Poštnina plačala t gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. .1 V* .'MM Leto XXII. &t. 53. Kranj, 31. decembra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20-< četrtletno 10-- din. din, Pogled nazaj Leto 193«., ki bo jutri s polnočjo utonilo v preteklost in tistim mnogim tisočletjem prod nami tako dodalo spet en koledarski kamenček, bo fDStalo zgodovinski čas. Zgodovina se bo oklenila tega zdaj ponavljajočega se )r*a in ga bo še dolgo študirala. Z raznih vidikov ga bo motrila in obdelovala, saj je bilo to leto pieboguto in prepolno dogodkov, ki so ji bili doslej deloma več ali manj neznani. To Ipto ni bilo zaspano, zanj se zdaj in pozneje ne bo moglo trditi, da tedaj ni bilo „nu zapadu nič novega". Leto 1938 je prineslo izrednih dogodkov s seboj na vsem svetu zlasti v Evropi, pomenljivo pa je tudi za našo državo in obenem za naše kranjsko mesto. V evropski politiki so grozili viharji, da so je tresel ve* svet. Vse je trepetalo, kdaj in kje se bo vžgala morija, ki naj bi ji bila svetovna vojna le samo senca. Narodi so bili silno živčno zelektrizirani in je samo čude/, da se ni vnel ta svetovni požar. Kakšen neki, zakaj naj bi prišlo do vojne? V Versaillcsu ponižani Nemci so se v dvajsetih letih toliko opomogli, da so vrgli sredi uspavajoče Briandove miroljubnosti sramoto s sebe in se hoteli za njo maščevati. .Odrešiti" so hoteli svojo narodnost, ki da je „trpela" v drugih državnih tvorbah. S tako vehemenco so to zahtevali, da je evropski,, kulturni" zapad že kopal strelske jarke po svojih najlepših parkih in nasadih, prepričan, da strašno vihro ni več mogoče zajeziti. Voditelji narodov pa so se je kenčno sami zbali, tako krvava in uničujoča se nam je kazala in orkan se je — vsaj trenutno — polegel in šel — mimo Evrope. Po ne brez posledic na evropskem zemljevidu! Evropa je dobila čisto novo lic*:: Avstrije, ki je tisočletje skoro gospodarila, ni več na tej karti. Čehoslovaški državi so odro-bili nujbogatejše predele in jo stisnili med dva valjarja tako, da je od nje ostal samo dolg jeziček. Sposoben še za življenje? Dn, to je tisti pouk za zgodovino: Modemu strategija, to je diplomacija zdaj briše s sveta cele države in meje spreminja brez krvi in brez človeških, gospodarskih in moralnih žrtev! Ali je v dobi »ljudskih front" in nacionalizmov na svetu res toliko človekoljubnosti in usmiljenju pu miroljubnosti, da se nuin zdi škoda krvi, kakor se pokuže na prvi pogled' Ne, nikakor. Miroljubnosti je še manj, le strahu pred vojno jo več, enakopravnosti med nu-rodi j«: mnogo manj, več je .šovinizmu". Tako sliko nam je pokazalo leto 1938., ki je zopet ponovilo zgodovino s tem, da je dalo prav sili močnejšega! Za nušo državo pa je bilo minilo leto hvala Bogu, mnogo bolj rožnato. Ne samo, da smo mogli mirno opazovati te viharne pretresljaje v Evropi tako, kakor da nas nič ne zunimajo, čeprav so se deloma dogajali onkraj naših div-ii i It Karavank. Mi smo se sredi teh silnih pre-kucij mogli posvetiti svoji gospodarski in notranji politiki. In da smo to nalogo častno izvršili, bodo če Bog da, le dolgo dobo let pričali in dokumentirali močni betonski nasipi nad novo Gaitejlko cesto, ki štrle v nebo kot junaški stebri v srbskem Smederevu, ki se po stoletjih niso podrli. Nova gospodarska delavnost je dihala v naši državi v tem letu, ki bo morda mejnik tudi v notranjih vprašanjih, ali kot navudno pravimo mejnik v politiki. — V dvajsetih letih se v mladi državi nismo mogli umiriti, ker tega niso odločujoči ..državniki" hoteli. Hoteli pa niso samo znto, da bi ostali ali pri „koritu", ali pa obdržali ohlasl v svojih rokah, do česar p« niso imeli prav nobene pravice — radi majhnega fitevilčka svojih pristašev. Precej let so kazali, kako *snnjo voditi državni brod. Gleduli sin') s ?trn-hom, kako pode državo v prepad s prozne-njem državnih bliignnj. t ometu m in lužnim ustvarjanjem .protidržnvnih" Slovencev, „pro-tidržuvnih" Hrvatov in ..nezanesljivih" Srbov. Ker ni drugače šlo, so vludali s terorjem. December 1938. leta pa je pokazal, da teror ne sme hiti način vladanja in dn ga narodne