ob poltnih dneh naredi ma-fhenje is rib, shâb, ali rakov naméfti mefa. 20. Namafhene ali filane kolerabe. Kolerabe fe olupijo , na verhu en pokrov odréshe, is fréde fe isréshejo, in votle narede. Isrésanje posebej drobno ras-fékaj, v’ frovim maflu fpezi ; med to vbi na vfake dvé kolerabe eno jajze in perderli eno shlizo mleka, en malo ribaniga kruha, mufkapléta, in foli; to méfhaj, in s’ tim namafhi svotlene kolerabe, pokrove s’ prejo gori povéshi, in na mefni shupi fku-haj ; shupo fióri gollo s’ ribanim kruham ; ko- Jerabe sloshi v’ fklédo, poréshi niti prozh, poli s’ shupo, in s’ peterfhilam enmalo obloshi. 21. ßhpargelni. Shpargelne operi, povéshi v’ fnopke, jih naravnod perréshi sadaj na rituvji, in fkuhaj na zhidi vodi v’ mehko. Kadar fo mehki, jih odftavi, vodo odzédi. Sa polivanje vsami ru-menake od jajz, pol shlize béle moke, eno shlizo vode, to méfhaj v’ enim pifkerzu ; potlej perli enmalo vode, na ktéri fo fe fhpargel-ni kuhali, tudi en kofzhek putra, mufkato-viga zvela , foli, zukra ; perdavi k’ sherjavzi, vedno méfhaj dokler fe goditi ne sazhnè, pa ncfmé vreti. Potlej fe otlazhi ena limona notri kolikor je tréba, fe preméfha, in na fhpar-gelne polije, ktéri fe popred v’ fkledo rasloshé. Polivanje snafh tudi tako naréditi : polo-shi en kofez froviga mafia v’ kosizo, ga rastopi, perméfhaj béle moke, préden fe sanimeli, deni ene shlize vode sraven, preméfhaj, in fkuhaj, kadar vrè, perdeni mufkatoviga zvéta, enmalo froviga mafia, méfhaj, dokler fe ma-fio ne rastopi; s’ tim poli fhpargelne. 22. Selèni grah i>’ fmetani. Mlad seleni grah deni s’ putram, zukram, ln enmalo foli v’ kosi na sherjavzo dindat; pofébej rastepi tri jajza, deni jih v’ en frakel metane , perdeni eno shlizo béle moke, s tim poli grah, pudi ga savréli , potlej je dober na miso nodi ; snafh ludi karbonade nanj ako hozhefh. 23. Krompir, de Je s' mejam /V. Krompir fe opere, v’ flani vodi fkuha, olupi in na kofze sreshe. Potem nekoliko fro-viga mafia ali putra v’ kosi rastopi, ozri v’ njem enmalo sresane zhebule, deni sdaj sresani krompir notri, ga ofôli, pofhtupaj, in dufhi ali dinltaj tako dolgo de bo rumen. Potlej ga nekoliko s’ moko potrefi, ga smefhaj, perli k’ njemu dobre goveje shupe, in naj fe fkupaj kuha. 24. Lafhka primejna jed. ('ХОаГГфе Sufpetfe.) Vsami kolrab, korenja, seléniga fishola, seleniga graha, endivije in kavel. Korenje, kolrabe in selen grah fe morajo popred du-fhit ali temfal djati, druge seli pa morajo vfa-ka po fvoji vishi kuhane, in tudi vfe te rezhi na kotzhnike ali burflize sresane hiti. Potem vsami prekuhaniga ali obarjeniga rajsha, ga deni v’ koso dinftat, deni fhe sgoraj imenovane rezhi notri, potrefi enmalo s’ belo moko; naj fe vfe to potem fhe en zhaf dinfta, in sadnizh nekoliko dobre shupe perii, de fe ho vfe vkopaj nekaj zhafa kuhalo, in tako ho dobro. III. Kuhane, Dinflane, Nadevane jedi od mefa in perutnine. 26. Ten Jani golobje. Golobje jétra, forza in shelodze dobro rasfékaj ; deni na-nje froviga mafia, jajzhnih rumenakov, ribaniga kruha, mufhkatoviga zvé-ta, in shalbla ; méfhaj, de podane kakor rahlo tettò ; s’ tim napolni golobam krofe. Poloshi jih v’ koso, poltri, putti jih pezhi, obrazhaj, dokler fe rumeno ne sapezhejo. Potlej perli goveje shupe, potrefi mufkatoviga oreha, sre-saniga lupa od lemôn, tudi kapar, zhe hozhefh; putti jih pokrite do dobriga témfati. Sad-oizh deni v’ fklédo, potrefi s’ ribanim kruha*1*, in obli s’ na maflu sarumenéno moko. 2 G. Telezhje mefo na franzosko visho. Naréshi vitraftiga telezhjiga mefa na ble-ke, ga potolzi s’ noshovim robam, de bo mehko ; sloshi ga v’ kaftrolo, v’ ktéri je popred nekaj putra rastopleniga, védno méfhaj, de fe telézhje mefo ne pershgè. Potlej sréshi nekaj péfe na fhipe in enmalo zhebule, versi notri, in pulti, de fe rumeno sapezhe s’ te-fezhjirn méfam vkup ; po tim perli goveje shupe kar je sa sóf treba, deni notri foli, fhtupe, nagelnovih shebiz , mufkatniga oreha , dva lor-harjova peréfa, enmalo jéfiha, in putti vreli, de fe mehko fkuha. 27. sinji ri ge is telezhjiga mefa narediti. Vréshi beliga papirja na okroglo, kakor 1° fkléda velika, v' ktéri pojde jed na miso, ta papir pomashi debelo s’ frovim maflam, j? j® putram 5 vréshi en kofez prataftiga te-ezhjiga mefa, ga sréshi na take kofzhike, ka-•°r fo auftrige , tolzi jih s’ noshovim herbtam, rasloshi na papir, potrefi s’ ribanim kruham in mufkatovim zvétam; pollavi papir na rofh nad flabo sherjavzo, pokapaj s’ fokam od le-mone ; kadar fo pezheni, deni papir v’ fklé-do, daj na miso ; bodo menili, de fo auflrige. 28. Pifheta s’ raki namafhene v’ hrenovim SÔJ''l. Rake fkuhaj, otrébi vratove, jih drobno rasfćkaj. Namozhi v’ mleku beliga kruha, vbi notri jajz, kolikor pifhet, toliko jajz, deni notri rasfékane rakove vratove, ofoli, in vfe vkup dobro preméfhaj in presheni; potlej vsa-mi otréblene in podféshene pifheta, jih filaj, savéshi, na rashin natakni, in pezi, kakor fe filane pifheta fizer pezhejo, med pezhenjam jih polivaj s’ rakovim putram ; ta puter fe tako naredi : vsami shivote, noge, in fhipavni-ze od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ftolzi v’ moshnarji, vfe vkup deni v’ koso, sraven eno képo froviga mafia, pollavi na sherjavzo, mefhaj, kadar fe puter Uopi, deni na ruto , prestimi v’ eno fklédizo fkosi ruto, to je rakovi puter ; kotli in kar v’ ruti oltane fe prozìi vershe ; s’ unim preshétim putram pa polivaj pifheta, kadar fe na rashnu pezhejo. Med tem perpravi sóf sa pifheta v’ fklédi polili. Sa ta sóf deni en malo popifaniga ra-koviga putra v’ koso na sherjavzo, notri deni natterganiga hréna, enmalo foli, dvé shlizi hèle moke, nékaj fmétane, putii vréti; kadar fo pifheta pezhene, jih deni v’ fklédo , poli s’ tim sdaj popifanim sofam, in daj na miso. 29. Goveje rnefo v’ fvalkih. Sréshi puftiga govejiga mefa na plofhnate resine, potolzhi jih prav na mehko s’ noshovim robam. Pofébej vsami fhpcha, enmalo peter-fbila, nagehiovih shehiz, fhtupe, foli, in en-ynalo luka ali zhefna ; té ftvari vkup rasfékaj, In na goveje bleke naloshi, potlej jih fkup savi, s«ihpili „ na tizhij rashin natakni, per ognju °brazhaj, pezi, in s’ putram in jéfiham polivaj. Pezhene sloshi • v’ fklédo, poli en sof na ? in daj na miso. 3o. Veftfalfke klobafe. Vsami tri libre govejiga mefa, in eno libro goveje mahi per ledvizah; goveje fe Tituba, mali pa lé famo obari. Potlej fe oboje prav drobno rasféka, sa en krajzer béliga kru-ba v’ goveji shupi rasmozheniga in fpét oshé-hga sraven dene, tudi foli, fhtupe, ftolzhenih nagelnovih shehiz, in majeronovih pleviz. Is liga fe klobafe v’ debéle maline goveje zheva nadélajo, obare, enmalo prekade. So dobre v sélji ali ohravtu pogréte, ali na frovim ma-flu v’ kosi pezhene. Moréjo v’ kratkim pojéde-ne bili, fe ne dershé dolgo. 3i. Mushganove fvinfke klobafe. Pufto fvinfko mefo in fvinfko podtrebu-fhino fékaj prav drobno. Potlej deni sraven fvinfke mushgane, enmalo srésaniga lupa od emon, ftolzhenih nagelnovih shebiz, difhave, ‘n foli. Klobafe nadélaj v’ fvinfke zhéva, obe- fi v’ dim tri dni; jih pezi v’ frovim maflu, ali kuhaj v’ ohravtu, sel ji, ali répi. З2. ßhpehovi gréj'ovi zmoki ali Knedelnì. Vsami en mafelz gréfa, dvé na fhtirvog-laie kofzhike srésane shémle, eno rés ali unzho raspufheniga fhpeha, seleniga peterfhila srésa-niga; na vfe to eno sajémnizo vréle goveje shupe vii, dohro preméfhaj, hitro sakri, de fe sa-zukne ; potlej ofoli, vbi pét jajz notri, vfe preméfhaj ; is tiga délaj zmoke, jih kuhaj pol ure na goveji shupi ; deni v’ fklédo, polì s’ enmalo goveje shupe, naloshi okrog ene resine mladiga prefhizha, in potréfi s’ drobna-kam ali fhnitleham. 33. Volovfkijesik o’ goshuvji, ali u’ robidnizah. ^Skuhaj volovfki jesik v’ ofoleni vodi , potlej ga olupi, po frédi ga narasen preréshi. Pofebej vsami eno ped goshuvja ali hezhepezh, ga f kuha j mehko; presheni fkosi fitze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jéfiha, lemonoviga lupa, ftolzhenih nagelnovih shebiz in zukra ; deni v’ koso kuhat in sraven en kofez froviga mafia. Ta sof vii na jesik v’ fklédo. З4. Kraljevo goveje mejo (boeuf royale). Vsami en kof govejiga pratnatiga mefa, ga navlézi, to je nafhpikaj s’ fhpeham, ktériga fi podolgafto rasrésal, in povalal v’ drobno sre-sanim peterfhilu, zhefnu, fhtupi in v’ foli. To navlézheno mefo deni v’ koso , ktéro pokrm dobro sapera, pokrì, de duh vun ne pojde. Na dno bose naloshi tanke resine od fhpeha, sraven deni eno zhebulo, v’ ktero fi nagelno-vih shebiz nataknil, ene perefa lorbarja, en fnopek peterfhila, krebulze, in korenja. Ob hrani kose, in varh mela le tudi s’ tankim [hpeham obloshi, in potrefe s’ difhavo, kar j° je olialo od fhpeha, ktériga fi narésal sa nav-lézhenjè in v’ difhavi povalal ; tudi fe dénejo sraven ene fhliri telézhje noge zhédno omav-shane. Sdaj pokri koso na tanko , pollavi na Habo sherjavzo, je pérkladaj pozhafi, in pubi na sherjavzi fktiri in dvajfet ur. Potlej perli en mafelz zherniga vina , en kosarz jéfiha, pubi ene ure vreti, po tem vsami mefo vun. Rastepi jajzhniga belaka, de fe fpêni, ga per-rnéfhaj v’ shupo , kléra je v’ kosi, de fe fzbihi. Potlej jo prezédi fkosi ruto, bèrkle versi prozìi; operi koso, poloshi fpét notri mefo , prezejeno shupo vii gori, pulti en zhaf dinllati ; na to visho je kralévo mefo narejeno. Ono je lepo in dobro ; farno to je treba fkerbeti. de slier-javza je smiraj fiaba, in de fe pozhafi dinlta. 35. Divji prejizh. Odfékaj od omavshane prefizhove glave fpo-dni del, to je zhelubi, in jesik ; rivez ofna-sbi, mertvo kosho lépo otrébi, in vfo glavo operi. Deni jo v’ pifker, salì en del vina, jé-bha in vode, perdeni foli, difhézhiga selenja. lorbarjoviga pérja, zhebule, zhefna, korenja, selene, peterfhila, lemonoviga lupa, hrinja, di-ihave ali gvirza ; perdavi kuhat, de bo meh-!a 5 kadar je sadotli kuhana, pogerni bèlo ru- 3 lo v’ eno fklédo, portavi gori na njo is lonza vséto in ozejeno glavo, obloshi s’ roshami, ali s’ per jam od peterfhila ; ali od pomeranzh. — Se sna tudi v’ zhernim brinovim sofu, to je polivki na miso dati, ali pa v’ povrétini to je v’ fòlsnii. 36. Divji petelin u’ polivki. Divji petelin ofkuben, ofnashen, in iftréb-ljen fe navlézhe s’ fbpeham, fe dene v’ koso dufhiti ali dinftati, de portane mehek in rumen ; polebej fe naredi sof ali polivanje is olivk, ali kapar, ali brinja, in nanj polije. З7. Jerebize n’ lafliki polivki. Pezi jerebizo na rashnu tako, de bo mehka in fozhna. Pofébej deni v’ eno koso olja, ozri na tim olji fékane jetra in shelodez od jerebize , potlej perli jefiha , vina , in shupe ; kadar to vkup savrè perdeni srésaniga drobna-ka, difhave ali gvirza, limonovga lupa, prezédi to polivko fkosi lito v’ eno drugo koso, rasré-shi fozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v’ to polivko kuhat, perdeni fardéle, in froviga mafia. Kadar je mehko, deni v’ fklé-do, oshmi notri foka od lemone, in daj na miso. 38. Sajz, ali Jereb n’ oljnati polivki. Sajza, ali Jereba na rashno foknato pezhe-niga deni v’ koso, v’ ktéri fi perpravil vrélo polivko is olja, vina, lemonoviga lupka, zhe-bule, zhefna, fékaniga plezhéta, difhave, in perlile goveje shupe ; v’ tim naj fe do mehki- ga kuha; sadnizh perlréfì in perméfhaj enma-lo moke, pufti vreti, in v’ ti polivki daj na miso. З9. Pifheta, ali golobje v’ zherrii polivki. Kadar jih sakolefh, preftrési kri v’ jéfihu v’ eni fkledizi in kri s’ jéfiham vkup pomé-fhaj. Pifheta ali golobe deni v’ koso s’ frovim maslam, de fe navsamejo, sraven enmalo pe-terfhila in difhave ; pofébej flori eno preshga-nje s’ enmalo zukram , to deni zhes pifheta ali golobe, perli rumene shupe, zherniga vina , pufli pifheta ali golobe notri kuhati, sadnizh deni sraven kri v’ jefìhu, foli , in foka od le-mone , pufli fhe enkrat savréti, daj na miso. 40. Telezhje s’ kumar ami rumeniti. Telézhje mefo rasréshi na majhine kofze, operi, deni v’ koso, ofoli, perdeni en kof froviga mafia, mufkatoviga zvéta, ene resine lemone, enmalo shupe, ali pa vode, in frove luplene na koléfza srésane kumare, ktére fhe nimajo pefhèk, vfe vkup pufti v’ kosi na sherjavzi fe rumeniti, dokler ni mehko. Potlej pertréfi drob-f‘n od héliga kruha, in deni v’ fklédo. 4i. P oljki jesik. Mehko kuhani jesik olupi, po frédi podol-gim ga preréshi, poloshi na mrésho ali rofh, potrefi s beliga kruha drobtinami, pezi do ru-meniga na sherjavzi, v’ kosi naredi pofebej pre-shganje, perii shupe in jéiìha, dva lota zukra, *ihéb, vajnperlov, mandelnov srésanih, in difhave, 3 * to pulii savréti ; tukaj notri poloshi sarumeneni jesik, naj fhe savré; potlej je dober sa na miso dali. 42. Kopun s’ aufirigami. Spezi kopuna na rashnu ; pofébej naredi polivanje v’ kosi od froviga mafia ene unzhe, dveh lotov béle moke in fhtirih rumenakov ; maflo rasbéli v’ kosi, potlej vméfhaj moko in rumenake; perli eno sajémnizo goveje sbupe, in enmalo béliga vina, perdeni tri resine lemonoviga foka, ftolzbeniga mufkatoviga zvéta, in pétde-fet is lupin potégnenih auftrig, sadnizh deni notri, kar fe od kopuna v’ pezhno ponvo na-tezhe. Ta polivka fe na sherjavzi v' kosi smi-rej méfha, dokler vréti ne sazhénja ; takrat fe dene v’ eno fklédizo pofébej, in da na miso, de je s’ shlizo jemlejo na kopuna, kteri fe pofébej pezhen v’ fklédi da na miso, in tam rasréshe. 4З. Kopun s' aufirigami nadevan in pezhen. Nekaj froviga mafia sgréj v’ kosi nad sher-javzo, notri deni tridefét auftrig is lupin is-lézhenih, ribaniga kruha, in mufkatoviga zve-ta ; vfe to pa nefmé prevrozbe bili, ampak le enmalo isgréto. To sméfhaj in v’ kopuna na-dévaj, ga safhi, s’ fhpeham navlézbi, in na rashnu pezi. Pofébej fiori eno pólivavko : vsa-rpi en kofez froviga mafia, dva lota moke, eno sajémnizo goveje shupe, enmalo béliga viha, fok od enelemone, in pétdefet auftrig; vfe deni v’ eno koso na sherjavzo, kadar to vkup vrè, deni notri pezheniga kopuna, de enkrat savrè; vsami ga vun v’ eno fklédo, pofébej vsa- 37 ' mi v’ eno polivo fhtiri rumcnake, na-nje deni enmalo gorke polivavke, sméfhaj in v’ po-livko perméfhaj de enmalo vkup savrè, ter to vfe polivko zhes kopuna v’ fklédo vii. 44* Raza v’ hrenu. Razo deni v’ Trovo maflo v’ eno koso na sherjavzi pezh, de rumena pollane, pa mora popred ofolena bili. Kader Te rumeno sapezhe, perli enmalo goveje shupe, in perdeni ene ko-léfza od lemone, de Te v’ kosi prekuha. Kadar je mehka, Te notri perdéne drobno riba-niga hréna, en kosarz béliga vina, ena merva jeliha, lemone, mufkatoviga zvéta, in en drob-lanz v’ moki povaleniga froviga mafia. To Te enmalo pokuha, in v’ fklédo dene. 45. Prekajeno kravje vime. Vime fe tri dni foli, in narvezh fhtiri dni v dim obéli , de portane ruménkallo. Potlej fe fkuha, na kofze sréshe, in v’kuhano repo dene. 46. Divja raza j’ polivko od J'ardel. Divja raza fe navlezhe s’ neklérmi nagel-novimi shebizami, pezhe na rashnu , poliva s’ h'ovim maflam; fardéle fé ofhohtajo, v’ pezhno ponvo denejo, ktéra pod razo ftoji, de fe v’ nj° natéka, in s’ tim fe raza med pezhenjam pogofto poliva. Kar polivke oliane, fe zhes ra-20 v fklédi polije, in na miso da. 47. Dobra jed imenvana : Siromak. Vsa mi en bokal froviga mléka, sa en krai-zei’ Šeliga kruha, namozhi ga v' tim mleku, no- Iri vbi devet jajz, perderli tri shlizc moke, vfe dobro sméfhaj. Sréshi poi libre fhpeha na tanke bleke, eiio libro fadja ali jabelk tudi na fhipe sréshi, pomashi pezhno ponvo s’ frovim ma-flam, obloshi na dnu s’ fhpeham, potlej s’ ja-belki, potlej fpét eno légo fhpeha, pa eno fadja, dokler ni vfe raslozheno. Potlej fe na verh vlije mléko s’ kruham, jajzmi, in s’ moko , kadar fi vfe dobro rastépel, in pregnal. Semterkje na verh naloshi kofzhike froviga mafia. Sadnizh pollavi v’ pézh, kjer fe kruh pezhe. /|8. Govéje mefo s’ krompirjam. Vsami kuhaniga govejiga mefa en kof ; poloshi ga v’ koso ; deni sraven enmalo fhpé-ha , fuhiga fvinfkiga mefa , peterfhila , korenja, lelezhjiga mefa, ene sema popra, mufkato-viga zveta , in nekoliko foli ; vii na-nj dve sa-jemnizi ali fhefli goveje shupe, in pollavi potérli koso na sherjavzo, de fe bo mefo v’ tefnô-bi ali v’ prefhi dindalo, pa dobro pasi, de fe mefo ne bo prifmodilo ; zhe fe tedaj shupa vkuha, je fhe eno sajemnizo perli, de bo me-fo smiraj v’ fóku odalo. Med tém deni en kof froviga mafia ali putra v’ drugo koso, in ga na ognju rastopi ; drefi notri enmalo bele moke, in jo sarumêni; potém deni nekoliko kuhanih in olupljenih krompirjov v’ to koso, de fe bodo en zhaf dindali ; vii na-nje nekoliko mefne shupe in foka is perve kose, in naj fe fhe enmalo kuhajo ; sadnizh deni krompir v’ fkledo, poloshi mefo is perve kose na-nj, in ga poli s’ fokam , v’ kterim fe je dindalo. 