mase na žele in da so ga obsodile. Zato so Mladinska JRZ kranjskega okraja Ob zaključku leta, ko polagamo bilanco našega dela, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo naše delo v tem letu uspešno. Pred dobrimi tremi leti smo položili temelj naši mladinski organizaciji z rediteljskim zborom, ki je štel takrat 190 fantov. Ze takrat smo si nadeli nalogo, da bomo naš delokrog razširili na javno udejstvovanje v prid narodu in držuvi. To se je razmahnilo, ko se je pričela tudi pri nas organizirati mladina JBZ. Z velikim navdušenjem se je naša mladina oklenila mladinske organizacije, ko je videla svojega narodnega voditelja dr. Korošca na krmilu te vsedržavne in narodu koristne politične organizacije. V prav kratkem času se je v našem okraju organizirala mladina do mala v vseh občinah in lahko rečemo brez kakega pretiravanju, da je danes v naših vrstah več tisoč prepričanih in navdušenih članov. Da je temu tako pričajo številni sestanki, seje, shodi in manifestacije, ki so se vršile posebno v letošnjem letu in katerih se je naša mladina rada in polnoštevilno udeleževala. Brez sebičnih namenov in z ognjem navdušenju se je pripravljala na volitve 11. decembra. Hotela se je s svojim trudom, delom in žrtvami skromno oddolžui svojemu narodu in narodnemu voditelju dr. Korošcu. S polnim zanosom in vso živahnostjo se je zagnala v volilno borbo in že pred pričetkom bitke zlo-milu odpor naših nasprotnikov ter tako častno doprinesla svoj delež do sijajno zmage na dan volitev. To priznajo tudi naši politični nasprotniki, saj so se nekateri od njih celo izrazili že med volilno borbo, da sicer ne odobravajo delu naše mladine, veseli jih (!) pa, ko vidijo ži-lavost in živahnost naših članov. To se pravi, da jo naša mladina zdrava in je bodočnost njena. Vidimo, da- je letošnje leto bilo za našo mladino bogato na žetvi in da je bil trud obilo poplačan. Tega se pa vsi zavedajmo! S tem, dn so nam božični prazniki prinesli mir in oddih in da smo jih praznovali v najlepšem zadovoljstvu, se vprašamo ko stopamo v Novo leto kaj nam prinaša. Nič drugega kot zopet delo, ki naj bo v korist narodu in državi. To delo pa naj ustreza želji našega voditelja dr. Korošca, da se Slovenci združimo v složnosti in ljubezni v mogočni slovenski skupnosti. Mi vsi delujmo in živimo po njegovih navodilih in tako bo tudi enkrat med nami zavladala bratska ljubezen. Vsa poštena, narodno zavedna, idealna in nesebična mladina naj pripada naši organizaciji. Vsa malenkostna osebna nasprot-stva naj se poravnajo. Nevoščljivost in sovraštvo je pogubno, ljubezen in sloga nas pa vodita v srečno bodočnost. Vodijo nas isti cilji, ki so nam jih postavili naši voditelji: dr. Krek, nadškof dr. Jeglič in dr. Korošec. Če bomo hodili po njih stopinjah, bo naš narod močan in velik in bodočnost Slovencev bo srečna. Le tako bomo vredni sinodi naše lepe domovine, K.iSe Jugoslavije. >• Ko si voščimo v Novem letu in si želimo polno uspehov, se zavedajmo svojih dolžnosti pri delu, za blagor naše domovine. Živela mladina JBZ! Okrajni odbor MJRZ v Kranju. Srečno ter uspeha polno Novo leto 1939 želita vsem naročnikom, čitateljem in sotrudnikom uredništvo in uprava Iz delovanja občine v Tržiču V torek 21. t. m. je bila seja občinskega odbora. Zupan je podal obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Takoj v začetku je nuglasil, da je to prvu seju občinskega odbora v novi posvetovalnici in da želi, da bi se na tem prostoru sklepalo vedno samo to, kar bo občanom v korist in Tržiču v napredek. Podal je poročilo o zaključnih adaptacijskih delih, o blagoslovitvi mestnega doma, o oddaji v najem posameznih prostorov, o naselitvi uradov, poročal je o o-premi in otvoritvi tržnice itd. Nekateri dobavitelji, podjetniki in obrtniki so predložili že končne obračune, drugi še ne. Za Virjem se je preiskušal teren, v koliko je primeren zu stavhišče šolskega pdslopja, da se napravijo potrebne transakcije in da bi se odplačal dolg, ki je še na tem zemljišču. Od 25. oktobra do 10. novembra se je vršila revizija v svrho odobritve računskih zaključkov za leta 