49* Telezhje mejo s' f Upeham. Sreshi nekoliko lelezhjiga mefa v’ tanke resine ali fhnite, ras-fekaj enmalo fardél, in nareshi podolgaftih nudelnov is fhpeha, kakorfh-°ih je sa navlézhenje ali fhpikanje treba. Po-loshi na vfakç» telezhjo resino nekoliko fardél fhpehovih kofzov, jo vkup svi, kakor fe ko-lazh svije, in jo safhpili, de fe ne bo rasvila. 1'ako naredi s’ vfìmi resinami. Potem fhe fhpeha v’ eno koso nareshi, deni notri eno zhebulo lr* svite telezhje resine, in to naj fe vkopaj din-ka, pa smiraj enmalo goveje shupe notri perli-vaj, de ho v’ fóku ali shaflu odalo. Sadnizh to jed enmalo okifaj, s’ moko na tanko potrefi, de fe bo lepo sarumenila, in ribaniga kruha na-njo deni. IV. Sofi ali Polivke. Polivka je doftikrat boljf hi, kakor jed, h’ ktéri fe da; nekaj fmo jih shè popi fali, sdaj bomo fhe druge u/.hili, ktére fo per vfake forte jedéh dobre. 5o. Polivka, ali soj, dobra per vjeh jedeh. Rasbéli froviga mafia v’ kosi na sherjavzi, permefhaj ribaniga kruha, pulii de fe dobro sa rum eni., perli goveje shupe, in vina, perde-m nagelnovih shebiz, zukra, drobno srésaniga lupka od lemon, in na koléfza sresane lemone vfe to naj fe kuha, de fe enmalo sagolli. 51. Polivka od kapar k' pezhenimu meja ali pezhenim ribam. Méfhaj v’ kosi enmalo moke, dva rumena-ka, en kofez froviga mafia, de fe dobro vshe-ne ; perdeni mufkatoviga zvéta, eno pero od lorbarja, podolgim résanga lupka od lemone, zukra, kapare, in goveje shupe. Pollavi nad sherjavzo, méfhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler fe ne sagofti. 5 2. Holendarf ki soj. Deni v’ koso froviga mafia eno grébo, ga raspulli na sherjavzi, permefhaj moke, in ru-menakov od jajz toliko de fe enmalo sagofti, naftergaj rumeniga lupka od lémon na zukru, deni notri s’ zukram vred, in lemonoviga fo-ka. Potlej dobro rasméfhaj, perli vina in vo-' de, zéliga mufkatoviga zvéta, sernja od popra, eno lorbarjovo pero, vedno méfhaj nad sherjavzo, dokler ne pollane goftlato. •— Ta polivka fe da ali k’ pezhenim, ali kuhanim jedérn od peretnine, ali h’ obarjenim fhukam, in drugim ribam. 53. Polivanje od Jardel in anftrig. Fiasfekaj fardél na drobno, deni v’ koso s’ frovim maflam, méfhaj nad sherjavzo ; kadar fe raftopi, prepufli fkosi fitze v’ eno drugo koso, sraven deni foka od lemone, ftolzhe-niga mufkatoviga zvéta, fhtupe, in dobre goveje shupe, ali pa vina namelli shupe, in ri-baniga kruha. Vfe lo méfhaj nad flabo sherjavzo, perii shupoj ktéra fe natezhe v’ pezhno pomo od pezhénke, in sadnizh deni sraven islézhene audrige, pulii dobro savréti, in s’ to polivko kopuna ali druge pezhene jedi poli, kadar jih v’ fklédo dévafh. 54. Druga polivka od far del. Srovo maflo, shliza moke, rumenak od )ajz, prav drobno iekane fardéle, mufkatov zvét, lupek srésan od lemon, goveja shupa, jttalo vina in jéfiha fe perdavi v’ kosi na sher-javzo ; méfhaj dokler fe ne sagodi, oslimi, ledono notri. Ta polivka je dobra k’ vfim pe-zhenim jedem, tudi k’ ribam. 55. Hren. Nadergaj, ali naribaj ga, ali sresaniga na kolćfza dolži, perdavi ga na shupi v’ koso kuhat, perderli ribaniga kruha in froviga mafia. Ktéri hozhe, de bode hren hud, ga nefmé dolgo kuhati, tudi ne prevezh mafia vanj djati. Hren fe tudi frov sriban, s’ jélìham po-kt, in s’ enmalo zukram prémefhan na miso k mefu daje. Zhe je hren prehud, fe sna dalje kuhali , enmalo vezh moke perméfhati, in mleka ene sklize perdjati. 56. Mersla selena polivka, ali soj. Terdo kuhanih jajz rumenake rasméli na drobno, potrefi s’ zukram, poli s’ jefiham, permefhaj drobno sresaniga drobnaka ; daj na roiso k’ méfu. 67. Gorka selena polivka. Stulzi peterfhila in krebulze v’ ftopi ali moshnarju, de fok da : deni froviga mafia v’ koso na sherjavzo , kadar je topleno , deni (lol-zheno selenje s’ fokam vred notri, pertréfi moke, sméfhaj, pulii de fe ozre, perli govoje shupe, pulii dobro fkuhati. Potlej prezédi fko-si lito, ofoli, perdeni mufkatoviga zvéta , in foka od ftolzhene fpinazhe, pufti enmalo po-vréti ; je dobro. 58. Polivka od mifhelnov. Operi mifhelne s’ vinam, deni v’ koso s’ zhebulo in frovim maflam na sherjavzo, de fe lupine odprejo. Potlej naredi eno preshga-nje na némfhko visho, is tiga polivanje, deni nekaj kapel olja notri 5 fe vlije na mifhelne , in pufti jih do dobriga fkuhati. 69. IVavlezhena polivka. Tri rumenake deni v’ kosizo, tudi foka od lemone, en kofez froviga mafia, enmalo mufkatoviga zvéta, soli, drobno srésaniga drobna-ka, in moke 5 vfe to dobro méfhaj, vii dobre goveje shupe gori, pollavi na sherjavzo , méfhaj bres prenehanja, dokler vréti ne sazhne , in takrat je dobro. 60. Soj is kumar. Vsami enih fedim kumar, jih olupi, sre-shi, dobro ofoli, in jih pufti en zhaf v’ foli leshati. Med tém rasbeli v’ kosi nekoliko ma- fti > in deni notri tri shlize moke, de fe bo zarumenila. V’ to preshganje deni drobno srezane zhebule in seleniga peterfhila, tudi sre-saniga, in pulii, de fe bo enmalo napelo; polom deni notri dve velike shlizi fmetane, in naj fe fhe enmalo napne. Sdaj kumare dobro °shmi, jih deni v’ preshganje, perdeni k’ njim P°pra ali fhtupe, mufkatoviga zvéta in difha-Ve ali gvirza, in pulli kumare dolgo zhafa din-flati, de ne bodo vezh tako mozhno difhale. Sadnizh perli na-nje eno polno sajemnizo ali fheflo goveje shupe in en malo jefìha, in naj dobro vréjo, de fe sagolle. v. Jajzhne, in mlézhnate jedi. 61. Mafléne jajza. Dvanajlt jajz v’ terdo fkuhaj, olupi, na °bch konzih enmalo belâk perreshi, na ritki odréshi bélak toliko, de bofh rumenak vun vséti mogel ; isdolbi vun rumenake, belak pa nal zél in votel oliane. Potlej deni rumenake, perrefke od belakov, frédizo od shémle v’ mlé-namozheno, in oshéto, eno unzho rakovi-Sa putra, tri žele jajza, in drobno srésane rakovo vratove v’ moshnar; flolzi vfe v’ moshnarji, ofoli, in sméfhaj s’ fhéll shlizami kifle fmetane. Pomashi eno zinallo fklédo s’ fmetano in rakovim putram ; po tim raslézi po fklédi to rnefhanje. Déni gori namafhene jajzhne be-rtke , ktéri fo mafheni s’ enim mafhenjarn ka- kor ga bom potlej popifal, belake fpet sama-shi s’ poprejfhnim méfhanjam, na verhu poli s’ kiflo fmétano, femterkje poloshi drobtine putra, potrefi s’ ribanim kruham, obdeni s’ plehóvim obodam , pokri s’ pleham, deni sgo-raj in fpodaj sherjavze, lepo sapezi, daj na miso. Mafhenje sa belake fe tako nareja : dinltaj sresane kukmake , ali druge gobe v’ rakovim putri s’ peterfhilam, perdeni drobno srésanih rakovih vratov, enmalo v’ flani vodi kuhane od kolti sbrane ribe, ofoli, naftergaj enmalo mu-fkatoviga oreha notri; s’ tim namafhi votle belake. 62. Namaf '/iene ali filane jajza. Terdo kuhane jajza olupi , preréshi po frédi, sberi rumenake vun, jih rasdrobi. Na defét jajz vsami sa en jajze velik kofez putra, putti ga v’ kosi rastopiti, sdroblene rumenake déni noter, foli, mufkatoviga zvéta, tanko sré-saniga peterfhila 5 odtlavi od sherjavze, de fe enmalo ohladi, potlej vméfhaj fhtiri shlize kifle fmétane ; pomashi eno fkledo s’ rakovim putram, deni v’ fklédo tri shlize kifle fmétane ; naloshi votle belake de votlina nakvifhko Hoji, napolni jih s’ sgoraj popifanim narejenim ru-menakam, deni verh vfakiga jajza enmalo fmétane , in putra, potréfi s’ ribanim kruham, daj sherjavze sgoraj in sdolaj , sapezi rumeno. 63. Dampfnndelni, Eno unzho froviga mafia in en mafelz smétane fe na sherjavzi sgreje, sraven fe per-méfha fhtiri shlize volovih drosha, ofcm jajz vJiîje, perdéne enmalo zukra in mufkaloviga zvéta, is liga fe fiori teftó, pa ne prelerdo. Kadar teftó gori pride, délaj hlébzhike, jih poftavlaj na s’ putram pomasani in s’ drobtinami potrefe ni papir, tiga podavi v’ tortno ponvo, pokri, sdolaj deni flabo sherjavzo , sgoraj pa mozhnifbi , de fe fpezhejo blépzi. Kadar fo rumeno pezbeni, naredi mlezhno sbupo na-nje P° ti viski ; vsami en mafelz mleka, deni va-nj en rumenak, rashverklaj ga v’ ti vodi, sra-yen tudi deni en nosbov ojft béle moke, eno shlizo roshne vode, zbe jo imafh ; srésan le-monov lup , zukra, fladke fkorje ; vfe pollavi v kosi na sherjavzo, méfhaj dokler ne sazhne yréli. Potlej deni pezhene hlébzhike v’ fklédo, jdi poli s’ mlezhno sbupo, in potrefi s’ enmalo zukram , in fladko fkorjo. 64. Narajene jajza v? ma/lu. V’ en lonez, ktéri en bokal dersbi, deni fkth-i sblize zvetne moke, en mafelz ali fmé-ta»ie , ali froviga mleka , mefhaj dobro , potlej vl»i notri dvanajft jajz, rashverklaj vfe dobro, °f°H ; pomashi koso s’ maflam dofti na debelo 'h sgoraj imenvano rézh notri, pokri, deni sgoraj in fpodaj sherjavze, de fe rumeno sa-Pezhe; daj hitro na miso, de vkup ne pade. fe sna tudi na pléhu med plehóvim obo-dam narediti ; vfelej fe po verhu denejo maj-ueni kofzheki froviga mafia. 65. Nadevani J'merzhiki, ali mavrahi. Velike fmerzhike operi, ofolene pulii en z iaf flati, de odméknejo. Pofébej olupi ku- hanih rakov, naredi is lupin rakovo maflo; vratove in mefo is fhipavniz, peterfhila, nékaj namozhene frédize od béliga kruha, tri jajza v’ rakovim maflu ainrirane, to vfe sréshi na drobno vkup, deni vfe v’ eno veliko fklédo, vsarni sraven dvé shlizi fmétane, eno jajze, foli, in mufkatoviga zvéta; sméfhaj vfe fkup dobro. Potlej preréshi fmerzhike ne popolnam narasen, ampak na polovizo, in jih s to résanzo nadevaj. Deni v’ eno fklédo enmalo fmétane, raslo-sbi na njo nadevane fmerzhike, poverhu deni fpét fmétane, ribaniga kruha, in rakoviga mafia, pokri, daj sherjavze sgoraj in fpodaj ; pulti, de fe sakuhajo. 66. Rakove klobafe. Naredi in svalaj telto, kakor sa nudelne. Nékaj rakov fkuhaj v’ flani vodi; olufhi jih, is lupin naredi rakovo maflo ; pofebej vsami oluplene vratove , v’ mléku namozheno in o-zheto fredizo beliga kruha, rasfékaj na drobno ; méfhaj sa eno jajze debelo képo rakoviga putra, vanj perméfhaj popred imenvano résanzo , tri jajza in foli ; vfe dobro fkup sméfhaj ; in s’ tim pomashi svalano telto sa en noshov rob debélo ; potlej preréshi tetto krisham na fhtiri déle, vfaki del deni vkup kakor eno okroglo klobafo. Savi, mashi fklédo s’ rakovim maflam , deni enmalo fmétane v’ njo, gori poloshi rakove klobafe, po verhu tudi enmalo fmétane , ene kofze rakoviga mafia, ribaniga kruha, pokri, daj sherjavze fpodaj in sgo-raj, sapezi, de bodo foknale in rumene. 6'7- Klobaje is rajska. Naredi in sva! a j tefto, kakor sa nudelne. V eni kosi pulii mléka savréti, deni notri rajska kuhat (na tri mafelze mleka eno unzho) de ko mehak in goli. Potlej ga deni v’ fkledo, in froviga mafia sa velikoft eniga jajza, tri jajza notri vbi, perdeni zukra in fladke fkorje sraven, preméfhaj vfe vkup dobro. Pomashi to na svaiano teko po debelofti eniga noshoviga roba , rasréshi ga na fhtiri déle krisbam, savi fkup kakor potizo. Pomashi eno fkledo ali koso s’ frovim maflam, poloshi svite klobafe v’ njo ; rashverklaj tri jajza v’ en mafelz fmétane, vii gori, pokri, daj sherjavze sdolaj in sgoraj, in sapezi, de bodo rumene in vender (oknate. 68. Bazhe v’ mleku kuhane. Olupi eno buzho, pezbke poberi vun, in 1° na podolgafte resine sréshi. Kukaj jih v’ ofoleni vodi ; pofébaj fkuhaj pol libre rajsha ludi v’ vodi, in ga ozédi. Buzho pretlazhi fko-si fitze v’ rajsb, perli mleka, deni notri en kofez froviga mafia , in fkuhaj do dobriga. Kadar dafh na miso, potrefi s’ zukram, in flad-ko fkorjo. 69. Kuhanje, ali koh. Pol unzhe froviga mafia pozhafi rastopi na flabi sherjavzi v’ eni kosi, vender tako, de fé ne rasbéli, pulli ftopleniga nad majhino sherjavzo fiati. Potlej per malim pozhafi mo- Pomeranzhna falata. Pomeranzhe sréshi na koléfza, obloshi fklédo s’ njimi, potrefi s’ zukram, in fléherno ko-léfze obloshi s’ eno kuhano vifhnjo. i35. fi ala la fr ovih jabelk. Oluplene lépe jabelka tafelne s’ iménam polosbi v’ merslo vodo, de béle oltanejo: réshi jih v’ tanke podolgatte résine, s’ lemono obriba-niga zukra gori natréfi, portugeskiga foka ali shofta perdaj, in sméfhaj ; je falata narejena. i3 6. Kuhane jabelka sa falato. Jabelka tafelne olupi, zhes frédo preréshi. istrébi, v’ merslo vodo deni. Vsami méfinga- do koso, ali kufréno, deni notri zhide vode in enmalo vina, en kófez zukra, de ho fladko, kar fé fpodobi ; tudi enmalo fladke fkorje zélé , in lemonoviga lupka. Potlej deni jabelka notri, pokri, putii jih kuhati, de fé mehki zhutijo, kadar s’ kuhalnizo potipafh 5 vender préden fe raskuhajo. Pokladaj jih po verdi v’ fklédo ; potlej pulli polivko v’ kosi fhe enmalo povréti, jo sli zhes jabelka, pulii vie ohladiti; je falata dobra. 1З7. Repimzlova falata. Zhédna oprana falata fe vloshi v’ fklédo, v’ frédo fe pollavi en kuhan kavlifior. Ter-do kuhanih jajz olupi, belak pofébej drobno rasfekaj, in rumenake pofebej ; tudi drobno rasfekaj kuhane péfe, s’ tim fekanjam naredi kiipzhike po falati femlerkje po lépi verdi, en-ga sa drugim ; ofoli, daj olja in jefiha fhe po-pred, préden fekanje gori rasloshifh. XIII. Torte. 1З8. Mandelnova torta. Vbi v’ en pozinjen lonez fhell jajz, in fheil rumenakov, pollavi lonez na en trinog nad majheno sherjavzo, rastépi jajza nad sher-javzo, in pulii, de enmalo mlazhno podane. Potlej prezej vsami od ognja, rastepi jajza, de podanejo prav godé : deni potlej notri pol libre prefejaniga zukra, in od ene lemone dro- bno sresaniga lupka , méfhaj fkup de fe sgotti ; potlej deni notii eno libro ali en funt drobno tlolzhenih mandelnov, mefhaj tako dolgo, de ne bode nizh svalka ali fhtrukelza. Dalje na plitvi zinjafti fklédi rastepi belak od fheft jajz ktéri fo oliali, s’ lefénim nosham, de fe fpeni-jo ; in notri v’ lonez permefhaj ; tako je oméfa sa torto ftorjena. Obod in pleh dobro pomashi s’ frovim maflam, in s’ ribanim kruham potrefi, vii omefo notri ; pokri, daj sgoraj in sdolaj pozhafi majhine sherjavze. Kadar je torta pezhe-na, obréshi s’ nosham okoli oboda, de fe obod od torte odlozhi; potlej jo podréshi od pleha. Pokri plitvo fklédo s’ okroshnikam ali talerjam ; preverni torto s’ obodam in pleham vred nanj. 1З9. Na v h, kako fe v’ zaker hodi j’ modlam, in pofodo sa torte in sa kuhanja. VTa pofoda plehata, kofitarjafia, kufréna, in méfingalla ima zhédna, fuha, in pred rujò varna ohranjena biti. Kadar ene ali druge po-trébujefh, jo pomashi s’ maflam frovim ali kuhanim, potlej potrefi s’ drobtinami, kar fe jih perjéti hozhe; potlej snafh pezhi, zreti, in notri dé va ti, kar hozhefh, pojde vfe rado vun. 14o. Visita zukreni Jheg na torto narediti. Deni v’ louiez eno unzho prefejaniga zu-kra, belak od eniga jajza, enmalo roshne vode ; mefhaj fkup, de fe sgofti. S’ tim snafh 1'neg narediti, na karkoli hozhefh. Kadar je torta shé enmalo ohlađena, je s’ tim zukrenim fnegam obli ali prevlézi, in proti ognju der- shi, de fe pofufhi. Tudi snafh tako fnég per-prâviti: rastepi s ali 3 belake, de fe fpenijo, vméfi nolri prefejaniga zukra, perfipaje po malim med méfhanjam, ne pa vfe na enkrat ; in mefhaj le ne eno dran ; de pollane prav gollo. Ta fnég ne tezhe doli, je dober sa vi-foke torte in odane gori, kamorkoli ga pre-vlézhefh ; pollej jo snafh potrélli s’ prefejanim zukram, in jo pofufhi v’ pezhi. — Ako hozbefh rudezho farbo iméti, deni notri mefhanje alker-mes, sa rumeno shefrana, sa rujavo zhokolade ; vfe popred na prah llolzheno in perméfhano. Sa seleno fai'bo deni defét sern kaféta v’ poi jajzh-niga belaka namakat, v’ zhafu enmalo premé-fhaj, bode v’ eni ali dveh urah selena farba, ktéra fe med zukreni fnég perméfha. 141 • Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi fo dobri sa vfe torte, in tudi sa druge ftvari pezhi. Obod naj bo faj fhtiri perde vifok, in na okroglo prodoren; konzi nimajo biti vkup siiti, ampak prodi sa bolj ali manj difnili, kakor ima vezhi ali manjfhi torta biti. Na tim difnenim medu fe samashe s’ enim na vodi dorjenim tedam is moke ; fe prevéshe s’ nitjo, de ne odjenja. Obod fe dene na pleh, na dno en okroglo vresan papir ; obod in papir fe s’ maflam dobro pomashe, s’ moko ali s’ drobtinami potrefe. Pezhena torta fe ob obodu s’ nosham podréshe, obod prozh vsame, in tudi papir odlozbi. Sa torte snajo tudi druge forte modli biti, katéri fo nalafh narejeni ali po podobi ene dinje, ali s’ votlino v’ fredi, ali kakorfhnekoli podobe fe sa fhartelne delaio. Obod nefme nikol poln biti, temozh fe probor pulii, kar fe vé, de bo torta fe narafla. 142. Zherna kruhnja torta is zhokolade. Vsami 8 želih jajz, in 10 rumenakov, jih rastepi, de bodo gobi, kakor kafha; notri deni pol libre prefejaniga zukra, in fpét smefhaj; potlej pol zégla drobno sribane zhokolade, eno unzho bolzhenih mandelnov, enmalo nagelno-vih sbebiz, fladke fkorje ali zimeta, mufka-toviga zve ta ; vfe to méfhaj ; sadnizh fhtiri lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri perméfhaj; in fpezi v’ obodu. 14З. Aj do vnikova torta, drugazhi. V’ fklédi vméfhaj dobro poldrugo unzho froviga mafia, potlej vbi notri 14 rumenakov eniga sa drugim med vednim méfhanjam smiraj na eno bran ; potlej vméfi lepiga prefejaniga zukra pol libre, vméfl ga pozhafì per pefhizah, tudi dvé pebi olufhenih bolzhenih mandelnov, fladke fkorje enmalo in lupka od lcmon. Po tim rastepi belàk od jajz na péne in tudi notri vméfhaj ; sadnizh vméü notri per pebéh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, fhe enmalo méfhaj, in prezej pézh deni v’ obodu, ali v’ modlu, kakorfhnim hozhefh. 144. Torta is bele fhierke. Od 8 jajz vbi rumenake v’ en pozinjeni lonez, belàke pa v’ eno plitvo fklédo pofebej. Rumenake rastepi na tanko, potlej eno libro prefejâniga zukra pomalim per pefhizah smiraj na eno Aran notri vméfi, zhe imafh eno shlizo roshne votle notri deni, tudi enmalo Aol-zhene kréfhe ali kardemona. Belak od jajz po-febej v’ plitvi fklédi penaAo rastepi, in sraven notri sméfhaj. Sadnizh Ге lepe prefejane fhter-he per polnih pefhizah pozhafi vméfi ; in v’ obod dene, tèr v’ pézh. i45. Prepezhenki, ali bifkoii is torte. Vbi 12 rumenakov, méfhaj jih v’ globoki parfiéni fklédi, sribaj ene tri lufhine od lemo-noviga lupka, deni jih v’ rumenake, in enmalo roshne vode, zhe jo imafh; potlej eno libro prefejaniga zukra per peAéh notri vméfi. Potlej méfhaj, de fe sazlme enmalo vsdigovati ; tedaj rastepi oAnlfhih 12 belakov v’ péne, jih notri saméfi ; sadnizh perfipaj per pefhizah eno libro prefejane fhterke, pozhafi méfhaj ; in prezej v’ en podolgaft model deni per malim pozhafi pèzh ; potlej sréshi na resine, deni fpet v’ pézh te resine na enim plehu, de fe prepe-zhejo ; in to fo prepezhénki ali tortni bifkoti. 146. Pefkajta torta. Vméfhaj eno libro froviga mafia s’ dvema fumenakama, de podane kakor goda fmétana; potlej vbi notri tri žele jajza, perdeni sriba-tfiga lemonoviga lupka, in eno libro prefejaniga zukra. Vfe vkup méfhaj na eno Aran, sadnizh eno libro prefejane lepe fhterke vméfi; In deni v’ obod pézh. 8o 147. Peßtafia, ali krnhnja torta, drugazhi. Sredizo ajdoviga kruha pofufhi, de fe ho dala v’ rozhni dopi, ali moshnarji dolzhi, dol-zheno prefejaj ; vsami v eno globoko parbeno fklédo 16 rumenakov, in dobro méfhaj; potlej sribaniga lemonoviga lupka, in tri unzhe pre-fejaniga zukra, vfe smiraj na eno tiran dobro méfhaj, de kripko podane, in fe enmalo vsdig-ne. Potlej fpeni belake, notri perméfhaj, sad-nizh deni notri poldrugo unzho, to je 12 lotov prefejanih drobtin ajdoviga kruha, fhe enmalo poméfhaj, in deni v’ model pezh. 148. Od zhefhinj kuhanje. Tri unzhe mafia mefhaj, de podane kakor kafha ; dalej pol libre ftolzhenih mandel-nov, tri resine ali fhnile v’ mléku namózhe-niga kruha, enmalo zukra, foli, fladke fkorje, mufkatoviga zvéta, 16 dobro rastepenih jajz, to vfe dobro v’ maflo vmefhaj. Potlej vsami eno rezh lepih zhefhinj, kar fe tebi prav sdì; fe nefmé nizh vezli s’ zhefhnjami méfhati; ampak jih farno preméfhaj, in v’ model pèzh deni. 1 /ig. Hitra torta. Pol libre froviga mafia, eno unzho zukra, pol libre rajshove moke, in en rumenak, tari ali ribaj v’ rozhni dopi ali moshnarji prav dobro ; potlej vii na zvetno moko na diio ; dori dva debela podplata is teda ; en podplat deni na pleh, potlej gori namashi vkuhanja ali falsna, in pokri s’ drugim svalanim podplatam, obréshi okoli; samafhi s’ belakam, in tudi s belakam po verhu pomashi; potlej pezi ali v’ tortai ponvi, ali v’ pezhi. 150. Vifhnjova torta. Naredi sa eno unzho mafleniga tefla is mobe in froviga mafia vkup sgnédeniga, ga svalaj sa en noshov rob debélo ; flori is njega en podplat no pleh, obod deni gori; ob obodu flori okoli sa dva perfla vifok obrozh is svala-niga mafleniga tefla; notri naloshi vifhnje. Smé-fhaj fkup prav dobro eno rézh kifle fmetane, fhtiri rumenake, in fhtiri lote zukra ; to vii zhes vifhnje, potrefi zukra na verh, in pezi pozbafi. 151. Torta bres jafz. Ofem lotov froviga mafia dobro méfhaj ; potlej perméfhaj eno libro flolzhenih mandel-nov, dvanajfl lotov prefejaniga zukra, fhéfl lotov zvetne moke, in od ene lemone srésani-ga lupka, in notri istlazbi fok od té lemone ; potlej fe pleh obloshi s’ oblati, na-nje fe na-mashe poloviza tefla ; nanj fe dene, karkoli fe polubi; po verhu fe dene druga poloviza tefla, io s’ oblati obloshi, in s’ piflazjami natakne. Kadar je pezhena torta, jo is oboda vsami, in zu-kreni fneg na njo naredi; ter fpét v’ pezhi pofufhi. i5a. Grahova torta. Méfhaj rahlo eno libro putra, deni vanj °d 20 jajz rumenake, in le od defet belake, oiéfhaj dobro ; potlej perdeni pol libre prefe-laniga zukra ; lemonoviga lupka , fladke fkorje , 'o mufkatoviga zvéta eno malo rézh. Med to fe dene ena libra kuhaniga, in kar je mogo-zhc narbolj fuhiga ali odzejeniga, in fkosi rulo ali lito pretlazheniga graha ; potlej méfhaj fhe zhetert ure. Potlej naredi en tanek podplat na pleh is tanko svalaniga malìeniga teda ali putertaiga ; sgoraj popifano méfhanje deni notri , in pezi pozhafi. i53. Pefna torta. Narpréd naredi puterteftó. Potlej fkuhaj nakerhlane lepo rudézhe péfe v’ mehko, de ho kakor kafha, perdoni sraven enmalo zukra. fladke fkorje, foli, in vina, ter fe pufti fhe en zhaf kuhali. Kadar fe ohladi, fe namashc na mafleno teftó na pleh, fe pokrije s’ mafle-nim teftam, po verhu pomashe s’ rumenakam, in pozhafi fpezhe. Jo potrefi s’ zukram, dokler fe pezhe, ali pa zukreni fneg gori naredi. 164. Kofidnjava torta. Sréshi drobno 14 pezhenih oluplenih ko-ftanjov. Méfhaj poldrugo unzho froviga mafia s’ eno unzho ftolzhenih mandelnov, s’ 18 loti prefejaniga zukra, tremi zelimi jajzi, in peterimi rumenaki, s’ lemonovimi lupki, in s’ kofta-njam. Deni vfe na pomasani pleh in obod. i55. Krompirjava torta. Skuhaj krompir, tako de ne bo raskuhan, ga olupi in na ribeshnu sribaj. Deni fheft jajz v’ eno fkledo in jih dobro rastepi ; ftreli en funt dolzheniga zukra notri, in potem en funt sribaniga krompirja, in vfe to pol ure dolgo mefhaj, de bo prav dobro premefhano. Potem pomashi tortni model s’ frovim maflam ali putram; ga potreb s’ lepo moko, kolikor fe je hozhe prijeti ; deni vA-nj enmalo drobno sribaniga ali sresaniga lemonoviga lupka, in potlej deni popred imenovano tortno tetto notri. Prezej ko je model napolnen, ga podavi v’ pezh, de fe bo torta lepo rumeno fpêkla. 4 i56. Torta s' frovim majlam. Vsami pol funta moke, pol funta froviga mafia ali putra, eno unzho ftolzheniga zukra, in lupka od pol lemone. Vbi na vfe to dva jajza, mefhaj dobro in naredi tetto. To tetto potem sgnédi, mu daj podobo, kakorfhino ho-zhefh, in fpezi v’ tortni ponvi, ne prevezli rasbeljeni. 167. Tanka torta. Vsami belak od fhetl jajz, rastepi ga de bo kakor péne, deni ga v’ en funt dolzheniga zukra, in mefhaj eno zelo uro. Deni po tern sraven eno unzho lepe moke, in naredi ledo, pa vezh ne mefhaj. Potem pomashi kotitar-jado fklédo ali plato s’ frovim maflam; rasfhi-ri to tedo po nji, de ne bo debelifhi, kakor kadar fe sa nudelne rasvalja ; vsami eno unzho mandelnov in pidazij, in jih podolgado eresili; te resme na tedó poloshi, de fe ga na ver-hu primejo, in podavi v’ pézh de fe lepo fpe-*he. Kadar je pezheno morafh prezej gorko is kofitarnize vseti. XIV. Ribe. i58. Dufhèna, ali dinßana riba. Shell fardel operi, in kofhize odberi, jih sréshi na drobno ; ravno tako sréshi enmalo peterfhila, zhehule, lemonoviga lupka; deni vfe v’ koso, sraven en kof froviga mafia, in na kofze srésano ribo; to pollavi na sherjavzo, po-krì, pubi de fe dufhi ; riba da famo vodo, vender proti sadnim perdeni enmalo kifle fmé-tane, pubi fhe fkup savreti, je dobro. i5g. Nadevana fiiuka. Druge majnfhi in flabifhi ribe otrebi od kobi in od kosbe, rasfekaj jih, in perméfhaj v’ eno unzho mafia, tudi tri rastepene jajza ; ene Uroke zhefna, sribaniga kruha, mufkatovi-ga zveta, srésaniga peterfhila, in foli. To smé-fhanje nadevaj v’ eno veliko ofhohtano ali ofhu-pano in istrebleno fhuko ; kar tiga mafhenja oliane, podelaj in svalaj na majhene zmoke. Potlej deni fhuko in zmoke v’ eno podolgallo ponvo s’ frovim maflam na sherjavzo, de fe rumeno fpezhe. Sadnizh perli eno rezh vina, perdeni lemonoviga lupka, mufkatoviga zveta, ribaniga kruha; pubi en zhaf vreti, in daj v’ fklédo; vfe fkup ribo, zmoke, in polivko. 160. Kar pi v1 zherni polivki. Preréshi ofhohtaniga karpa po herbtu, vii vanj jefiha, in pubi kri in jefih tezhi v’ eno f kléclizo, o trebi sholz od jeter, drob deni fpet v’ barpa, ga ne fméfh nizh prati, lemozh ofo-H, na bofze sreshi, putti en zhaf v’ foli le-sbati, pomashi boso s’ maflam, poloshi notri ribo, na njo lorberjoviga perja, fhatraja ($ut= tctfraut), zhebule, peterfhilovih borenin, korenja, Itolzhene difhave, shefrana, enmalo zeliga ingverja , nali pol vode pol jefiha de ribo vtopi ; putti na sherjavzi vreti ene pol ure. Potlej ribo deni vun v’ fblédo ; naredi eno rumeno presbganje, sabeli shnjim polivbo od barpa v’ bosi, bjér fe je dufhil ali dinltal; zhe je pregotta, perli enmalo grahove shupe ; potlej vii notri v’ jetih perttresheno ribjo bri’, putti savreti ; potlej jo na barpa fbosi fito prezedi ; pulti fhe fbupaj vreti, in pertrefì srésaniga ali zeliga lemonoviga lupba. 161. Kar p v' far delnim Joku. Ofhohtan barp fe otrebi, na bofze sréshe, enmalo v’ foli putti ; boso s’ maflam pomashi, deni v’ njo peterfhilovih borenin, borenja, zhebule, lorberja, fhatraja, Itolzhene difhave, in ribo; nali zhes njo na enabe dele vina, jeflha in vode, putti jo pobrito pol ure dufhiti na sherjavzi; operi tri fardele, sreshi jih s’ peter-fhilam in lemonovim lupkam prav drobno, ras-beli froviga mafia sa velibott eniga jajza v’ eni kosizi, pertrefi dv e slilizi moke, premefhaj, kadar fe rumeno sazrè, deni fardele notri, smé-fhaj. Kadar je riba sadotti mehba, jo vsami is bose v’ fblédo; fob od nje prezedi v’ bosi-zo na fardele; oboje fhup vii na ribo. 16 2 • Har p v' polivki, ali v‘ Joku. Ofhohtaniga karpa otrébi, na kofze sre-shi, v’ zhifto vodo en zhaf poloshi, o foli ; deni v’ eno koso froviga mafia, drobtin, podol-gafto srésaniga lemonoviga lupka, srésaniga rosmarina , lorberjoviga perja, eno zelo zhebulo s’ nagelnovimi shebizami natakneno, kapar, in ribo karpa gori ; kakor fi pod ribo djal, take ftvari tudi po verhu njé natréfi, poltri, pulli en zhaf na sherjavzi dufhiti : potlej en pitni kosarz vina perli ; fok od pol lemone ; jéfiha kolikor je treba kifati, redke zbille grahove sliupe ; fpét pokri ; de fe dufhi ; sloshi ribo v’ fkledo, fok pa na njo prezédi. 163. Pezhéna fhiika. Ofhohtana ali ofhupana fhuka in istréble-na fe ofufhi s’ belo ruto, povala v’ moki, in v’ podolgafti ponvi na enmalo froviga mafia pezhe. Kadar je na eni Hrani pezhena, fe na drugo preberne, in zhe je treba, s’ maflam pomashe, de ni fuha in fe ne sashgè. 164. ßhuka v’ hrenu. Shuko fkuhaj, de bo vifhnjova ; polivko hrenovo sazimi delati, kadar je riba perftavle-na. Delaj jo na to visho : sa kolikor ludi je riba tolikrat po dva lota putra vsami, ga rastopi, moke perméfhaj, kadar fe moka sazhne rumeniti, perli vode, kar fe tebi sdi. Potlej perdaj enmalo jéfiha, zukra, nallerganiga hrena, Itolzfiene fladke fkorje, nagelnovih shebiz, in lemonoviga lupka. Kadar je riba fkuhana . in v fkledo djana ; fe pollavi nad en pifker ali kótel s’ vrelim kropam, riba fe potrefe s’ naberganim hrénam, doji pol zheterti ure nad kropam, de hren v’ ribo vlése s’ fvojim duhani ; potlej fe una pofébej narejena polivka vrela zhéf slije. x65. ßtoikfifh s' J'hiiko nadevan. Dvé libri ali dva funta dokfifha fkuhaj, ofoli, pofébej kuhaj fhuko v’ ofoleni vodi , kuhano sberi in vfe kodi odtrébi, sraven deni peterfhila, moke, zhefna ali luka, enmalo v’ mjéku namozheniga in oshetiga kruha, dva ain-rirana jajza ; to vfe drobno rasfekaj. Pet lotov mafia s’ dvéma zélima jajzama méfhaj, v’ to deni fékanje, ofoli : potlej pomashi eno fkledo s’ maflam, potrefi, s’ kruhovmi drobtinami, vlo-shi notri dokfifh, ga prevlezi po vcrhu s’ po-Jired popifanim mefhanjam, de bo vef pokril, deni okoli obod, podavi nad sherjavzo, pokri, na pokrov deni tudi sherjavze ; naj fe eno zhc-lert ure pezhe : sadnizh vsami obod prozìi, in daj fkledo na miso. 166. ßhuka w’ mij'helnih. Otrébi fhuko, srćshi na kofze, deni jo v’ koso, notri nali pol vode pol jefiha, perdoni eno zhebulo, foli in difhave ; pubi vreti pol zheterti ure. Pofebej naredi polivanje ali mifhelnov fok lako: operi petdefet mifhelnov s’ vinam, deni v’ kosizo en kof froviga mafia, notri mifhel ne, pokri, pubi jih en zhaf dufhiti, potlej Vsami od sherjavze, olrcbi tri fardéle od kodi ; fardéle, in enmalo peterfhila, zhebule, zhefna, in lemonoviga lupka sreshi drobno, rastopi sa en oreh froviga mafia v’ kosizi, permefhaj enmalo moke de fe v’ maflu sarumeni; rasresa-niga brefi notri; vméfhaj, perli grahove shupe, in enmalo foka, ktériga je fhuka od febe dala; sméfhaj, pubi dobro vréti; deni fhuko v’ fklédo, potegni mertvo kosho is njé doli ; poli jo s’ mifhelni, in s’ tim popifanim fokam, in pubi enmalo vfe fkup s avrò ti. 167. Pezhen fom, in falz. Som, ali pa fulz fe v’ kofze sreshe, opere , in s’ ruto pofufhi. Potlej ga s’ maflam pomashi, s’ mufkatovim oréham potrefi, in nad sherjavzo na mréshi pezi. Zhes fulza snafh tudi eno polivko narediti : otrebi nektére far-dele, jih tanko rasfékaj, deni v’ kosizo, nanje deni en kosarz vode, in en kofez froviga mafia, oshmi gori fok od ene lemone, pubi kuhati na sherjavzi. Pezheniga foma deni v’ fklédo, in ga s’ tim polivanjem obli. 168. Lifka n’ rujdmm polivanji. V” kosi pubi savréti jéfiha in vode, in eno zhebulo, s’ tim vrelim kropam otrebleno lifko dvakrat popari, de duh sgubi. Potlej jo nafhpili, in nafoli. Pomashi eno koso s’ maflam, deni v’ koso eno zhebulo, enmalo korenja, peterfhilovih korenin, selene, moke, lorberjoviga perja, fbatraja, ingverja, defét sem zéliga popra, đifhave, dva zela mufkato-va jsvéta, od lemone lupka; na vfe to poloshi «9 MUo, pokrì, deni na sherjavzo, vzhafi jo o-berni, in badar je rumena, jo s’ moko enma-1° potrefi, fhe enmalo na sherjavzi pufti, potlej vij eno sajemnizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami lifko vun v drugo koso, prezédi na njo fok, in ftlazhi pol lemone gori ; pufti fhe en zhaf vreti, daj v’ fkledo lifko in polivanje. Kdor hozlie, sna tiidi perdjati kuhaniga krompirja, islufhenih nfifhelnov, olivk, in auftrig. 26g. ßhuka v’ lemonovim foka. Shuko sréshi na kofze, deni jo v’ koso, na njo en polizh jefiha in vode , zhebule, le-monoviga lupka, difhave, kuhaj jo notri. Potlej kosho odberi, fpufti sa velikoft eniga jaj-2a mafia v’ eni kosizi, pertréfi dvé kuhalnizi Шоке, pufti zréti, sali s’ grahovo vodo, tudi perli foka od kuhane fhuke in foka od notri oshete lemone, perdeni sresaniga lemonoviga lupka, mufkatoviga zveta, enmalo shefrana, in fhe enmalo froviga mafia; to vfe naj dobro vré; s tim poli fhuko, in pufti fkup enkrat savréti. 170. Kar pi ali harfi v' J'op ar zi kuhani, to je dempfiam. Kadar karpa sakolefh, perftresi kri v’ jéfih. l’ollej ga sreshi na kofze, peritavi ga v’ kosi s’ Vernim vinam, enmalo jefiham, ftolzhenim pre-pezhenim bruham, drobno fekanim zhefnam , desinami od lemonoviga lupka, ftolzhenimi na-gelnovimi shebizami, enim kofzam v’ moki po-v«laniga putra, enim kofzam zukra; kadar fkup vrè, pokrov gori deni. Naj Ге kuha pol ure, sadnizh deni perftrésheno kri s’ jeliham notri. Potlej naj fe do dobriga kuha. 171. Pezhene ale. Ale operi, ofoli, na rashen natakni, potrefi s’ drobtinami, s’ mufkatovim zvétam, obli s’ raspufhenim maflam, tlazhi foka od lemo-ne gori ; pezi, in jih vméf ravno lako polivaj. 172. Kuhana bisena. Deni v’ pifker enmalo vezh jéfiha ko vode , tudi lorberjoviga perja, zhebule, pulii sa-vréti ; kadar to vrè, deni biseno v’ lonez, pulli kuhati. Kadar je kuhana, odli, deni s’ enmalo té shupe v’ fklédo, sabéli, snafh tudi nafterganiga hrena zhef djati, in s’ srésanim peterfhilam potréfti. 175. ßlokfifh dobro kuhati. Namozhen ftokfifh fe s’ nitjo svésan kuhat dene v’ mersli vodi, kadar fe napne in bele péne fiori, fe na fito déne sa odzediti. Sa polivanje fe dene v’ kosi na sherjavzo kifla fmetana s’ ribanim kruham, en kofez froviga mafia sraven, foli, in fiolzheniga mufkatoviga zvéta 5 to fe polije na ftokfifh. 174» Polshi nadevani. Kuhane polshe vun potegni, otrébi, in ozhé-di. Potlej deni froviga mafia v’ koso, raftopi ga, perderli ribaniga kruha notri, majerona, fhatraja, mufkatoyiga oreha, in enmalo popra, vender vfiga le malo. To fe sgneile, kakor tefto. Potlej deni otréblene polshe nasaj v’ ozhedene lupine, in samafhi jih s’ tim tellam. Zhe pa hozhefh, de tefto ne hode vun padlo , deni med tefto eno jajze ; ali bolfhi pokiif imajo, zli e ni nizh jajza sraven ; lé glej, de hofh varno kuhal ; po tim vsami shupe od kuhanih rih v’ eno koso na sherjavzo, notri deni vfe forte sélifh in difhav, kakor sgoraj sa tefto. Sadnizh deni samasane polshe notri huhat; pa ле predolgo, de ne poftânejo terdi. 176. Pezhene pojtervz. Pofterv ofhohtaj, otrébi, ofoli, pezi jo na mréshi pozhafi ; pezheno pufti hladiti, poloshi jo na en s’ maflam namasan papir s’ difhavo, selen jam, in lemonovim fokamj jo fpét deni na mrésho, pezi pozhafi, de fe od difhave navsa-me. Se da v’ papirji v’ fklédo. 176. Zhepinke, ali fhildkrole v' polivki. Shabe fkuhaj, otrébi, zheterli narasen deni , shupo od njih hrani. Eno koso obloshi s’ frovim maflam, perdeni mufkatoviga zvéta, iemonoviga lupka, srésaniga pelerfhila, enmalo zhebule , potrefi » moko ; notri deni shabe, od sgoraj jih tudi obloshi s’ takim, kakor fi jih fpodaj podloshil, pokri, deni na sherjavzo dufhit ; zhes en zhaf perli shupe od shab, grahove shupe, en kosarz vina, fok od pol le-mone , pufti dala j. pokrite na sherjavzi. Snafh huli perdjali krompirja, is lupin slézhenih au- fìrig, mifhelnov, vratov od rakov, ali fmer-zhikov, kumar srésanih. Kadar pride zhaf v fklédo dérati, rastepi tri rumenake, notri med té dobro vméfhaj en kof froviga mafia, muf-katoviga zveta in foka od lemón ; potlej pre-zédi sbupo od shab na lete rezhi, méfhaj v eno mero, de fe nevterdi, imej od délezh per sherjavzi, de fe fkuha ; deni shabe v’ fklédo, zhéf vlx ta frikafè, potréfì s’ lemonovim lupkam, in piltazjami obojim srésanim. 177. Turf/ike shabe v' fvoj ih zhepmjah. Shabe fkuhaj v’ mehko, de zherna kosha rada doli pojde, otrébi jih zhédno, shovz od-bei'i od jéter, zheterti deni nasaj v’ zhepinje ; zhepinje je tréba tudi olufhili, vfe zherno doli is njih. Rasfékaj dve od kotli odbrane fai-déle, deni to fekanje med shabe, oshmi zhéf eno lemono, perdaj malo froviga mafia, riba-niga kruha, lemonoviga lupka, sresaniga muf-katoviga zveta, popra in shefrana, ofoli, pollavi zhepinje na mréshi nad sherjavzo, de v’ njih ta vfa rézh savrè, pollavi v’ fklédo, in daj shabe v zhepmjah na miso. XV. Zultrenc peharije. 178. Mehke prèfiize. Vsami poi libre moke, poi unzhe froviga mafia, fhéll lotov zukra, pél rumenakov, en-malo jànesha vméf, sgnedi, kakor telio, na- 9б )'édi majhine prelle, pomashi jih s' beldkam, potrdil s’ zukram, in lepo fpezi. 17g. Molatati kolazhi. Na dilo vsami eno unzho prefejdniga zukra, 6 lotov zvetne moke, sresaniga lemono-viga lupka, difhave ali gvirza. Rastepi eno 2elo jajze, gori vil, hori tefto, is Iella delaj 'lake forte joodobe v’ plehatih modlih. Modle potrefi s’ moko, ktéra je s’ zukram nadihana; vtifkaj tefto v’ modle, pokladaj na pleh, in deni pèzh. 180. Bifhkoti, ali prepezhenki. Vsami eno libro zvetne moke, eno unzho prefejaniga zukra ; fhtiri beldke raslepi v’ en-nialo mlazhniga kropa ; deni v’ to zuker in ttioko, mefhaj dobro fkup ; naredi is tiga iella podolgallo fhtruzo, deni jo na pleh v’ pdzh. Kadar je pezhena, vsami vun, rasreshi na bifhkote, in jih fpet v’ pdzh nasaj pallavi, de fe sarumend. 181. Zefarjov kruh. Vsami fhell jajz, fheftnajft lotov zukra, ihtiri lote ftolzhenih mandelnov in lup od ene lenione ; mefhaj to pol ure ; deni potem ofem lotov lepe moke sraven in naredi tefto ; deni hga teftd v’ papirnafte modle, in pezi pozhafu. 182. Rumenakovi kroji. Vsami eno unzho mandelnov in eno unzho *ukra, ftolzi oboje, deni v’ ponvo, vbi fhtiri rumcnake notri, vfe fkupaj smefhaj, deni na sherjavzo de fe enmalo poiufhi ; potrefi s’ moko , in potem devaj od tiga tefia podolgafte fhtruzhize na oblate, jih s’ piftazjemi potrefi in lepo fpezi. 18З. Zukrafl hruli. Vesami defet jajz, jih v’ eno fkledo vbi in dobro rastepi; potem deni notri pol funta ftol-zheniga zukra in pol funta lepe bele moke ; vfe to dobro smefhaj in naredi tefto. Deni to tefió v’ p api mafie s’ frovim maflam pomasane fkledize, pollavi jih v’ tortno ponvo, in pezi per majhen! sherjavzi. Kadar fe ti hlebzhiki per ognju napnejo, deni fhe sgoraj sherjavze, de bodo terdo fkorjo dohili. Tudi jih snafh popréd s’ enim v’ treh shlizah vode rastepenim jajzam pomasati, de fe ne prifmodé. XVI. Sholze, in vlmhanja, ali v’ zukru kuhano fadje. 184. tShpanfka vifhnjova sholza. Vifhnje fe otrébijo od kofhiz, in fiolzhejo; perftavi jih, na enim bokalu vina v’ mefingafti fklédizi na sherjavzo, notri oshmi eno lemono, perdeni srésaniga lemonoviga lupka, želih fladkih fkorij, tri unzhe zukra, zhe fo kifle, daj ga fhe vezh. To kuhej na sherjavzi, potlej prešlimi fkosi gofto ruto, deni bisenoviga mehurja notri , de fe flori sholza ; snafb tudi zelc /rove vifhnje notri v’ méf poftaviti. i85. Blanc mange, hladna sholza. Pol libre mandelnov popari , olupi, ftolzi. Vsami en bokal fmétane ; s’ fmétano enmalo med tolzhehjam mandelne pomozhi. Deni jih v’ koso, vii fmétano nanje , en konzhek žele vanilije, in eno ftvar zukra ; pollavi na mozh-no sherjavzo, vezhkrat méfhaj, in pufti vreti eno zhctert ure; potlej deni mehurja od bisene to je hausenplaterja notri, pufti de fe pozhafi ohladi; potlej pretlazhi fkosi zhédno ruto, pre-méfhaj s’ kühalnizo vezhkrat, preden fe popol-nam f-hladi; kadar je hladno, deni v’ sholzne jafhke ali fhćlize. Naméfti vanilije fo tudi dobri grenki mandrini, ali pa pomeranzhni lupek. 186. ßhodo. Deni v’ en zheden lonez en mafelz vina, xo rumenakov, en kof zukra, enmalo žele flad-ke fkorje, en lupek od lemone ; preshverkaj vfe fkup dobro, perflavi k’ sherjavzi, shverkaj in méfhaj de sazhne rafti in fe goftiti. Takrat deni v’ fklédizo, ali vii zhes moknato jéd s’ iménam puding. 187. Pomeranzhna sholza. Dergni ali ribaj fhtiri pomeranzhe in tri lemone ob eno libro zukra, to je, rumeno unaj-No kosho , ne pa belo notrajno , ktéra je grenka. Zuker in tudi fok od ftlazhcnih pomeranzh in iemon deni v’ melìngaft kotlizh, gori en polizh mufkatnjiga vina ali mufkalelerja, naj fe zuker rastopi, preshmi fkosi zhedno ruto, deni en lot mehurja od hisene , ali hausenbla-terja, kakor v’ druge sholze, prezedi fhe enkrat, in napolni kosarze, preden hisenov mehür notri denefh, pulii eno zhetert ure vreti. 188. Shoha rudezhiga grosdizha. Oberi pol libre rudezbiga grosdizha jagodiz od pezlov, deni jih v’ mefingaft kotlizh in eno libro zukra sraven , perli en frakel vode, pulii vreti; potlej preshmi fkosi ruto, in fpet peritavi de vrè, dokler fe od shlize ne vlezhe, kadar sajméfh. Potlej pollavi v’ merslo vodo, de fe ohladi ; to sholzo sli na frovo od pezlov odbrano grosdizhe, sméfhaj fkup, in daj na miso. 189. Lemonova sholza. Vsami 10 lemón , na zukru odftergaj una-njo rumeno kosho od fhtirih lemon, lemone ftlazbi vfe na zuker, perii tri mafelze vode, prezedi fkosi fitize , zlie ni sadofti fladko, daj fhe zukra, pol frakla mleka sraven perii, pulli flati, dokler fe mleko ne vfiri, potlej prezedi pozhafi fkosi eno debelo gollo ruto, deni notri 2 lota bisenoviga raspufheniga mehurja, méfhaj dobro vfe fkup s’ freberno shlizo ; sli sholzo v’ sató perpravlene fhkudelze, in pulii fe fterdili ali na ledu, ali na hladnim kraji. igo. Bisenov mehur raspufiiti. Bisenov mehur ali hausenblater fe ftolzhe, rasréshe, zhedno opere, dene v’ koso, en fra-kel zhifte vode gor, in en majhen köfzhek zukra sraven perdene ; fe portavi nad flabo sherjavzo, de pozhafi narasen gré ; mćfhaj v’ eno mero s’ eno zhifto kuhalnizo, de fe ne pershgè; kadar je dobro raspufhen, ga preshmi fkosi gobo ruto, pa nikar ne tlazhi, ampak kar rado gré, de ne-bode koln. Tako raspufhen bisenov mehur fe deva v’ sholze , in fe le toliko ogreje, de tezhe. igi. Vinfka sholza. Nektére lizhne shefrana, enmalo ingverja, in nagelnovih shebiz deni v’ eno rutizo , obéfi v’ en polizh dobriga vina, de fe eno uro namaka. En lot bisenoviga mehurja rasréshi, operi, opraniga deni v’ vino ; vfe fkup deni v’ mefingaft kotlizh, vedno méfhaj in pufti ene dvakrat savréti, potlej perdaj tri unzhe zukra ftolzheniga, in osbmi fok od fhtirih lemón ; enekrat prezedi fkosi ruto, in portavi na hlad, de fe fterdi. 192. Marelzhina sholza. Marelze olupi, fkuhaj, preshmi fkosi lito ; potlej vsami lemonove sholze eno libro, tri un-zhe zukra v’ mefingaft kotlizh, perli en frakel vode, de fe zuker flaja ; potlej pufti pomalim vi’éti, in fkufhaj eno kaplo kaniti na zinjaft °kroshnik ali talar, kadar fe kapla fterdi, je sholza dobra ; deni jo hladit. jg3. Pomeranzhe v’ sholzi troje Jarije. Od pomeranzh vréshi na enim konzu en pokróvez prozìi, isdolbi vun is olupka vfo po-meranzho, de bodo lupki popolnim votli, lup-ke deni v’ vodo. Sholzo delaj tako : sa belo naredi blanmanshé. Nro. i85. s’ enmalo raspu-fheniga bisenovga mehurja; s’ to sbolzo napolni lupke sa eno zhetert prodora. Rudézho sholzo naredi is zherniga vina, zukra, želih nagelnovih shebiz, fladke fkorje, in bisenovga mehurja, tudi enmalo alkermesoviga foka sra-ven ; to fe dobro fkup savrè, prezedi, in fe nalijejo pomeranzhni votli lupki dofredè; vender more popréd fpodna bela sholza she terda biti. Na rudézho fpét deni bele sholze do tretje zheterti prodora. Zhelerti prodor nali s’ pomeranzhno sholzo do verha ; kadar fe vfe sholze na hladnim derdijo, preréshi pomeran-zline nadevane lupke po dolgim, in daj na miso. Ako sholze nozhejo rade hitro ena sa drugo v’ pomeranzhah fe terditi, perdcj vezli bisenoviga mehurja. ig4. Vifhnjova sholza. Odberi frove vifhnje od kofhiz, dolži v rozhni dopi, sraven v’ méf tolzi tudi tri zélé nagelnove shebize, in enmalo fladke fkorje. Potlej deni v’ veliko fkledo, nali en polizli vode, preméfhaj dobro s’ kuhalnizo; ako imafh dodi zhafa, pudi ene dvé uri tako dati: potlej prešlimi fkosi godo ruto , dlazhi fok od fhtirih lemon sraven, zukra kar je treba, daj enmalo mleka, kakor per lemonovi sholzi Nro. i8g. prczedi, fir versi prozìi, perdeni bisenoviga mehurja, savri na sherjavzi, in deni hladit. 19 5. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ftolzheniga zuhra eno libro ali en funt v’ méfingaft kotlizh, en pizhli mafelz vode sraven ; operi eno libro lepih odbranih jagod rudézhiga grosdizha, pufti de fe na re-fhetzu odtezhejo, smefhaj jih med zuker, pufti vreti, dokler sholzhnafti ne poftajajo ; po-ftavi kotlizh v’ merslo vodo, de fe hitrejfhi o-hlade, deni v’ glasb, in hrani savésane s’ prebodenim papirjam. 196. Rudezhih jagod sholza. Vsami poldrugo libro rudezhih jagod v’ kotlizh, ftlazhi dveh lemon fok na nje, pufti ftati, savri en polizh vode s’ 14 loti zukra, perli pol lota fpufheniga bisenoviga mehurja 5 vfe to vrelo sli na jagode, pufti ftati, de farbo sgubé; potlej prešlimi, pollavi na hlad fterdit. 197. Vijhnje vkuhati. V’ kotlizh deni pol libre zukra, nanj en frakel vode, pufti vreti; pol libre vifhinj operi , pezle na pol odrešili, deni v’ kotlizh sraven zukra, de vrejo, tako dolgo de bodo zhi-fte, de fe proti luzhi fkosi njé pezhka vidi; pufti v’ fklédi zhes nozh ftati; drugi dan jih ozetli ; zuker pufti v’ kotlizhu vréti, dokler fe ne vkuha, de fe vlézhe, potlej deni vifhnjc notri, pufti fhe enmalo vreti, in hrani jih v’ sholzi. — Marelze fc snajo ravno tako vkuhati , kakor vifhnje, in fe zhes leto hranili sa vkuhanje, ali falsen. 198. Zeplenke v' sholzi. Od lépih zéplenih zhéfhinj poréshi rezle na polovizo ; potlej ftolzi drugih flabifhih zhc-fhinj s’ pezhkâmi vred, vii enmalo vode na te rastolzhene ; potlej preshmi fkosi ruto; ta fok deni v’ kotlizh, perdeni en kof zukra, nagelnovih shebiz, fladke fkorje, lemonoviga lupka, vfe to naj vre, tudi fe zeplenke pulte notri savréli zélé, pa vender, de fe ne rasku-hajo. Potlej fe vun vsamejo, v’ kolizh pa fe perdéne raspufheniga mehurja od Ibsene, fe putti dobro vréti ; sadnizh notri daj enmalo rastepeniga belaka, de fe vzhilti, potlej fe fkosi ruto prezedi, vlije zhes zeplenke, pollavi hladit. 199. Mlezhnata sholza. Pulti savréti en bokal fmétane, od té vsa-mi nekoliko v’ en lonez, kadar fe vhladi, vbi noter fhliri zélé jajza, in ofem belakov, ozu-kraj de bo fladko ; perii vfo uno fmétano, dobro fkup mefhaj, pollavi na sherjavzo, pulti de fe sagolti, pa smiraj pomalim mefhaj, kadar vrè, de fe ne pershgè, ali fvalkov ne Ito-ri ; preshverkaj dobro, vii v’ fkledo, pulti na hladnim llerdili, potrefi s’ piltazjami. 200. Sholza is Jmetane. V’ lonez deni en mafelz fmetane, tri zélé jajza, en rumenak, zukra sadoAi, in oh zuker nakerganiga lupka oci lemon ; vic lo prav rash-verklaj v’ lonzu, pollavi lonez v’ vreli krop tri zheterti ure, nali potlej v’ fklćđo, potrefi s’zuk-ram, in po verhu sarumêni s’ rasbeleno lopato. 2 01. ßpeneni Jneg v' mleku. Savri v’ kosi en polizh mleka, pofebej ras-tepi jajzhnih belakov v’pene kakor fnég; kadar mléko vrè, devaj fnég po shlizi notri, kar je proltora po verhu, puki savréli, sli v’ fkledo, potreb s’ zukram in fladko fkorjo, ali zimelam. 2 02. Brefkve v’ sholzi. Brefkve olupi, preréshi na dvoje, poberi vun pezhke; rasloshi karhle v’ fkledo, natakni s’ pikazjami, oshmi lemone gori na nje, de brefkve bele okanejo. Potlej okergaj rumeni lup od fhek lemon na zukru, to in petnajk lotov kolzheniga zukra deni v’ globoko fkledo, perdaj raspufheniga mehurja od bisene Nro. 190. gori na zuker, in na fok od unih fhek klazhe-nih lemón. Kadar fe zuker kaja, fe prezedi fkosi goko ruto; te sholze pervizh polovizo vii na brefkve, kadar fe ta kerdi, vii fhe drugo polovizo gori. 20З. Vkuhane zhefhple, ali zhefhplov falsen. Puki frove zhefhple tako dolgo v’ vodi ka-ti, de rumene pokanejo, vodo premenuj, potlej jih fkosi lito pretlazhi, deni eno libro tiga pre-tlazbenja, in eno libro prefejaniga zukra v’ mefigak kotlizh, kuhaj, vezhkrat méfhaj med kuhanjam. Potlej fe hranijo. 2 04- Katine o’ sholzi. Kuhaj eno unzho zukra na enim fraklu vode, kadar vrè, pofnami pene, sraven deni sadnizh lupke od ene lemone. Potlej sréshi tri ali fhtiri kutine na dvoje, odberi pezhke, pulii pofebej na vodi fkuhati, pane premehko; jih vun deni v’ merslo vodo, olupi, in deni v’ vreli zuker, ftlazhi notri fok od ene lemone , naj fhe en zhaf vrè, dokler nifo dolti mehke ; po tim jih vun rasloshi v’ fklédo, potrefi s’ lemonovim lupkam ; zuker pa naj vrè, de fe lepo od freberne shlize odteka, in kashe, de je sholznaft. Ga prezedi fkosi ruto ; zhes kutine naloshi podolgalto résanih mandelnov, ali pa piltazij. Sholzo zhef vii, fhe popred, preden kutine s’ tim obloshifh. 2o5. Vkuhane marélze. Sréle marélze olupi, kolli is trebi ; pretla-zhi fkosi fitize, de bo vkuhanje lepfhi. Na eno libro prellazhenih marélz vsami tri unzhe zukra, ga pulli vreti na poldrugim mafelzu vode, dokler ne sazhne kapelj poganjali ; takrat marélze notri daj, naj pozhafi vrè, tako dolgo ile na merslim zinjallim krogu pofkufifh in fpo-snafh de je sholznato ; potlej hrani v’ glashih s’ prebodenim papirjem savesanih. 206. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh, ali ro-bidnize. Pulli goshove jagode mesdili, de *fe fkosi filze pretlazhili pullé, na eno libro pretlazhe- io3 nih vsami eno libro zukra ; pulti ga vreli na poldrugim mafelzu vode tako dolgo, de fe nit vlézhe, kadar shlizo pomakafh, permé-fhaj ga pozhali med goshovje, ktéro irnafh prellazhcno v’ eni fkledi, tudi perméfhaj srésa niga lemonoviga lupka, in deni hranit, kakor druge vkuhanja. 207. tSok od vijhinj. Lepim srélim vifhnjam odberi pezle, flol-zi jih s’ koltmi vred, preshmi jih fkosi redko ruto, pulti fok fkosi en fulmen blek te-zhi, de fe vzhilìi. Dvé libri zukra deni v’ en bokal tiga foka, pulti zhes nozh v’ pofodi Itati, in premefhavaj dokler fe zuker ne Itaja ; rastolzi dva lota fladke fkorje, in en lot na-gelnovih shebiz ne predrobno , vméfhaj notri ; savéshi pofodo s’ mehurjam, pulti tri tedne na fonzu flati; potlej ta fok hrani kjer ho-zhefh. Kader fe jiolubi vifhnjoviga vina pili, perméfhaj med en bokal béliga vina en ko-sarz vifhnjoviga foka. 208. Vkuhane vifhnje. Poréshi vifhnjam polovizo rezlov ; kolikor na tesho vifhinj, toliko vsami zukra. Na zuker vii en mafelz vode, savri, potlej deni o-prane vifhnje notri; kadar fe kolti fkosi vidijo , vsami vun ; fok naj fe fhe vkuhuje, dokler golt ne pollane ; potlej deni fpél vifhnje notri, de fe enmalo iskadé, in debele sholznafte kapic mezhejo. Hrani, kakor druge vkuhanja. 2og. tSok od murv. Preshmi marve fkosi ruto, deni v’ mefin-gaflim kotlizhu en frakel tiga foka, in eno libro zukra na sherjavzo, de fe sagofti, na shli-zi vlezhe, in sholzhnatlo kashe. Potlej ohladi, | napolni glashe, putii en dan odperte fiati ; na verh snafh v’ tlakleniz, ali flafhize mandelno-viga olja naliti, in samafhili. 2 10, Molinov, ali malinzov Jok. Smezhkaj moline ali malinze s’ eno shli-zo, na en polizh molin sli en mafelz jefiha, samafhi pofodo dobro, de duh ne pojde vun, putii flati v’ kéldru na hladi, potlej prezédi fkosi platnen arshat, kar famo od febe rado tezhe. Deni en mafelz tiga foka v’ mefingatl kotlizh, in tri unzhe zukra, naj vrè, de fe sazhne debélkallo od shlxze odtékati, pa vender ne pregofto. Je kmalo sadofli, odtlavi hladit, deni v’ tlaklenize, zhes dva dni snafh mandelnoviga olja na verh vliti, de fe ne isdifhi. Namétli jéfìha snafh foka od lemon sraven djati. 2 11. Alkermesov Jok. Smezhkaj jagode sréle od alkermesa v’ eni globoki fklédi, vii en mafelz kropa nanje, naj Hoje zhes nozh, drugi dan preshmi fkosi ruto, perdeni pol libre zukra, pulli vkuhati , le nikar prevezh. Ima navado, pred vfimi drugimi foki narhitrifhi fe vgotliti. . io5 2 12. Muf kateter j ove hrufhke vkuhane. Hrufhke nimajo prevezh sréle biti, tudi ne mesdne ; prebodi jih s’ knóflizo fkos muho notri, de pojde zuker v’ nje. Potlej fkuhaj se-lenih zhefhpel, in potlej v’ ti zhefhplovi vodi kuhaj male hrufhke ali mufkatelarze, de bodo enmalo selénkafle vidi ti in mehke; po tim jih v’ mersli vodi operi. Eno libro hrufhez, in eno zukra, zuker kuhaj na enim mafelzu vode de fe golt flori, hrufhke deni v’ ftaklénizo, o-hladeni zuker vii na-nje, pulii dva dni odkrito flati, potlej odzedi fpet zuker, perdeni fhe en kof zukra, ga fpet goflo vkuhaj, in fpet na hrufhke nali; in to tako dolgo sapored delaj , dokler menifh, de fe hrufhke nifo zukra navsele. 213. Pomeranzhno zvetje n’ zukrn hraniti. Vsami lepiga velikiga zvétja od pomeranzh, vii kropa nanj, pulii v’ pokriti pofòdi flati, de fe ne iskadi; pa naj le tako dolgo Hoji, dokler mehko ne pollane ; in le toliko kropa, de je zvétje vtopleno. Potlej poberi vun, operi v’ mersli vodi. Naredi is zukra in vode na sher-javzi en goli fok, in ta zukreni fok vii ohlađen na pomeranzhno zvétje; naj en dan Hoji, odzedi fok, perdeni zukra, ga fpet kuhaj ; in ohladeniga fpet vii na zvétje. To delaj tako dolgo, dokler je treba, de zuker dobro pressarne zvétje. Preden sadnizh zukreni fok na-lijcfh, oshmi na zvétje fok od lemone. 214* Marelze v’ zukra hraniti. Perréshi marelzam rezle, operi jih, deni marelze v’ koso, sraven perdaj vina , vode, zu-kra, in fladke fkorje ali zimeta, tudi lemono-viga lupka; perflavi, kuhaj do mehkiga ; potlej poberi marelze na lito, de fe otezhejo, fok v’ kosi naj fe kuha, de bo gofta sholza ; marelze deni v’ pofodo, fok gori na nje sli, in hrani. Tako fe tudi dela s’ vifhnjami, hréf-kvami; in drugim takim fadjam. XVII. tSmétane in fnegóvi. 215. iSmetana rudezhih jagod. Deni v’ en bokal fladke fmétane, eno un-zho zukra , in pufti vreti, potlej enmalo fladke fkorje , in mehurja od bisene ; pufti de fe napol vkuha; potlej pretlazhi fkosi lito en po-lizh rudezhih jagod, in jih sméfhaj s’ gorko vkuhano fmétano ; pokufi, zhe ni dofti fladko , pertrefi zukra ; potlej deni v’ pifkerze, ali fku-delze , in ohlađeno na miso. 2 16. Kafìtova /metana. Kuhaj s’ zukram fladko fmétano, versi potlej notri eno unzho ne prezherniga, ampak lepo rujâvo shganiga kafé la ; poki i, pufti ohladiti, prestimi fkosi ruto, de kafè prozh pride ; daj na miso. 217. Blanc mangé, hladna skolza. Putti dolgo kuhati fhtiri telezhje noge, de kodo gotto sholzo dale ; potlej odzedi zholzo , v’ njo deni pol lota fladke fkorje, in toliko na-gelnovih shebiz, perdaj od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potlej sméfhaj pol libre o-lufhenih tanko ftolzhenih mandelnov s’ enim po-lizham fladke fmétane ; prezedi oboje fkosi ruto , in deni to in sholzo fkup , tudi ene kaple pomeranzhne vode. Sadnizh fe nalijejo fku-delze ali lonzhki sa smerslme perpravleni. To ferkanje je poleti dobro sa ohladili fe. 218. Lemonovo mleko. En bokal froviga mleka, 12 rumcnakov, od ene lemone drobno na zukru oftergan lu-pek, in nekaj zukra , fkup sméfhaj in hladno shverklaj. Potlej pollavi na sherjavzo v’ lonzu, shverklaj v’ eno mero. Kadar sazhne vreti, sli v’ fkledo , potrefi s’ drobno srésonimi piflazja-nii, in putti fe f-hladiti. (Se hladno na miso da. 2tg. Jajzhniga belaka mleko. Per lemonovim mleku Nro. 218 oliane 12 belakov, ti fo dobri sa belâkovo mléko ; te 12 belake raslepi in rasshverklaj v’ enim bokalu mersliga mléka in enmalo zukra notri. To fe pollavi nad flabo sherjavzo, fe shverkla, dokler vréli ne sazhne. Potlej fe vsame od ognja, v’ fklédo vlije, in potrefe s’ mandelni, kléri fo oluplcni in na pođolgafte shebize srésani. 2 2 0. Belakov fok. V’ en polizh froviga mleka deni devet jajz in nekaj prefejaniga zukra, vfe fkup dobro ras-tepi ali rasshverkaj, pollavi na flabo sherjavzo, shverkaj vedno, de fe sazhne napenjati. Olitavi, vii v’ fklédo , potrefi s’ zukram in fladko fkorjo, daj merslo na miso. 22 1. Lemonov fok. Olupi dve lemoni , jih Ilergaj na ftergav-niku ali ribeshnu nad eno fklédo ; eni tretji lemoni Ilergaj famo unajno rumeno kosho doli, potem fok vun istlazhi tudi v’ fklédo, prezedi, de ne bodo pczhke in predebele koshe notri oliale; potlej deni notri zukra, de bo dolli fladko ; perdeni enmalo vina, vender le malo, de vfe bol enimu mozhniku podobno oliane. Kfi-dar v’ fklédo na miso dajefh, potrefi s’ podol-gallo résanim lemonovim lupkam. 222. Dober fneg. Dcfet remenakov, roshne vode, in prefejaniga zukra sméfhaj v’ en polizh mléka , pollavi v’ kotlizhu nad sherjavzo , de pollane vro-zhe in gofflato, med tém smiraj méfhaj, in potlej sli v’ fklédo. Pollavi en polizh mléka pofebej na sherjavzo , de vréti sazhnè ; belake, zukra, in roshne vode rastepi mozhno, fli v’ kuhano mléko , méfhaj, pulli vfe fkup savréti ; potlej dobro rastepi, fnég devaj po verhu uni-ga rumeniga v’ fklédo. V’ mef deni kuhanih otréblenih zibéb. Pollavi fklédo na hlad , sad- *iizh potrefi s’ zukram in fiadko Гкогјо. Лко hozhefh manjfhi fklédo narediti, vsami vfake Avari en del manj. 2 2 3. Jajzhna pena. Shell helakov rastepi na pene. Peritavi mleka, kadar vrè, devćij po shlizi pene notri, in fpet vun jemli ; pa fpet devaj, in jemli, de vie verh mleka prekuhafh. Potlej rumenake v’ vrelim mleku rastepi, sli v’ fklédo, pene po ver-liu naliavi, in potrefi s’ zukram in fiadko fkorjo, ali zimetam. XVIII. Smerslme. 2 2/|. Nauk od smersnénja. Smérsle mlézhne in od fadja jédi fo do-nafhni dan zlo navadne ; noben pofebni god bres njih ne mine. So pa drage , zhe fe per kafetérjih kupujejo ; tedaj je boljfhi nauk dati , kako fe snajo doma narediti. K’ tim je nar-pred ena kofitarjalla pofoda s’ pokrovam potrebna , pokrov mora natefnim gori iti, de fla-ni léd notri ne pada , ali flana voda ne vlése, kar bi dober duh fkasilo. Poldrugo uro , preden fe smerslina ludem na miso da, fe dene oméfa, is klére fe smerslo ferkanje dela, v’ to kofitarnizo, in s’ pokrovam dobro saprò. Zhe popred notri denefh, bo oméfa fvójo mozh sgu-bila, odméknila, in ne bode hotla rada fpet smersniti. Léd fe tako perpravi : en fhkaf le- dii rastolzi na drobne kófze, in méfhaj s’ folijo : s’ folijo nikar ne bodi prefkop ; naloshi eno lego ledu, in s’ foljo dobro potrefi ; pollavi po-fodo notri v’ fhkaf, obkladaj s’ lédam, in vfa-ko légo s’ folijo potréfaj, tudi pokrov obloshi s’ lédam. Sleherno zhetert ure odmafhi pokrov, in preméfhaj oméfo, de jo od dna per-sdignefh; fizer bo sdolaj na dnu prevezli smers-nila, sgoraj pa mehka oliala ; tako prekopuj flédno uro fbtirkrat, dokler ne vidifh , de je na vfe kraje glih smersnila. De nizh ledu notri ne pade, kadar prekopat grefh, obdaj okoli eno belo ruto, de varuje ; preden pokrov fnamefh. Kadar hozhefh smerslìno vun vséti, oplakni eno bèlo ruto v’ kropu, s’ vrozho ruto obvi pofodo, de bo ob kraji odjenjalo, in de smerslina v’ fklédo vun is kofitarnize pade. Potlej jo rasdéli s’ shlizo v’ kosarze ali v’ fhku-délze, fili nalafh perpravlene pofódize sa vfa-kiga zhlovéka pofébej ; smersle jedi od fadja fo lcpfhi v’ Ilaklenih ali v’ glashovnatih ko-sarzih ; mlézhne pa v’ kamnitih ali porzelana-ftih. — Tudi fe morajo smersline od fadja v porzelanallih ali parfténih pozinjenih pofodah hladili, préden fe smersovat dévajo ; sakaj fa-dje ima v’ febi eno kiflobo , ktéra zinjalle po-fode rasjeda, in neperjéten duh jedem flori. — Liéd fe na gladkih zhifto obrifanih kamnih s’ enim polénam tolzhe. — Méfha fe smerslina s’ enim lefénim nosham , kteri je nalafh tako vrésan. — Shkaf naj ne bode prefhirok, ampak en nalafh ftorjeni veder, vifok, in te-fen, de prevezh ledu ne poshrè, de je lé tri perfte ledu okoli kofitarnize. I. Mlèzlme smersline. 2 2 5. Smerslina s' vanilijo. Dobro fkup smefhaj tri polizhe fladko fmé-tane , eno unzho prefejaniga zukra, eno bilko vanilije drobno Aolzhene, en noshov ojft Aol-zheniga mufkaloviga zveta, filno drobno, in tanko srésaniga lemonoviga lupka. PoAavi na sberjavzo , de vrè. Med tem rastepi 12 bela-kov, enmalo vode sraven devaj, tako dolgo, de fo pene ; té pene permefhaj v’ fmétano, naj Ге kuha fkup. Varvaj pa, de fe ne vfiri fmétana, ali ne sagrise ; tedaj terdno mcfhaj med kubanjam. Kadar fe goAo vkuha , pollavi hladit. Potlej deni v’ kofitarnizo, kakor je rc-zheno Nro. 224. 226. Mlezhna smerslina. En bokal fladkiga mleka, eno unzho zukra prefejaniga , pol lota žele fladke fkorje, in tanki lupek od ene lemone, poftavi na sher-javzo, mefhaj, de fe ne sagrisne. Raftepi v’ pene defet rumenakov, deni pene in vshverkaj jih med mleko, naj fe fkup kuhajo, in smi-raj premefhuj. Kadar je gofto, ohladi, deni emersovat. 227. Lemonova smerslina. Savri 4 bokale dohriga mleka ; notri deni eno libro zukra, na ktérim fi od 6 lemon ko-sho obftergal, en lot fladke fkorje žele, in lup od lemone ; pu Ai, de fe dolgo kuha. Pot- e lej fe vshverka 4o rumenakov, fe méfha in fhe en zhaf pufti na sherjavzi; ohladi, deni smersovat; popred vsami vun fladko fkorjo, in lemonovi lupek. 228. Mandelnova smerslina. Pollavi na sherjavzo en bokal fmétane, eno nesresano lemonovo kosho, pol lota žele flad-ke f kor j e, in eno unzho zukra, méfhaj, in gofto vkuhaj. Stolzi na drobno eno unzho grenkih mandelnov, ftepi jih s’ 10 rumenaki, deni v’ fmétano kuhat , in vedno mefhaj. Kadar fe sagofti, deni hladit, potlej smersovat. 229. Smerslina od hrefkmniga perja. Naberi seléniga perja na bréfkvah, kadar zvetejo : operi zhedno, in na hladnim v’ fenzi pufti ofufhiti. Potlej ga povéshi v’ tanko ruto , in kuhaj v’ enim bokalu mleka, in s’ eno unzho zukra ; le nizh fladke fkorje ne perdoni kér ona perju duh vsame. Potlej vsami perje s’ ruto vred vun , pershverkaj v’ mleku de-fet rumenakov, in fpet deni na sherjavzo, de fe gofto fkuha; ohladi, deni smersovat. Name-fti brefkviniga perja fo tudi dobre kofti in jedra od bréfkev ; té ftolzi na drobno, jedre pred olufhi; ftolzhene deni med zuker in mleko kuhat. H, Smerline od f.idjn. 230. Zejhnjova smerslina. Vsami Frove zhéfhnje, ali pa vkuhane, kadar ni frovih. Na eno libro zhefhinj gré poi libre zukra ; zhe fo kifle vezh, ako fo flajfhi, pa manj zukra. Stolzi zhéfhnje v rozhni Uopi , de fe kofti in jedri prav sđrobe, perli nanje enmalo vode, jih fkuhaj, potlej prezédi fkosi hto, deni notri zukerj en droblanz zélé fladke fkorje , enmalo vina ne prevezh ; kér vino ne smersne rado. She enkrat vfe fkup savri 5 ohladi, deni smersovat. 231. Smershna od mareliz. Sréle marelize olupi, vsami jedre is kolti, jedre olufhi, enmalo ftolzi, marelze in flol-zhene jedre perflavi kuhat v’ toliko vode, de Fo na proftoru ; tudi deni sraven ene lemone lupek, in eno trefhizo fladke fkorje; kuhaj de fe vkuhajo, in kakor mozhnik sagofle. Prešlimi fkosi ruto, vsami eno libro tiga foka, in pol unzhe zukra, poflavi fpét kuhat, de kapla, htéro sa fkufhnjo na zinjaft okroshnik kanefh , pollane sholznata ; ohladi, deni smersovat. — Ako fo marelize grenke, fe vsame vezh zukra. 2З2. Jabelzhna smershna. Olupi mafhanzgarjov, sreshi na zherterti, deni kuhat s’ vodo na proftoru v’ méfingaftim kotlizhu ; perdeni eno trefko fladke fkorje, in od lemone lupka; fkuhaj v’ mehku, prešlimi 8 fkosi ruto. Na en mafelz tiga jâbelzhnika vsa-mi eno unzho zukra, kuhaj fkup , tako dolgo de fe kapla na zinjadim okroshniku sholznata pokashe, kadar jo gori kanefh in ohladifh. Ohladi, deni smersovat. 2 33. Smerslina od kiilin. Olupi kutine, kuhaj jih na prodoru v’ mehko s’ eno trefko fladke fkorje. Prestimi fkosi ruto ; vsami eno libro tiga preshétja in pol libre zukra, kuhaj in delaj, kakor per jabelzhni smerslini Nro. 2З2. 2 3 /j. Smerslina rndezhiga grosdizha. Oberi jagode rudezhiga grosdja od rezlov, podavi jih v’ eni novi parfténi kosi v’ en kotel s’ vodo nalit; jagode na to visho pokajo, in fok saporédama odlivaj. Na en mafelz fo-ka vsami pol libre zukra, zuker smozhi s’ zhido vodo, ga kuhaj, de fe sagolti, in fe na freberni shlizi berfh fterdi, kadar jo notri o-mozhifh in vun potégnefh. Potlej vii fok od rudezhiga grosdiza notri, méfhaj de fe fkup vsame ; sna tri dni dati, fe bo derdilo, ali pa smersnit deni. Vender vfelej rajfhi smersne, zhe 3 dni na hladnim doji, in fhe lé potlej v’ léd smersval podavifh. 2 35. Zhef/iplova smerslina. Sladkih zhefhpel fkuhaj na vodi s’ enma-lo vinam. Pretlazhi fkosi ruto, deni fpét v’ kotlizh, in eno rézh zukra, eno trefko fladke fkorje, lupka od lemón ; fhn en zhaf kuhaj ; ohladi v’ porzclanalii polódi. Deni smcrsoval. -— Лко fo zhéfhple flajfhi, manj zukra je potreba ; pokuf naj te uzhi. 2 36. Goshova smer slin a. Ene prifha goshovih jagod, ali kakor drugi pravijo, od mazhovja (robidovja)Némzi pa hezhepezh, (kuhaj v’ vodi, sraven deni lemonoviga olupka ; kadar fo mehke, jih pre-tlazhi fkosi ruto ; perdeni zukra, kar je treba k’ sadolfni fladkofti ; fkuhaj oboje v’ gólfo ; ohladi, in deni smcrsnit. XIX. Pijazhe. 2З7. JLemonadâ. Istlazhi 48 lemon, dado per eni glihi en bokal foka, prezédi ga fkosi golfo filo, de nizh golfiga notri ne bode. Tri libre prefe-janiga zukra in od 12 lemon tanko vrésan rumen lupek, ki je na podolgalfe resine prerekan , fe sraven dene. Vfe fkup v’ eno parlte-no pozinjeno kruglo. To kruglo podavi v’ en kotel vréliga kropa, podavi gori eno tesho, de fe krugla ne sverne. Krop naj smiraj vrè; kadar v’ krugli sazhnè vreti, vsami lemonado vun, jo prebedi fkosi ruto ; potlej deni v’ flafhe ali Ifaklé-nize, dobro samafhi, polfavi v’ kelder. Se pulfi zèlo leto hraniti. Kadar jo pili hozhefh, fi je vli med frovo vodo toliko, de bo dobra pijazha. 2 38. Mandelnovo mleko. Shtiri lote fladkih, in dva lota grenkih mandelnov popari, olufhi, drobno ftolzi, en bokal vode gori vii, 8 lotov zukra sraven deni , vfe dobro premefhaj. Prezédi fkosi ruto, nali v’ flafhe, pollavi kladit ; je dobra pijazha. 2З9. Silipup. Vsami en mafelz fmétane, en polizh do-briga vina, eno unzho prefejaniga zukra, od fhell lemon nallergan lup, od ene lemone fok. To vfe mefhaj fkup tako dolgo, de fe vfe fpé-ni; té péne devaj v’ kosarze, in dajaj pit. Zhe v’ tém zhafu péne vpadejo, pa fpét mefhaj, kadar drugizh kosarze pivzam nalivafh. To hladi , pa fe mora tudi na hladnim narejati. 240. .Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudezhiga grosdizha, pretla-zhi jih fkosi ruto, natozhi v’ flaklénize ali flafhe , in na fonze portavi. Kadar fe ofern dni greje, in podfe vershe, odtozhi, kar je zhifti-ga, tako delaj in odtakaj, de bo popolnam zhift. Potlej deni v’ fleherno flaklénizo eno kafétno shlizo shganiga vina, samafhi s’ me-hurjam, prebodi nektére luknize s’ knoflo, in portavi na hlad. Ta fok je sdrav per vrozhin-fkih bolesnah, kadar fe med vodo smefhan pije. 241. Pijazha riamefii kafêta. Shgi tri unzhe reshéne moke, de rujava portane , kakor kafè, ki ni prevezli shgan. Pot lej shgi ravno po li vishi pol libre rajsha ; pol libre mandelnov olupi v’ kropu poparjenih, jih pofufhi, in shgi kakor kafè ; oboje fiolzi drobno vfako pofébej in prefejaj fkosi godo filo ; potlej smefhaj s’ sbgano moko, sraven perme-fhaj ftolzhene fladke fkorje, nagelnovih she-biz, in zukra. Skuhaj kakor kafè, in pi. Se sna tudi na mleku kuhali, in takrat fe vsame vezli tiga sdaj popifaniga oshganja, in s’ jajzh-nim rumenakam rashverka. 242. Vina od temili, ali oparniz. Vsami srelih termil od zherniga terna , jih pofufhi, ali pa v’ pezh fufhit deni, kadar kruh vun usamefh ; fiolzi jih s’ koflmi vred, povéshi v’ en pertén arshetek, v’ en drugi platnen arshetek deni en lot fladke fkorje in en lot nagelnovih shebiz. V’ en fodez nali vina, notri deni eno libro ftolzheniga zukra, tri na karhle sresane lemone ; in fkosi vého notri obéfi una dva arsheta ; pokri s’ fkriljo, salivaj, in ravnaj, kakor s’ drugim vi nam ; kadar fe v’ fodzu fzhifti, ga prefnami v’ ftak-lenze ali v’ flafhe. 24З. Molinovo vino. Srele moline ali malinze (oflroshnize) prešlimi fkosi ruto ; na pél bokalov molinoviga fo-ka vsami fheft bokalov vina, in eno libro medli. Vfe fkup fkuhaj, péne pofnami, de bo po verhu zhifio ; prezédi fkosi ruto, pulii, de zhéf ismezhe in pod-fe verske; potlej fpel ku- haj, in deni v' pomit fodzhek, kadar fe vzhi-Ili in na dno vershe, ga nali v' llaklenze. 244. Lemonovo vino. Na en fodzhik od ofem bokalov fe vsame defét lemon, olupi rumeno kosho prav zhifto, deni sresane lemone v’ fodez. Notri deni eno prifhe ôblanz léfkoviga léfa, in eno libro zukra prefejaniga, in popred s’ vinam rastople-niga ; nali fodez s’ vinam , ga pulii flati, de fe vzhifli, eleni ga \ flaklénze, 2 45. Difhavno vino. Ofem bokalov vina savri na sherjavzi v’ pozinjenim kotlu, kadar vrè, perdeni tri lote ilolzhene fladke fkorje, en lot mufkatoviga oreha, poldrugo libro zukra, oboje ftolzheno, in pulii enmalo vreti. Nali v’ en fodez, notri obeli v’ enim pertenim shakelzu eno zhetert lota nagelnovih shebiz, pol zheterti lota llolzhene kréfhe, in pol libre prerésanih zebéb. Kadar vino v’ fodez dévafh, ga prepulli fkosi ruto j s’ veho sabi, naj Hoji ene dni; potlej prefnami v’ Ilaklenze, kadar je podfe vergei. Med to vino fe sna perméfhati fok rudezhih jagod illlazhen, zhéfhinj Nro 198., vifhinj Nro. 207. malinz Nro. 210. je poletu ras-hlad-na pijazha. 246. Bresova voda kakor J'kampanJ'ko vino. Spomlad vsami 12 bokalov brésove vode, f h tiri libre zukra, pulli vkuhali sa zheter- ti del ; kadar fe toliko pokuha, sli V’ en fo-dez ; kadar fe ohladi, pertozhi dva bokala Aa-riga vina, in tri shlize volovih droshi, tudi eno na bleke prerésano lemono , putii, de vino zhéf mézhe, kadar vezh ne poganja, sabi s’ vého, naj ttoji fhtiri tedne v’ hramu. Potlej prefnami v’ Aaklénze, in samafhke s’ fmolo sakâpaj, pa ne fméfh notri do samafhka naliti, de Aaklénze ne popokajo. 247• Zilronova rosôlija. Od fhéA lemon srésani lupek deni v’ fhli-ri bokale shganiga vina, putii Aali v’ eni veliki Aaklénzi ali flafhi nektére dni, de lemono-vih lupkov mozh nàfe potegne; potlej prezedi v’ eno pofodo. Takrat fkuhaj dvé libri zukra na enim bokalu vode, ga tako dolgo peni, de bo zhiA ; in ga vii med zitronafto shganjc. Od treh drugih lemon srésani lupek sraven perdeni, in puAi ftati 14 dni v’ Aaklénzi; po-Aane rumena rosolija. Prezédi fkosi ruto v’ majhine Aaklenze, samafhi, in hrani sa po-trébvanje. 2 48. Rosolija od kutin. Ribaj sréle foknate kutine na ribeslmu, in prellazhi ribanje fkosi pertnen arshel ; kolikor je tiga foka, toliko perli shganiga vina ; in na fléhern bokal deni notri eno unzho zukra. Pubi v’ Aaldenzah na fonzu Aati, notri pa obéfi na vlaki bokal eno zhelert lota find ke fkorje, in toliko nagelnovih shibiz v enim pertnenim arshelu. Kadar fe na fonzu vzhitti, vsami arshete vun, prczédi, in v’ (laklénzah hrani. 2 4 g- Vinjki jejih. En hrailov fódez nali en zheterti dèi s’ vinfkim jéfîham, sabì vého, pollavi na en topli kraj, ga vezhkrat femterkje valaj, ter ga na fonzu ali na gorkim imej, de ho hud. Potlej fkuhaj vina, ga fpéni, in nali v’ fodez k’ unimu jófihu, vénder ne zlo do verha, temuzh de enmalo prasniga oliane. Sgoraj na obeh krajih svertaj dufhek in veho odbito pulli. Vezhkrat ga valaj, ali kopolfaj, na gorkim imej, dokler fe ne sadéla. 25o. Volov jejih. Savri vola, kadar je shé v’ fodzu na malim , kadar fe ohladi, ga sli v’ krugle, en malo pékovfkih droshi in ftolzhenga popra obeli notri v’ enim platnenim arshetu. Pokri enmalo, vender pulli dufhek, de ima fapo fe sa-grisniti. Kadar je hud, snafh droshi vun vsé-ti, in ga pozhafi s’ drugim llarim volam sali-vati. Ako ni zhill, ga fkosi ruto prezédi. XX. tSadje hraniti in lùfati. 251. P orner aniline lupke v' zukru hraniti. Rumeni lupek tanko obreshi dol is pome-janzh, ga prav mehko fkuhaj, prezédi na fît- zu in dobro pulli odtezhi, de obfahne. Na eno libro lupkov pofébej fkuhaj tri unzhe zukra v’ fhtirih shlizah vode, v’ ktéri fo lupiti le kuhali, ga pèni in kuhaj, de fe vlézhe. Potlej deni lupke notri, naj enkrat savrè fkup; in hrani v’ glashovnatih pofodah. Ako bi s’ zha-fam zuker rédek pollai, snafh fpét enkrat vkuhati. 262. Kûtine u’ ziikru hranjene. Olupi in fkarhlaj kutine na zheterti, fkuhaj v’ vodi, ohladi, in natakni s’ nagelnovimi shebizami, in lemonovim lupkam srésanim. Odvagaj na eno libro kutin tri unzhe zukra, perflavi zuker s’ enimi shlizami vode od kuhanih kutin, ga kuhaj in peni, de fe vlezhe, takrat deni kutine notri , de fkup enkrat savró. Hrani kutine vun pobrane v’ glashu, vii zuker nad nje , kadar fe ohladé, savéshi. Ako s’ zha-fam pollane zuker prevézh voden, ga fhe enkrat prekuhaj, in fpet na kutine sli. 2 33. Mar ehe hraniti v’ zukra. Olupi dvé libri ne presrélih marelz, in zhes pol preréshi, kolli versi prozh. Tri unzhe prefejaniga zukra in en polizh jéfîha kuhaj pofébej pol ure ; tudi deni notri eno tre-fko fladke fkorje ; pèni, kadar ni vezh pén, poloshi notri marelze, in kuhaj fhe eno zhe-tert ure. Potlej deni vfe fkup v’ parßeno po-fodo 24 ur hladit; drugi dan fpet kuhaj pol ure, potlej deni v’ glashe, sraven enmalo srésanih uagelnovih shebiz , in zuker zhef vii. Zhes 14 dni podane zuker rédek in voden , ga odzedi , perderli fhe prefejaniga zukra eno pametno rezh , ga prekuhaj, de fe sagofti , fpét na marche vii, in savéshi glaslie. г54- Kiitine sa poleta hraniti. Olupi kutine, per pezlili isreshi pezhkne predale vun, na muhi naj oftanejo zele. Perflavi kuhat v’ méfingaftim kotlizhu v’ zhilli vodi ; kadar fo enkrat savréle , fe herfh odllavijo, in hladit denejo. Potlej jih poberi vun, v’ en louez pollavi tako, de muha nakvifhko Hoji, nali gori vodo, v’ kteri fo fe kuhale, poloshi plohe, in na plohe kamen, de jih doli tifhi. Kadar hozhefh té hranjene kiitine nuzati, jih perllavi s’ zukram in vinam v’ pokrili kosi na sherjavzo, de fe parijo, ali dinftajo v’ foparzi, in daj v’ fklédo, potréfi s’ zukram in fladko fkorjo, fo mersle sa falato. 2 55. ,Sahe artizhôke. Pezle in ternjave ojllrine artizhokam po-réshi ; fkuhaj jih, pollavi na diló, de fe zhillo odtezhejo, pollavi v’ krulrnjo pézh fufhit, po tim , ko kruh vun usamefh. Hrani jih na fu-him kraji. Kadar jih polrehujefh, jih zhillo operi, kuhaj v’ govedji shupi v’ mehko, pollavi v’ fklédo, s’ ribanim kruham potrefi, in s’ maflarn sabéli. Jih snafh tudi v’ vodi fkuhali, in eno viu-fko polivko na nje narediti na to visho: vsami en frakel vina, 4 lote zukra, 4 rumenake, vfe fkupaj rastepi, fkuhaj, in kadar vrè, na arli-zhoke poli. 2 56. ßhpargelne hraniti. Na rés h i srélih fpargelnov, jih kuhat deni , kolikor jih je takih, de Ге vé, de bodo mehki pohali, kadar fe bodo kuhali. Té fhpar-gelne sréshi na dva ali tri kolénze, ako Го predolgi, jih pulii savréti v’ fami vodi; kadar enkrat savrejo fo dobri, vsami od ognja, in jih odzedi; deni v’ ftaklenze ali flafhe, in flâne vode notri nali. Slana voda fe Hori tako : deni foli v’ vodo, jo méfhaj dokler ne bo voda zhilla, fol lloplena, in prav flana voda. Staklénze dobro samafhi, in s’ fmolo sakapaj. —. Kadar zhes leto fhpargelnovpotrebujefh, vsami vun, kar je treba, druge pa v’ flani vodi pulli samafhene. Kadar fi eno Itaklenzo na-zhél, jih povshi v’ kratkim, de ne bo plefno-ba notri prifhla. Kadar pa fhpargelne vun vsa-mefh, jih pulli ene ure v’ mlazhni vodi, de fol vun potegne, mlazhno vodo vezhkrat odli in druge nali. Potlej jih fkuhaj v’ goveji shu-pi, deni v’ polivke, ali pa daj s’ maflam polite na miso. 267. Kumare v' j e film hraniti. Y'sami majhenih kumar, operi, in pol dneva ofolene pulli leshati v’ fklcdi ; potlej jih na en gorek kraj pollavi, de fe ofufhé, pa vender ne na fonze, Potlej peritavi jefiha, ene lorberjove peréfa, popra in difhave, de savrè , v’ vreli jefih deni kumare, de enkrat savrejo; i’asloshi kumare v’ glashe, nali jefiha zhes-nje. Kadar jefih mozh sgubi, ga odli, in drugiga lnidiga nali : fe hranijo zhes zelo leto. г58. Grah selen ohraniti. Nalufhi graha, dokler je selen in ne po-polnama srél ; ga kuhaj, de gerball pollane ; flrefi na zedilo, de fe odtezhe, in berfh vro-zhiga s’ merslo vodo poli, to ga flori fpet se-leniga. Ohladeniga flrélì v’ eno parfléno pofo-do, po verhu naloshi froviga perja vinfke terte; naredi eno iilno flanomuro, tako, de jajze ne gre v’ nji doli k’ dnu; to vii zhes grah, deni plofhizhe in kamen gori ; in hrani. —-Kadar hozhefh grah nuzati, ga deni dva dni v’ merslo vodo, in jo vezhkrat odli pa druge nali, de fol vun potegne ; potlej ga v’ pokriti kosi s’ govédjo shupo in peterfhilam do dohriga dufhi, ali pari; ali pa na drugo visho kuhaj. Sol flori grah terd, tedaj fe more dolgo kuhali ; tudi mora grah prav mlad in malo srél biti. 269. Repo hranilu Skopli jamo na fhtiri vogle v’ tla, oblo-shi jo na flraneh s’ dilami in flamo, nafuj notri répe; portavi pokonzu en fkupnjek flame na njo, in jo pokri s’ flamo, potlej s’ parftjo sa-kri, vender de po konzu poftavleni fkupnjek vun is partii moli ; v’ fkupnjek vtakni en kol, na kol povésni en lonez, de samòk od deshja ne pojde notri, in de po fkupnjeku repa du-fhek ima, tako fe hrani zhes simo do pomladi. 260. Senof narediti. V’ nov fladek vinfki mofht deni en kof zukra in enmalo nagclnovih shibiz: fkuhaj, pé- ne pofnami do zhiftiga ; potlej vii v’ en drugi pifker, de fe ohladi. Senofovo moko notri permé-fhaj, deni v’ pozinjene pofode ali pa v’ ftaklénze, samafhi, in hrani, dokler ga ne bofh potreboval. XXI. Nauk od rasrésanje. 261. Pezheniga kopuna sresati. Kadar kopuna is fkléde na dilo ali taler jemlefh, ga nikar s’ vilzami ne vbodi, temozh vilze safadi per sadnim konzu kjer je kopun preparan, in pomagaj s’ nosham per vratu noter v’ kopuna safajenim de ga is fkléde na taler fpravifh bres pofhkodvane mésre. Potlej safadi vilze fkosi perli na fròdi grédelma en-malo prozh od kobilze notri doli v’ herbtanz, vsdigni kopuna, preréshi kosho per vratu na obeh krajih, tam kjer je vratov sazhétik ali korenina med plézhami; tako odréshi vrat. Potlej: 1) Saréshi defno llegno od obéh krajov notri do sgorniga fklepa, in ga odkrehni. 2) Ravno tako saréshi in odkrehni dé-fno perutnizo, ali létavko. 3) Oberni kopuna, in na poprejfhno vi-sho odréshi lévo Regno , in perutnizo. 4) Safadi nosh med grédel in kobilzo, ter kobilzo odréshi. 5) Poddeni nosh pod ramenfke kofti, jih s’ vudam na notrajno ftran odsdigni, eno proli febi, drugo od febe persdigaje. 6) Odréshi na obéh krajih grédelna per-fno mefo. 7) Rebra na obeh krajih v’ frédi med herb lan zam in med grédelnam preréshi in prederi, de bo grédel fam na vilzah oftal, ga s’ nosham is vilz isbi. 8) Herbtanz lozhi od krisha tam, kjer herbtovi fklepki in nadbederne ali ledjifke kolti fkup pridejo. g) Shkofija ima na fledni Hrani eno le-djifko kolt, tedaj safadi vilze na fredo fhko-fije , in pojdi s’ nosham sapored sdaj na eni , potlej na drugi Hrani med fhkofijo , in med téma koftéma, Ге bodo rade od fhkofije lo-zhile. To rasrésanje je bres velike pofébnoHi, vfaki ga lahko ftori , in je sadofti zhedno. — Eni pa rajfhi vilze narpervizh safadé v’ herbet, de doféshejo notri v’ grédel med perutnizami in med kobilzo, to vela, kadar pezhenje ni premehko, iizer herbet nozhe vilz dershali, fe omajejo, in ga sdrobé. 262. Rasresanje golobov, in pifhel. Golobje in pifheta fe réshejo, ali na dvoje, ali na zketerti, kakor je sa ludi prav. Vilze fe vtaknejo fkosi perii, preréshe fe po-dolgim in krisham. 2 63. Rasresanje jerebïz, in Jrednih shivdl. Jerebize , jerébi, in druge frédne velikolli perutnine fe rasréshejo ali na zheterli, ali pa kakor kopun ; fe gléda na fhtevilo in na voljo per misi fedézhih, ludi na shirali majhinofl ali velikoft. 264. Rasresanje velikih perutnin. Per velikih kapunih fe réshe bèlo perfno mefó na vezli resin, kakor le na fame dve, tudi fe bedro in noga na frednim bedrovim fklepu rasdéneta. Kadar fo perutnine snotraj s’ kakfhinim mafhénjam nadevane, fe ta nadévka ali fila narpréd vun pobere, in ltosha med perfnim gredelnam in med fpodnimi rebri enmalo gori preréshe, to je podtrebufhina, de fe pro-ftor sa nadévko vun jemali flori. — Per pur-manih in drugih velikih shivalih fe snajde do-fti perfniga méfa, in je tudi navada krofe s’ kakim méfhenjam namafhili ali nadevati ; per takih perutninah fe narpréd resine doli réshejo na perfih od vrata proti kobilzi med obema perutnizama, in té fo narboljfhi, tedaj fe na tolerji pervizh okoli mise ludém dajejo. 2 65. Rasresanje sajza. Sajzu narpréd odréshi noge per kolenih, ktere fo na konzu kofmate , in jih prozh deni, de mefa ne nafmeté. Potlej odréshi prédni konez, zhe fe ga dershi, in ga deni v’ fkledo. Dalje odréshi na obéh krajih herbtanza farfh-ke ali obherbtne resine , ako je sajez velik, per majhenim fe le herbet v’ zélé kofze zhef l’asdéne. Herbet fe tako deli : safadi vilze en »■ogel notri po herbtanzovim musgu, drugi roge! naj grede fpodaj pod herbtam snotraj po prašnim, na to visho persdiguj vilze, s’ no-sham pa od sgor herbta doli pertifkaj , fe bo berbet rad po fklepih lomil , in bofh s’ no-sbam herbtove kofze odrésoval, in fpét s’ vil-zami poprijemal s’ enim roglam po frédi herb-tanza naprej. Potlej odkrehni s’ nosham léd-jifke koki od krisha, poresbi unajno mefo na levim ftegnu, in notrajno na défnim ; safiizhi in odréshi unajno mefo na défnim , in notrajno na levim ; raslozhi lédifke kofti od ftegnov, in na manjfhi deni sadni konez, kakor sajzo-va velikoft narbol kashe. Rep fe na verh v’ fklédì dene , okoli pa obherbtne resine. 266. Rasresanje maliga grafia. Glavo pezbeniga prefizhka oberni proti le-vizi, pertifni s’ noshovim plofkam na herbet, vilze sabodi fkosi nofnize, odréshi glavo, deni jo na taler, preréshi kosho na obéh krajih od gob-za do ufhéf, de bofh fpodno zhelufl: odkarhnil od sgorne, potlej .sgorni dèi glave naravnoft zhes zbelo prekoli, de pojde zhepinja na dvoje , in de na vfaki bode poloviza mushgânov le-sbala; sloshi v’ fklédo té tri kofze, to je fpodne zbelufti, in dva platifha od zbepinje. — Potlej safadi vilze verh herbta v’prefizhka, in odréshi: 1) Sadnjo in prédnjo nogo sa ftegnam in sa plezbam, kadar fi popréd od obéh Urani s’ nosham podrésal, jih okrehni per sgornim fklepu. 2) Oberni prefizhka, in odréshi lève obdvé nogé ravno na poprejfhno visho. 3) Preréshipodtrebufhino krisham podolgim in na krifh ; vsami vunkaj nadevanje ali nama- fhenje, ktéro je kuharza v’ prefìzha naredila, in sloshi v’ fklédo s’ slilizo. 4) Odréshi rebra na obéh flranéh od herb-ta, vsami herbet vun s’ repam vred , rasdeni herbet na kofze. 5) Rasreshi oboje rebra na kofze : varuj de koshe nekjér ne olupifh, temozh, de fle-herni kof ima nad feboj 'kosho. — Glava gré nevéfti per shenitvanjih. 267. Ribo rasresati. Glavo ribjo proti fvoji levi roki oberni, safadi vilze sa vrat med glavo in hcrbtam, de riba na trebuhu lesili ; preréshi jo po fròdi herbta od glave do repa, na obeh krajih herb-tanza, odložili mefo na dva kraja od herbtanza, potlej ga odlozhi od glave, ga vun vsdigni s’ vilzami, in na talerji prozh od mise daj. Ribje mefó pa rasreshi na zhéf v’ vezli ali manj délov, kakor je riba vézhi ali manjfhi. Per karpih je glava narboljfhi, per fhukah rep, podfterva na frédnim shivotu. XXII. Nauk vertnme in selenme v’ kuhinji prav obermti. 268. Pjfhela n’ seleni polivki. Pifheta fe v’ zhifti vodi fkuhajo, in ofo-lé. Polivanje fe Itori is drobno fékaniga rosmarina, majerona, fpinazhe, peterfhila, inshalbla; 9 i3o ali pa fc té ftvari v rozhni ftopi llolzhejo, enmalo vina gori nalije, in fkosi fitze preshe-nejo ; potlej fe per eni pametni rézhi shupe od kuhanih pifhet perdéne, tudi froviga mafia, zukra, in mufkatoviga zvéta ; to vfe more dobro savréti, potlej fe zhes kuhane pifheta v’ fklédi polije. 269. Jajza s’ selen j mn nadevati. Kuhaj jajza v’ terdo, karkoli jih je troha sa ludi per misi, olupi, preréshi na dva piativa. Rumenake vun poberi, sraven deni kifli-ze, krehulize, peterfhila, in kukmakov ako fo dohiti ; vfe fkup prav drobno rasfékaj, in deni v’ koso na frovo maflo, de fe vkup dobro fpoti, perméfhaj enmalo fmétane, in s’ tim nadevaj votline v’ bela ki h naméft vun vfétih ru-menakov. Kar oliane od té nadévke, jo smé-fhaj fhe s’ vezh fmétane ; in jo deni v’ pozi-njeno plehato fklédo, notri rasilavi po verdi nadevane jajzhne platifha, pollavi na trinog nad sherjavzo, de fe enmalo sapezhe in saru-meni , ter daj na miso. 270. Mèfhana [alata, ali smefa. Naberi sélifh, ktére fo narbol prijétnc, pollavim : kréfhe, kìflize, koperza, melife , jietroviga kluzha, in takih drugih vezh ali manj, kakor fe tebi ljubi. Otrébi, operi, ofoli, jéfiha in olja gori deni, kakor na druge fala-le. Tudi fe sna majhena vertna falata s’ takmi sélmi naméfhati. 271. Plevnali Jir. Naberi rosmarina, shalbelna, besgoviga zvé-tja, in drugih sélov, pofufhi in smani jih, de bodo plévize. Kadar fir délafh, perméfhaj léh pléviz med fir, ho imel dober duh, in perjé-ten poküf. 272. Dìfhavno vino. Difhézhe sélfha fe naberajo, in fufhe ; pa ne gredo vfe fkup smefhane v’ vino, temozh lé eno famo, ali malo téh ktére fo bol prijetne , in fe nam bolj sdrave sdé. Difhavno vino fe nareja od vertnih difhav ali v’ mofhtu, ali na flarim vinu. Vsami en fodez vina, séli po-veshi v’ en pertnen arshetezh, in ga obéfi fkos vého v’ fodzhek. De pa ne bode per verhu ftal, safhi notri sraven en lép krefâlni kamen ali kremenz is potoka, de ga doli vlézhe. Zhes x4 dui ho vino difhézhe, in dobro sa piti. — Ako shelifh difhezh mofht iméti, morafh sélfha fpomlad in zhes léto nabrati, in pofufhiti, de jih bofh jefen imel, in v mofht deval. 27З. Selni jejiti. Vsami fpiknarde in rosmarinoviga zvetja ; basilike , melife , fuhiga lupka od lemon in po-meranzh ; té séla pomozlii s’ lemonovim, ali pomeranzlinim oljarn ; perdoni enmalo fladke lkorje, nagelnovih shebiz, zéliga popra, in mufkatoviga zvela j deni v’ ftaklénzo ali kroglo, na hud jéfih, pollavi na lonze, ali na toplo. * 102 2j/t. Hrebulzhina skupa. Operi krebulzo, drobno rasfékaj, v’ gove-djo shupo dreli; kadar s a vrè snafb notri djali mufkatoviga zvela, ingverja, ali druge difhâve , in jajzhnih rumenakov notri rasshverkati. Tudi snafh srésano in sfékano krebulzo v’ kosi na maflu /potiti, v’ shupo djati, savré-li, s’ rumenaki preshverkali, in na opezhen kruh v’ fk.lédo siiti. Sa nemefne dneve snafh to na grahovi shupi dorili, in jo na fhtirvoglat srésan opezhen kruh, kteri je na maflu ozvert, v’ fklé-do djati. 275. Peler f/nio va polivka , ali sòj'. Eno dodi veliko dvar peterfhila operi, drobno isfékaj , na mefni shupi kuhaj, perdeni ri-haniga kruha, de ho polivka godi ata ; permc-fhaj mufkatoviga zvela in oreha. Ta polivka je sa vfe forte mefenme dobra sa pomakanje. 276. Vkuhan pelerfhil, ali fa/sen od pelerfhila. Stolzi peterfhila, pretlazhi fok fkosi ruto; med tém namozhi héliga kruha v’ jéfìhu, perversi notri en kof zukra, kar je prav. Gori sli pretlazheni fok od peterfhila, pudi vfe fkup eno zhetert ure vreti, pretlazhi vfe fkosi fitze v’ fklédizo , in pudi ohladiti. Ali pa smefhaj vina in jéfîha fkup, namozhi kruha v’ ti smeh, in perdeni drobno fékaniga peterfhila; pretlazhi vfe fkosi fitze, in tanko ruto, ozukraj de bo enmalo fladko ; tudi Ге sna dvoje v’ terdo kuhanih rasfekanih jajz sraven djati. Kuhaj vfe in ohladi, ho sa namafhenje ali nadevanje, kakor druge vkuha-nja ali falsni. 277. Telezhje s’ majerònam. Skuhaj telezhje mefó fkoraj v’ mehko ; potlej naredi eno preshganje, notri versi en-malo majeronovih pleviz ; deni vfe v’ koso, naj fe v’ tim preshganji do dobriga smezhi. 278. Telezhji Jesih s’ majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 277. 279. Golobje, pifhela o’ majeronovi polivki. Med tem, kadar golobe, ali pifhela v’ lonzi! kuhafh, pollavi na kotzhnike sresaniga fhpe-ha v’ kosi na sherjavzo, de fe rumeni, potlej deni vanj majeronovih pleviz in enmalo moke, de ho polivka goftlata ; kadar je she enmalo sarumeneno, jiotlavi notri golobe ali pifhela, perli nekoliko shupe, na ktéri fo fe kuhali. Naj fe en zhaf kuha fkupaj, kar je treba do mehkiga. Kadar v’ fklédo islijefh, potreti s’ ribanim kruham. Ako fe polubi, tlori to polivko s’ frovim maflam nameti fhpeha ; in takrat perdeni tudi enmalo mufkatoviga zveta. Enih navada je, to polivko s’ shefranam rumeniti; ali shefran ne dopade vfim, in ni dotli prijeten. Ena druga visha je ta: kuhaj perutnino v lonzu v’ zhilli vodi; potlej lires vfe te shu- i34 pe perutnino farno deni v’ koso, perli fméta-ne, kar fe vidi treba, perdaj enmalo froviga mafia, in ribaniga kruha, de fe sagodlâ ; in pari v’ pokriti kosi do mehkiga. 280. Telezhje j’ materno difhizo. Peritavi kuhat telézhje mehi na vodi, ofo-li, perdaj enmalo froviga mafia, zhebule, lor-herjoviga perja, dolzhenih nagelnovih shebiz in mufkatoviga zvéta. Kadar je fkoraj kuhano , naréshi jjofebej v’ koso na kotzhnike sré-saniga fhpeha, ga sashari na sherjavzi; ozverke poberi vun, deni notri enmalo moke, in dolli materne dufhize; sadnizh pa telezhje, in enmalo shupe od njega, do fe v’ kosi popolnam isvrè. 281. Shalbel s’ ribami. Kadar fo ribe v’ ofoleni vodi obarjene, fe dene v’ koso nekaj mafia topit, in perdene enmalo moke, dolli srésaniga peterfhila, neprevezh shalbla, ker je grenek, enmalo ingverja, mleka, inu ribje shupe, v’ tim fe obarjene ribe popolnam savrò. 282. Ozverti shalbel. Tri belâke rastépi, perméfhaj dvé pedi moke , in eno pefhizo zukra ; ako je pregodo, perli vina; v’ tim omakaj lepe shalbelnove pe-rćfa, in zri na maflu lepo rumeno. — Naméd vina, je dobro tudi mleko, in takrat fe en ru-menak perméfha. — Peréfa je tréba oprati, in mcd belo ruto diluiti, de fe ofufhé. i 36 2 83. Ttlezhje s' fpinazho. Telezhje kuha] pofébej, in ofoli; fpinazho pa pofćhcj obari, jo na refhelze tieni ozcdil, rasfé.kaj enmalo, deni v’ koso, perli govedje shupe, ofoli, da] mufkatoviga zvéla, froviga mafia, in obarjeniga telezhjiga mefa, poltri, na sherjavzi pari. Drugazhi: Obarjeno fpinazho, ođzćdi, ras-fékaj, v’ kosi s’ pu Ir am v’ foparzi kuhaj ; med tim pa obarjeno telézhje mefó rasfékaj, tudi zhehule in peterfhila. To fékanje sméfhaj s’ namozhenim belim kruham, rasfékanim govc-djim musgam, tremi jajzi, folijo in mufkalo-vim zvetam. Is tiga méfhanja valaj po perdu debele in dolge bazelne, povalaj v’ moki, ozri v’ rasbélenim maflu ; in zhes fpinazho v’ fltlé-di na miso daj. 284. Klobaje is fpinazhe. Vsami ribaniga kruha, polovizo ga sashâ-ri na frovim maflu, polo vi za naj oliane fami-ga na febi. Oberai fpinazho, odzédi, rasfékaj. Potlej smefhaj s’ obojim ribanim kruham, zver-tim in farnim na febi, ofoli, perdaj fhtupe, in mufkatoviga zveta, perméfhaj ene jajza, kar jih gre. Pulii en zhaf fiati. V’ tem zhafu savri govedje shupe, pomozhi lefen krog ali taler s’ to shupo; eno pofebej narejeno svalano telio reshi na bleke , te bleke pokladaj na krog, po-mashi gori fpinazhno oméfo, savijaj v’ bleke, in devaj , v’ shupo bariti. — Ako fe polubi, deni v fpinazhno oméfo sribaniga Ura, ali ga na kuhane klobafe potrefi. — Tudi fe snajo te klobafe na maflu zreti ; potlej v’ plehato pozinjeno fklédo djati, s’ mnfkatovim zre tam in majcronam potrefti, s’ fmetano obloshili, s’ govejo shupo oblili, in en zbaf nad sher-javzo na trinogu sakerpniti. 2 85. fipinazhni zmoki. Vsami eno dobro peli fpinazhe, enmalo peterfhila in zhebule; rasfekaj drobno, in na maflu ozri. Potlej deni v’ eno fkledo, perdetti namozhene in fpet oshete pogazhe, ene jaj-za, difhave in foli, in enmalo moke ; ako je prefuho, perli vode, ali shupe. Delaj zmoke is te omefe, in kuhaj na vrelim kropu. Po-mashi eno fkledo s’ frovim maflam, pokladaj zmoke notri, perli shupe, in podavi na trinog nad sherjavzo. Ob kraji fklede snafh kuhane rake obloshili, ali pa rakovo polivko zhef narediti. 286. Ki/lizhna shupa. Nar krajfhi rézh je : mlade kiflize perja nafmukati, rasfekati, in ga kuhati na govedji shupi, kléra je ofolena, s’ mufkatovim zvetam in enmalo zukram pregnana j tako fe vlije v’ fkledo na opezhen kruh. — Ali boljfhi kiflizh-na shupa je, ako fe kifliza rasfeka, in po-pred v' frovim maflu na ognju prepoti, ena shliza moke sraven permefha, potlej pa shupa goveja gori nalije, in do dobriga vfe fkup prevre. Preden v’ fkledo devafh rastepi 3 ru-menake, permefhaj med shupo, fhe eno mi- K) 7 nulo vìe fkup mefhaj per ognju ; potlej vH na resine opezheniga kruha. 287. Golobje s’ kißizo. Golobje fe v’ kosi nad sherjavzo kuhajo s’ govedjo shupo, frovim maflam, difhavo in lukam ; med tern v’ drugi odkriti kosi fékano ki-ilizo na frovim mafia pari. Potlej sli na golobe , in perdeni enmalo froviga mafia, tudi ri-baniga kruha, zukra, ali kar fe tebi fhe dru-giga difhézhiga polubi. 288. .Shpargelni P piffieli. Ofnashene na zheterli srésane pifheta kuhaj v’ pol vode , pol vina , shupi daj mozh s’ mufkatovim zvétam in frovim maflam; ali pa v’ kosi na sherjavzi s’ vodo, vinam, maflam in mufkatovim zvétam v’ foparzi kukaj pokrite. Shpargelne kuhaj s’ vodo v’ mehko , vender ne prevezh, temozh naj fe per pifhetih do dobri-ga smezhé, sraven fe zhéf pertréfe srésaniga peterfhila, in ribaniga kruha. Tudi snafh pifheta na zheterti srésane v’ moki povalati, v’ kosi v’ frovim mafJu pokrite pariti, tudi fpargelne sraven djati ; kadar je oboje dodi sharjeno, fe perlije dobra govcdja shupa, in do mehkiga v' kosi fkuha. De fe polivka sagofti, deni sadnizh sraven v’ fmétani napi-liga beliga kruha, in enmalo mufkatoviga zvéta. 28g. Nadevane artizhôke. Ofnashene artizhôke fkuhaj v’ vodi nc premehko ; sa nadévanje vsami otréblenga me- fâ od rakov, ktérga sraven enrnalo froviga mafia v’ rozhni Uopi ftolzi ; pollej perméfhaj drobno srésaniga pelerfhila, majerona , mufkato-viga zvéta ; med to vbi ene jajza, in dori s’ perméfhanim ribanim bruham kakor teftó ; s tim tekam fe artizhoke nadevajo ; poberi frédne peréfa is njih , in deni na tim niello té sdaj popifane nadévke ; tudi jo deni med unanje velike peréfa. Artizhoke nadevane pokladaj v koso, perli enmalo mefne shupe in difhave, ter jih do mehkiga fkuhaj. 2go. Selen grah s' artizhokami. Grah kuhaj v’ vodi ; kadar fe fkuha in povre, perdeni enmalo mefne shupe in drobno isfékanga peterfhila, otrébi, frédne peréfa vun isreshi, na ofoleni vodo operi, in med graham fkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jéd naréjajo na to visho : Selen grah v’ kosi na frovim maflu presharijo, potlej berfh perlijejo mefne shupe, in do mehkiga fkuhajo. Potlej vsamejo polovizo graha in ga s’ nekaj frovim maflam in mufkatovim zvé-tam ftolzhejo, vlijejo shupo od une polivize graha, in s’ njo prezedé in preshenejo to ftol-zhenje fkosi fitze in sadnizh na grah v’ kosi denejo. .Artizhoke obarijo pofebej na kropu, na pol mehke denejo v’ grah, de fe fkup kuhajo v’ kosi. V’ fklédo fe narpred rasloshé artizhoke , in zhes nje fe vlije grah s’ zelo polivko vred. 291- Artizhoke sa Jalato. Ali fe artizhoke otréblene fkuhajo mehko, na zheterti sréshejo, ofolé, ofhtupajo, s’ jelì-ham in oljarn polijejo ; ali pa fe (kuhane po fredi vun istrébijo, in polijejo , s’ vkup smé-fhanim jefiham, oljarn, fhtupo , in folijo; potlej fe okrog naloshi falata, kapare, in olivke in fe potréfejo s’ drobnim srésanim lemonovim lupkam. Drugi imajo navado kuhane artizhoke s’ oljarn in perméfhano difhâvo polili in na mré-shi fpezhi ; potlej pa v’ fkledi sabéliti s’ jefiham in oljarn, ali mersle, ali gorke, 2g2. Artizhoke fr ove ohraniti. Ob kréfu vfe artizhoke v’ pofode presadi, ktére imajo na jefen fad fioriti; jih polivaj, in per dobri rafti ohrani, zhes simo jih hrani na toplim, in novo fapo vezhkrat fkosi hrambo fpufti, kjer jih imafh. Ako fl hofh pridno persadeval jih varvati, bofh tudi po simi fad vshival. 29З. Zv el ni ohrovt v’ shupi, to je kavlifior. Zvetni ohrovt ali kavlifior morafh narpred obarili, potlej vun vseli, in na dobri mefni shupi mehko fkuhati. Potlej ga v’ kosi na fro-vim maflu pulii prepotiti, in toliko mefne shu-pe perli, kar kashe sa shupo na miso. Kadar Ге je fkup kuhalo dofli zliafa, fe zveljc vun vsame , jajzhni rumenaki fe v’ shupo vrne-fhajo, ofoli , mulkatov oreh notri perlrefe ; v’ fidedo vlije, in zvetni ohrovt notri rasloshi, hi je v’ tem zhafu v’ drugi pofodi na gorkim ognju liai ; ker on fe ne fmé tako dolgo kuhali , kakor shupa, fizer bi pollala ena godla. V’ to shupo snafh tudi djati nadevane pifheta, ali telezhji perfni kof nabudlan ali nadevan , ali otréblene rake ; té rezhi pa fe morajo pofebej na vodi fkuhati, in fhe lé takrat notri djati, kadar v’ fkledo dévafh. 2 g 4- Golobje v’ zvetnim ohravtu. Golobe fkuhaj pofebej v’ vodi in ofoli ; zvetni ohrovt pa v’ kosi s’ maflam frovim , in mefno shupo vfe pokrito v’ foparzi diifhi , s’ mufkatovim zvetam duh daj , shupo s’ ribanim kruham sagofti ; na sadnje notri deni kuhane golobe , de fkup vfe mehko pollane. Per ti rézhi ne fméfh pozinjenih kufrenih kôs iméti, temozh lé parlléno pofodo ; fizer ohrovtovo zvetje vifhnjovo pollane , in bèlo farbo sgubi. 2g5. Pifheta s’ zvetnim ohrovtom. Pifheta fe farno v’ vodi s’ folijo kuhajo, in ravno tako zvetni ohrovt pofébej. Potlej deni v’ eno ponvo nekoliko froviga mafia , sa-shâri enmalo moke notri , gori nali mefne shu-pe, deni zvetje notri in enmalo mufkatoviga zvela, naj fe kuha. Namefl moke je tudi riban kruh dober ; tudi snafh shupo s’ rakovim maflam rudezho fioriti. — Pifheta snajo s’ fhpeham nafhpikane biti, in v’ kosi pezhene, ali pa v’ vodi fkuhane. — Med maflo in mo- ko eni deva j o tri rumenoke, preden shupo per-lijejo ; kadar v’ fkledo dévajo, verde v’ frćđo fklede zvetni ohrovt tefno fkup, kakor hi fc vfi kofzi vkup dershali ; pifheta pa is ponve okrog, in sadnizh polivanje is kose po vfim na verh slijejo. —T Eni potréfejo s’ ribanim hram , in enmalo podavijo v’ pezh, de fe po verhu sarumeni. 296. Zvelni ohrovt sa falalo. Skuhaj ga, odzédi, ohladi, s’ oljarn, je-flham in fhtupo sabéli ; ako fhtupa ni tvojim ludem soperna. 297. Brokole kuhati. Otrebi brokole fkoraj kakor zvelni ohrovt ; fhtore olupi notri do ftershena, notrajni fhtorov dershen sréshi na majhine kofze ; v’ fnopke po-véshi, en zhaf v’ mersli vodi namakaj, potlej fkuhaj : kadar fo na pol mehki, jih odzédi, mefne shupe perli, v’ ti naj fe v’ mehko kuhajo ; potlej naredi to shupo godi ato, kakor je visha per zvetnim ohrovtu pokasana. 298. Shupa v’ lafhkim ohrovtam. Lafhki ohrovt otrebi, popari, potlej obari, na drobno rasfekaj, v’ frovim maflu s’ enmalo moke prepoti na sherjavzi v’ kosi, perii mefne shupe, daj fhe mafia, mufkatoviga zve-ta, in kuhaj. Preden gré v’ fkledo premefhaj v’ to shupo ene rumenake ; vii na opezhen kruh, pudi fkledo nad sherjavzo en zhaf, de fe kruh napoji, in napne, potlej daj shupo na miso. 299. palaia lafhkiga ohrovta. Se sna kuhan resati kakor selnate glave, in mersel ohrovt jefti s’ jefiham, ojlam, in folijo. — Ali pa vsami terde majhine glave ohrovta, raskoli jih krisham doli do fhtora, in fkuhnj v’ ofoleni vodi. Ako ni debelih terdih glav, vsami sa fkuhati fame notrajne ferza, kar je hol beliga in nagerbaniga. Kuhane od-zedi, ohladi, daj gor jeftha, olja, in foli, tudi fhtupe. 300. Ohrovt sa primêfno jed. Ohrovt kuhaj v’ vodi s’ folijo do mchki-ga, odzédi ga na refhetzu, deni v’ koso, sra-ven pa kof mafia, mufkatoviga zveta, angle j-fke difhave, tudi kiimene, perli enmalo goved-je shupe, ali zhe shupe nimafh, daj sraven fmétane, in do popolnam mehkiga kuhaj. De perlito shupo sagofiifh, daj enmalo preshgane moke, ali pa rihaniga kruka. Tudi notri deni mefó, kléro miflifh v’ ohrovtu kuhati. — Ali pa pofebej mefo fpezi, karmenadelze, ali klo-bafe, in v’ fkledo po verhu ohrovta obloshi ; popred pa enmalo s’ ribanim kruham verh o-hrovta potrefi, in te ftvaripo lepi verdi rasflavi. 3oi. Rapunzlova folata. Rapunzlove korenine ali olupi, ofoli, in s1 jefiham in oljarn sa falato naredi; ali jih pa fkuhaj, in mersle ofoli, s’ oljarn in jefiham poli, smefhaj in na miso daj. З02. Rapunzlova in pefna falaia. Pefo pezi ali v’ ognjenim pepela, ali v’ eni fkledizi v’ kruhni pezhi, de fe olupiti pulli ; rapunzel fe fkuha, ozhedi ; pefo in ra-punzel sreshi na kolefza ofoli, s’ oljarn in je-fiham poli, rasloshi zhedno v’ fldedo. 3o3. Krompir s’ Jiram. Krompir fkuhaj, olupi, rasréshi, s’ resa-nim selenjam in frovim maflam permefhaj, shupe cnmalo perli, s’ ribanim liram potrefi, v' pezh pollavi, in sarumeni. 3o4* Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srovc, ali pa pofufhene kukmake drobno rasfekaj, smefhaj med raspefhtan krompir, perderli difhave in jajz, smefhaj, delaj zmokc, in jih na mcfni shupi kuhaj. Лко hi rad velike gnedle imel, morafh enmalo moke sraven permefiti, ker fe fizer rasvaie ; majhini pa fe lires moke fkup dershe. Taki zmoki v’ pezhe-no gof nadévani fo prav dobri. 3o5. Peterfhilova folata. Oftcrshi petcrfhilove korenine, prercshi na dva platifha, jih fkuhaj v’ mefni shupi, ohladi , in sabéli s’ oljarn in jefiham. З06. ßok od selene sa polivke sabeliti. Rasreshi eno libro pulliga telczhjiga mefa, eno libro prefizhoviga llegiia, eno polovizo ko- kófhi, in eniga jereba na majhine kofze, pre-grej vfe v’ frovim maflu na sherjavzi. To deni v’ eno zinjafto flafho, in sraven fhell seien, dve zhebuli, in difhave, gori vii en bokal mefne shupe, flafho safhravbaj, pollavi v’ vrel krop, ki v’ enim kotlu vré, in pulii na to vi-sho 4 ure kuhati. Potlej prepufti ta fok fkosi ruto. On je dober sa polivkam dober duh in poküf dajati, kadar fe med nje permefha. З07. Nabudlana, ali nadevana zhebula. Sberi nar debelifhih zbebul, jih isvotli, in fpet napolni s’ enim mafhenjam od isfékaniga mefa, ribaniga kruha, jajz, mafia, in isfe-kanga selenja: kuhaj v’ kosi s’ perlito mefno shupo in frovim maflam ; v’ to polivko perde-ni far del, kapar, jefiha , in ribaniga kruha. Ali pa obari zhebule, odzedi na zedilu, in otrébi. Drugih zhebul fkuhaj v’ mleku v’ mehko, kakor mozhnek, pretlazbi fkosi filze, nekaj jajz mefhaj v’ frovim maflu do rahliga, perdeni fékaniga mefa od kokofhi, in namo-zheniga heliga kruha ; te tri rezhi fkup deni in ofoli, s’ tim nadevaj obarjene zhebule po raspókah ; pollavi v’ koso, potrefi s’ difhavo, oshmi gori eno lemono, obloshi s’ fhpehovmi resinami, perli shupe, in na sherjavzi pari. З08. Zhebulova falata. Zhebule pezi v’ pepelu, potlej ofnashi, in na zhelerti sréshi; raflavi po verlli v’ fkledo, nali vina de bode ravno zhéf Halo, ofoli, deni olja gori, s’ zukram potrefi, in s’ zibébami ; pulii nad sherjavzo vreti toliko zhafa , kar jajza de fo v’ terdo kuhane zhafa potrebujejo. 3og. Drobnak (Scfymtttrtucf;) u’ shnpi. Drohnâk sberi, operi, drobno sreshi. Potlej pari eno shlizo moke v’ kosi na frovim maflu, de bo rumena, bréfì drobnak notri; na to nali govedje shupe, naj fe fkupaj fkuba. 510. Senof narediti. Senof fe nareja na té vishe: 1) narbolj navadno je, senof bréti, ali smléti, aii bolzhi ; potlej na vinfkim fladkim mofhtu vkuhali tako goltiga, kakor fe vidi, de je prav. Ako ni mofhta, fe vsarae vino s’ enmalo zukram, ali pa fladki fok od hrufhek, to je: hrufhoviza. 2) Senof Ilolzi drobno, ga na enim poli-zhu jefiha mefhaj, de bo kakor redka kafha, perdeni eno shlizo prefejaniga zukra, enmalo fbtupe, srésaniga ingverja. Vsami en parben lonez, na dno polosbi eno zhebulo , in mefha-nje gori vii. Pollavi na hladno mébo , v’ fhti-rih tednih bo dober senof. 3) Stolzhen beli in zherni senof savri s’ fladkim mofhtam, in s’ lemonovim drobno sresanim lupkam ; tega kuhaj, de fe gob bori, kar je prav. 5ji. Driigazhi. V’ jiokuhan mofht, ali v’ kiihano vino tré-li pozhafu drobno bolzhcni senof fkosi lito, 10 mefhaj, ogafi pofócìi. notri gorézhiga oglja. Hrani v' З12. ßhe driigazhi. Umnifhi visha je ta: vsami 5 liber ali funtov vkuhanih kutin, 3 libre v’ zukru hranjenih le-monovih lupkov, 18 lotov vkuhaniga lemono-viga foka. To kuhaj na poltretji libri zhiftiga medu. Perli i libro in 6 lotov ilolzheniga se-nofa, ki fe je popred 24 ur v’ mofhtu namakal, ali pa v’ vinu; permefhaj nagelnovih she-biz, fladke fkorje, in mufkatoviga oreha, ftol-zhenih flédniga eno zhetert lota; vfe fkup vkuhaj gofto, kakor med. 3i3. Draga visha ; senof fulx perpravlen. Senofovo moko s’ jefiham in vinam omeli, kakor telio, naredi majhine bobe is tiga tella, in jih pofufhi. Kadar senofa potrébujefh, deni bobke v’ fladko, ali v’ ozukrano vino, mefhaj, de fe rafpufté senofovi hlébzheki; tako je dober sa pomâkanje. 3i4- Kiflo sele prav kuhati. Kiflo sele naj fe fkuha v’ pifkru, potlej ga deni v’ koso nad sherjavzo, perli enmalo mefne shupe. Pofebej rasbeli obilno fbpeha, ali mafia, vméfhaj bele moke, in sabéli sele, tudi ga ofoli. Pulli sele nad sherjavzo en dober zhaf vreti. 3i5. Telezhje herbine rebriza, ali karmena-delzi na selji. Toki bershole po navadi s’ noshovim robam, pulli en zliaf ofolene leshali, potrefi s’ belo moko, omozhi v’ mersli vodi, in s’ ribanim kruham potrefi ; poloshi na mrésbo nad sherjavzo, kadar fe ofufhé, jih mashi s’ frovim maflam, in obrazhaj, dokler nifo osharjene. З16. Pifheta v’ mafia ozreti s' pelerfhilam. Na zheterti srésane ofnashene pifheta pulii en zliaf ofolene leshati, potlej s’ moko potrefi, naredi omakanje is polovize vode, in is raste-penga jajza ; pifheta v’ tim omozhi, s’ ribanim kruham potrefi, zri v’ rasbelenim maflu. Tudi naberi lépiga perja od peterfhila, ga operi , in v’ maflu ozri, ter ga po verhu ozrélih pifhet obloshi, kadar na miso dajefh. 317. Pifheta u’ majeronovi polivki. Otréblene na zheterti sresane pifheta poloshi v’ koso, perli enmalo mefne shupe, de nad sherjavzo savréjo ; potlej versi notri enmalo majerona, potrefi s’ moko in ribanim kruham , ter s’ rasbelenim maflam sabéli ; kuhaj in vezhkrat premefhaj, de fe ne prifmode. 318. Telezhje n’ polivki T selenjam. Telezhje mefo deni v’ koso sgol farno, de fe nad sherjavzo ofufhi, in fvoj pervi fok od febe da, la fok prozh sli. Potlej vii gori ras- 10 * bélcnga mafia, pulli cie fe fkup en zhaf pari; kadar enmalo fe obrumeni, vii nanj vina in govedje shupe, potrefi s’ moko, in ribanim krubam, in majeronam, ali pa s’ drugo difha-vo. Ako nameft vina perlijefh jefiha, perdeni rosmarina nameft majerona. K A S A V E Z. I. Shupe ali Julie. ,Stran. X. Rumena shupa s’knédelni is fagóna; (bttUitie ©1фре ) l5 2. Mozhna poftna shupa; (Äntftfuppe.) • . i5 3. Lepodifhézka shupa od selifh. . . . .16 4. Zhokoladna shupa. . . • . . • 16 5. Rumena mefna shupa. . . . . . 17 6. Poftna shupa od ribjiga droba. . . . .17 7. Zefarjov jefhprenj na skupi, ($atfet()erflef.) . 17 8. Shupa od sélifh. . . . . . . .18 p. Rumena shupa. ...... lg 10. Pémfka shupa. . . . . , .21 11. Olio shupa. . . . . . . .21 12. Maudelnova shupa. ...... 22 13. Shupa rudezhih jagod. . . . . .22 14. Volova shupa. ....... 23 15. Vinfka shupa. ....... 23 16. Dobra preshgana shupa. . . . . . 2З 17. Mo/.hna shupa, mefna. . . . . .24 II. Sélnate jedi. CSufpeifen.) 18 Namafhen ali filau ohrovt. . . . .2.3 1C). Namafheno frovo séte. . . . , . 26 20. Namafhene ali filane kolerabe. . . . .26 21. jSpargelni. ....... 27 22. Selen grah v’ fmétanî. ..... 27 23. Krompir, de fe s’ mefam jć. . . . .28 24. Laflika primefna jed. (23ćdfđ)C 3ufPc*feO . 28 III. Kuhane, dinftane, nadevane jedi od mela in perutnine. 25. Tcmfani golobje. .... 26. Telezlije mefo na franzosko visho. . 27. Auftrige is telezlijiga mefa narediti. 28. Pifheta s’ raki namafhene v’ hrenovim sófu. 29» Geveje mefo v’ fvalkib. (SKoßetCn.) 30. Veftfalfke klobafe. .... 31. Mushganove fvinfke klobafe. . . 32. (Shpeliovi gréfovi zmoki ali knedelni. 33. Volovfki jesik v’ goshovji, ali v’ robil CJpetfc^epetfcbO .... 3/|. Kraljevo goveje mefo (boeuf royale.) 35. 11 i v j i prelizh. ..... 36. Divji petelin v’ polivki. . . . 37. Jerebize v’ lafhki polivki. . . 58. Sajz, ali Jereb v’ oljnati polivki. 3f). Pifheta, ali golobje v’ z.Iierni polivki, ifcfylOflrj /,o. Telezlije s’ kumarami rumeniti. 41. Polfki jesik. ..... 42. Kopun s’ auftrigami. 43. Kopun s’ auftrigami nadevan in pezhen. 44. Baza v’ hrenu. .... 45. Prekajeno kravje vime. 46. Divja raza s’ polivko od fardel. 47. Dobra jed imenvana: Sromàk. -. 48. Govéje mefo s’ krompirjam. 49. Telezlije mefo s’ fhpèham. IV. Sofi ali Polivke. tStran. . 28 • 29 • 29 . 3o . 3i . 3i . 5i . З2 nizah. ©Op) 32 32 33 54 34 34 35 35 35 36 36 37 37 37 37 38 59 50. Polivka, ali sof, dobra per vfeli jedêli. 51. Polivka od kapar k’ pezhenimu mefu ali pezhe- nim ribam. .... . 40 52. Holendarfki sof. . . . . 40 53. Polivanje od fardel in auftrig. . . 40 54. Druga polivka od fardel. . . 41 55. Hren. ..... - 41 56. Mersla selena polivka , ali sof. . . • 4 i .67. Gorka selena polivka. . . . . .42 58. Polivka od mifhelnov. . . , . • 42 5g. Navlezhena polivka. . . . . .42 60. Sof is kumar. ...... 42 V. Jajzhne, in mlézhnate jedi. 61. Mafléne jajza. ...... 62. Namafhene ali filane jajza.................... 63. Dampfnudelni. OailtpflUibefn.) 64. Narafeue jajza v’ maflu. CSIufâerailfcue @ter.) 65. Nadevani fmerzhiki, ali mavrahi. . . 66. Kakove klobafe. ...... 67. Klobafe is rajsha. ...... 68. Buzhe v’ mleku kuhane. . . . . 69. Kuhanje, ali koh. ...... 70. Jajza s’ krompirjam. . ... . 43 44 44 45 4-5 46 47 47 47 48 VI. Puding, in padete. 71. Puding is péfe. ..... 72. Dobra rahla pafteta. .... 73. Maflèno tefto, ali pntertajg. . 74. Pafteta s’ fhilkrotami. .... 75. Mehka pafteta. CStlžarbtetg, mürber £eig.) . 48 . 49 • 49 . 49 ♦ 5o VII. Bandelzi. 76. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. . . . 5o 77. Bandelzi od volovih droshi. . . . . 5i 78. Dvakrat pezheni loki, ali bifkotenpogni. . , 51 79. Bandelzi od rakov. ...... 52 80. Pegni od na shebizc sresanih mandelnov, . . 52 81. Prefhutni bandelzi, ...... 52 82. Mafleni bandelzi. ...... 53 83. Grahovi bandelzi. ...... 53 84- Hnjsliovi bandelzi. . 85. (Sirni bandcl/.i. .... 86. Kandclzi od ribaniga kruha. Vili. Ajmoht. 87. Pifheta s> fhpargelni v’ seleni polivki. ^Strali. . 53 . 54 . 54 . 54 IX. Poftne in moknale jecli, 88. (Sirni nudelni na mafia zverli. . . .55 8g. Poviti rakovi nudelni. , , . . .56 go. Kakovi fhtrukli. . . . . . . 56 91. Mandelnov fhtrukel, . . . . «67 92. Gugelhop, ali fliartel, . . . . .67 93. Dobri krofi, . . . , , . . 58 94. Hajshov fhmarn. ...... 58 9.5, Hleb/.hiki is volovih droshi. .... 5g 96. (Sladke fkorje nudelni. (3iminet=9ìubellt.) . 59 97. Droshni nudelui. ...... 5g g8. ^irni pezheni nudelni. . . . . .60 99. Pe/.heni gréfovinudelni.t@e£)û(fcne©retëimbefn.) 60 100. Droshni krofi. ....... 6i 101. (Sirni folio pezheni nudelni. . . . . 61 102. Kuhana nioknata jed, ali pudinga’ vinfkim fható. 62 103. Štrukli s’ fuliim fvinfkim méfam. . . .62 X. Kuhanje, ali koh. 104. Mafleni koh, ali maflének. 105. Plu/hni koh. .... 106. Kuhanje od pezheniga teleta. . 107. Kuhanje od beliga kruha. 108. Drugo kuhanje od beliga kruha, tog. Kuhanje od Kutin. (АЈ11сп1оф.) no. Nar,'ificno kuhanje od rajsha. 111. Kuhanje od rakov. , . 63 . 63 . 64 . 64 . 64 . 65 . 65 • 65 112. Jcteriic kuhanje ...... 66 113. Dedvi/hno kuhanje. . . . . .66 114- Jabelzhno kuhanje. ...... 67 115. Jahclzhno kuhanje, drugazhi. . . . .67 116. Raspenjeno kuhanje. . . . . • 67 117. Kuhanje od fhuke. ...... 68 118. jSroviga mafia kukanje, . . . . .68 lig. Krompirjovo kuhanje. . . . . .68 XI. Pezhene meine jedi. 120. Jelenov kofe/. per repu v’ polivki pezhen. (ЗеШШСГО 121. Goveje po anglejfko. . . . . . 122. ^krito mefo, ali mulpret . . . . 123. .Skrito mefo drugazhi. . 124. Divjâzhino ohraniti bres jefiha. 125. Visha foknato pezhenko fpezhi. . , 126. Dobra goveja pezhenka. . . . . . 127. Kravje vime pezhi. , . . . . 128. Telezhje flegno, ali fhlegel. . , . . 12g. Kopun , ali purman a’ auftrigami nadevan. , 1З0. Mefo od ovâz in jâgnet. . . . . r9 69 70 70 7° 71 71 72 72 72 73 XII. Salata. s 1.11. Kutine sa falato. 132. Yiflinje sa falato. , 133. Lafhka falata. . , 134. Pomeranzhna falata. 135. .Salata frovih jahelk. 136. Kuhane jabelka sa falato. 137. Repuazlova falata. . 73 74 74 74 74 74 75 XIII. Torte. 1З8. Mandçlnova torta. . . . . • ‘7^ i3g. Nauk, kako fc v’ zaker hodi s’ modlain, in pollalo sa torte in sa kuhanja. . 76 *. . « 140. Visim zukren fneg na torto narediti. 141. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. 142. Zherna kruhnja torta is zhokolade. . 143. Ajdovnikova torta, drugazhi. 144- Torta is bele fhterke. 145. Prepezhenki, ali bifkoti is torte. 146. Pefkafta torta. .... 147. Pefkafta, ali krulinja torta, drugazhi. 148. Od zhefhiuj kuhanje. 149. Hitra torta. ..... 150. Vifhnjeva torta. .... 151. Torta bres jajz. .... 1Ö2. Grahova torta. .... 153. Pefoa torta. ..... 154. Koftiinjova torta. .... x55. Krompirjova torta. .... 156. Torta s’ frovim maflain. . 157. Tanka torta. ..... (Stran. 76 78 78 XIV. Ribe. i58. Dtifhèna, ali dinftana riba. . . . .84 l5g. Nadevana fhuka. ...... 84 160. ICarpi v’ zherni polivki. . . . • .84 161. Karp v’ fardelnim foku. . . . . .85 162. Karp v’ polivki, ali v’ foku. .... 86 163. Pezhéna fhuka. ...... 86 164. (Sbuka v’ hrenu. ...... 86 165. (Stokfifh s’ fluiko nadevan. . • • *87 166. (Skuka v’ mifhelnih. . . . . »87 167. Pezhen fom, in fulz. . . . . .88 168. Lifka v’ rujâvim polivanji. .... 88 l6g. i Skuka v’ lemonovim foku. .... 8g 170. Karpi ali karfi v’ foparzi kuhani, to je dempfani. 89 171. Pezhene ale. ... .... 90 172. Kuhana bisena. ...... 90 173. (Stokfifh dobro kuhati..........................90 174. Polshi nadevani. ...... 90 175. Pezhene pottervi. . . . . 91 176. Zhcpinke , ali fhildkrotc v’ polivki. 177. Turfhke shabe v’ fvojili zhepLujah. • 91 • 92 XV. Zukrene pekarije. 178. Mehke prèftize. . 92 17g. Moknati kolazhi. 9З 180. Bifhkoti, ali prepezhenki. , e 9З 181. Zefarjov kruh. 9З 182. Ttumcnakovi krofi. . 4 9З 18З. Zukraft kruh. • 94 XVI. Sholze, in vkuhanja, ali v’ zukru no ladje. kuha- 184. (Shpanfka viflmjova sholza. 94 i85. Blanc mangé, hladna sholza. . , , g5 186. tShodó. . 4 4 95 187. Pomeranzhna sholza. # 4 g5 188. sholza rudèzhiga grosdizha. 4 , 96 189. Lemonova sholza. . 96 190. Bisenov mehur raspuftiti. fjpaufenblötter.) 97 191. Vinfka sholza. (ffiettlfltljCO . • 97 192. Marelzhiua sholza. . • 97 19З. Pomeranzhe v’ sholzi troje farbe. 98 194. Vifhujova sholza. . • , 9З ig5. Budezhe grosdizhe vkuhati. • « 99 10G. Budezhili jagod sholza. « . 99 197. vifhuje vkuhati. (SBeicfyfefn ешЈитафеп.) 99 ig8. Zeplenke v’ sholzi. • 100 lgg. Mlezhnata sholza. . . . * • * 100 200. Sholza is fmetane. . * . 100 201. (Spenen fneg v’ mleku. . » 101 202. Brefkve v’ sholzi. . • 101 20З. Vkuhane zhefhple , ali zhefhplov falsen. * 101 204. Kutne v’ sholzi. » 102 2o5. Vkuhane marélzc, . « • 102 206. 207. 208. 2°9-210. 211. 212. 2 13. 214. 2l5' 216. 2 17* 218. 2iq. 220. 221. 222. 223. Vkuhane gosliovje, ali hezhcpezh , (Jpctfc^epetfcî>.3 . -Sok od vifhinj. . Vkuhane vifhnje . ,Sok od murv. . • Molinov ali malinzov fok. Alkermesov fok. . . . . Mufkatelerjove hrufhke vkuhano. Pomeranzlmo zvetje v’ zukru hraniti. Marelze v’ zukru hraniti. . . robidnize. . . 102 . . 10З . . io5 . . 104 . . 104 . . 104 . . io5 . . io5 . . 10G XVII. Smetane in S fnegóvi (Smetana rudezhih jagod. Kafetova fmetana. . . Blanc mangé, hladna sholza. Lemonovo mleko. Jajzhuiga beliika mleko. Belakov fok. . . Lemonov fok. . Dober fueg. (@uter ©фпее.) Jajzhna pena. С@Пг[ф0иш.) . io6 . 106 . 107 . 107 . 107 . 108 . 108 . 109 . 109 XVIII. Smerslina. (©efroweé.) 224* Nauk od smersnénja. ..... 10g I, Mlézlme smersline. 225. Smerslina s’ vanilijo. . . . . .111 226. Mlézhna smerslina. . . . . .111 227. Demonova smerslina. . . . . .111 228. Mandelnova smerslina. . . . . .112 32g. Smerlimi od brefkviniga perja. . . .112 II. Smersline od fadja. 230. Zhefhnjova smerslina. . . . . . 113 231. Smerslina od mareliz. . . . ii3 232. Jabelzhna smerslinn. 233. Smerslina od kutin. 234. Smerslina rudezhiga grosđizha. 235. Zefhplova smerslina. 236. Goshova smerslina. (Stran. . 115 . 114 . 114 . 114 . ii5 XIX. Pijazhe. 237. Lemomiđa. ...... 238. Manđelnovo mleko. .... 239. Silipup. ...... 240. (Sok rudezhiga grosđizha. 241. Pijazha namefti kaféta. .... 242. Vino od temili, ali oparniz. (©ф!сС1ШСШ.) 243. Moli novo vino. (SBrombeerroeiii.) . 244. Kemonovo vino. ..... 24Š. Difhavno vino. (@eWÜr$tt>eilt.) 246. Bresova voda kakor fhampanfko vino. 247. Zitronova rosolija. ..... 248. Rosolija od kiitin. ..... 24g. Vinfki jefih. . . . . . 2З0. Volov jefih. . ..... . n5 . 116 , 116 . 116 . 116 . 117 • "7 . 118 . 118 . 118 . 119 . 119 . 120 . 120 XX. Sadje hraniti in kifati. (СЈШШЛфеп.) a51. Pomeranzhne lupke v’ zukni hraniti. 252. Katine v’ zukru hranjene. 255. Marelze hraniti v’ zukru. . . 254. Kutine sa poletu hraniti. 255. (Suhe artizhoke. . . . . 256. (Shpargelne hraniti. 257. Kumare v’ jefihu hraniti. 258. Grah selen ohranili. 269. Repo hraniti. ..... 260. Senof narediti. . . . . 120 . 121 . 121 . 122 . 122 . 123 . 123 . 124 , 124 , 124 XXI. Nauk od rasrésanja. 261, Pezheniga kopuna sresati. . . • .125 262, Rasresanje golobov, in pifhet. . 126 «Stran. 263. Rasresnnje Jerehlz , in fređnih sliivSl. , .126 264. Rasresanje velikih perutnin. (geberttiefy.) • 1-1 265. Rasresanje sajza. . . . . . . 127 266. Rasresanje maliga prafza, . . . . 12З 267. Ribo rasresati. . . . . . . 129 XXII. Nauk vertnine in selenine v’ kuhinji prav oberniti. 268. Piriiata v’ seleni polivki. 269. Jaj/.a s’ selenjam nadevati. 270. Méfhana falata, ali smefa. . 271. Plevnati fir. 272. Difhavno vino. (Äräuterroeiit.) 273. selui jefih. (Äräuter* Grpig.) 274. Krebulzhina shupa. .... 276. Peterfhilova polivka, ali sof. . 276. Vkuhan peterfhil, ali falsen od peterfhfla 277. Telezhje s’ majeronam. . 278. Tele/.hji jesik s’ majeronam. . 279. Golobjo, piflieta v’ majeronovi polivki. 280. Tele/.hje s’ materno difhizo, (Scillina/ 281. Shalbel s’ ribami. .... 282. O/.verti shalbel. (0al6ep gebacfett.) 283. Telozhje s’ fpinazho. 284. Klobafe is fpinazhe. ... 285. jSpinazhni zmoki. (0piitûtfllütiel.) . 286. Kiflizhna shupa. .... 287. Golobje s’ kiflizo. . . . . 288. jShpargelni s’ pifheti, ... 289. Nedevane artizhoke. ... 290. Selen grah s’ artizhokami, . . 291. Artizhoke sa fatato. ... 292. Artizhoke frove ohraniti. . . 295, Zvetui ohrovt v’ shupi, to je kavlifior. 294, Golobje v’ zvetuim ohrovtu. . . 296. Pifheta s’ zvetuim ohrovtam. . . 296. Zvetni ohrovt sa falato. . i3o . i5i . i3i . 1З1 . 1З2 . 1З2 . 1З2 . i35 . i33 . i33 . 1З4 . 1З4 . i З4 . i35 . i35 . 1З6 . 1З6 . 1З7 . 1З7 . 1З7 . 1З8 . 1З9 . 1З9 . 1З9 . 140 . 140 . 141 .Stran. 297. Brokole kuhati...............................141 298. Shupa s’ lafhkim ohrovtam . . . .141 299. JSalata s’ lafhkim ohrovtam. .... 142 300. Ohrovt sa primerna jed. (Blifpfife »Oti 142 5oi. Hapunzlova falata............................ . 140 302, Hapunzlova in pcfna falata, . . , . 14З 303. Krompir s’ liram, ...... 14З 304. Krompirjevi /moki, ali gnedli, ... 14З 305, Peterfhilova falata. . . . . . .14З 3oG. .Sok od selene sa polivke sabéliti. ... 14З 307. Nabudlana , ali nadevana zhebuia, . . . 144 308. Zhebulova falata, . . . . , .144 309. Drobnik v’ shupi. (<2фпШ1аиф.) . . . 14З 3lu. Senof narediti. ...... 145 311. Drugazhi.....................................145 312. tShe drugazhi...................................146 313. Druga vis ha, senof fuh perpravlen, . . 146 314. Kiflo selje prav kuhati. ..... 146 315. ïelezhje herbtne rebriza, ali karmenadelzi na selji. 147 316. Pifheta v’ maflu ozreti s’ peterfhilam. . . 147 317. Pifheta v’ majeronovi polivki. . . . .147 318. ïelezhje v1 polivki s’ selenjam. ... 147 \ : :■ - Л i-Jf