1934/35, 1935/36, 1936/37. Vsi ti obračuni so že dalj časa ležali pri mestni kontroli v Ljubljani. Ker pa se je v času od leta 1936 dalje izplačevalo veliko akontacij in so se taki računi vlekli dolga leta, mestna kon-kontrola ni mogla priti na jasno in se je vedno klicalo občinske funkcionarje v Ljubljano radj potrebnih pojasnil. Izgledalo je, da bo trajalo še dolgo časa, prodno bodo obračuni odobreni. Vsled tegu je občina zaprosila glavno kontrolo v Beogrudu, da se nu licu mesta v Tržiču izvr- ši pregled blagajniškega poslovanja; Glavna kontrola je prošnji ugodila in odredila, da se obračuni občine vsako leto tudi v bodoče pregledajo na licu mesta v Tržiču, takoj po končanem računskem letu, na enak način kakor je to običaj po drugih večjih občinah. To je tudi v skladu z našim prvotnim naziranjem, ko smo rekli, da bomo vsako leto zahtevali revizijo občinskega gospodarstva in računovodstva, da se s tem obvarujemo površnosti in večjih napak. Glasom revizije so prizadeti funkcionarji prejeli razrešnice. Za baronu dr. Bornu prodani les znaša račun 97.000,— din. Poleg tega bo še okoli 60 m* smrekovih desk in izbdrka slabšega lesa. katerega bo občina dala razžagati za lastno potrebo, nekaj tega lesa bo pa še prodala posameznikom. fovodenj 22. novembra je napravila škodo tudi na občini, ker je voda vzela nrae pod mostom sv. Janeza in izpodkopala škarpo pri mestnem domu. Predvideni stroški za ta popravila so okoli 50.000.— din. Tržni red je odbor moral spremeniti z ozi-rom na novo tržnico. Po tej spremembi tržni red ne dovoljuje več postavljanja stojnic na trgu. Dovoljuje samo težkim vozovom s poljskimi pridelki, če ne bo na tržnici prostora, da se ustavijo pred občinsko tehtnico. Statut o nagradah predsedniku občine in ob- činski funkcionarjev se je spremenil na zahtevo banovine. V tajni seji je odbor potrdil potrebo kavarne, za katero je prosila ga. Ivanka Elsner Zupana je pooblastil odbor za razdelitev božičnih podpor. Primožič Miha je vložil prošnjo za brea-plučno stavbišče v Preski in se je prošnji ugodilo. Škerbec Matija, dekan: Drugi časi - druge razmere! Zatonilo bo staro leto in vzšlo hc novo. Nekaj časa v novem letu se bo ta ali drugi íe zmotil, ko bo pisal datum, pa bo pripisal mesto 1939 še staro letnico 1938. Mnogo ljudi, morda večina, se težko znajde v novih raa-merah. V Rusiji ponekod v širnih sibirskih stepah še sedaj mužiki mislijo, da vlada batuška car, ali da so še razmere, kakor so bile T mnogih drugih krajih se ravno tako Se danes ne morejo ljudje vživeti v nove razmere tet doživljajo radi tega včasih čudne scene. Po glejte in poslušajte po naših sejmih, ali ne slišite še večkrat, kako prodajajo za .krone" in .goldinarje", ki jih že dvajset let ni več. Naša generacija je mnogo doživela. Vrvenje narodov pred svetovno vojno, grozno svetovne vojno, povojne revolucije, polom držav, polom gospodarskih sistemo'1', polom prestolov, polom mnogih nazorov. Prišli so novi časi, nove države, nove razmere na vseh poljih svetovnega življenja. Da mnogi izmed preprostega ljudstva še vedno gledajo svet z dvajset ali celo *0 let starimi očali, je pač razumljivo. Toda manj umljivo pa je, da se dobe tudi med takozvanimi izobraženimi krogi ljudje, ki današnje življenje presojajo po vidikih, ki so veljali še pred 25 leti, to je manj umljivo, dasi je mnogokrat resnično. Pred nekaj mesci sem prišel skupaj z izobraženim možem, ki nekako simpatizira z vso našo ideologijo. V pogovoru o političnih raa-merah pa naenkrat vpade: „Vse bi bilo prav, le to mi ne ugaja, da mora dr. Korošec za vsako malenkost vprašati škofa." Bil sem presenečen. »Dragi moj, kaj ne veste, da danes ni vet škof dr. Jeglič, ampak dr. Gregorij Rozman? Ali ste kdaj slišali, da bi bil sedanji škof dajal politične izjave? Tudi naši največji nasprotniki ttega nikdar ne očitajo, da bi sedanji škof dajal kake politične direktive, ali da bi kakorkoli svojo cerkveno avtoriteto rabil tudi v politične namene. Danes je vendar vsem jasno, da slovenski škofje nočejo biti kaki politični Mojzesi." .No, to jc že res, sedanji škofje pač nimajo mnogi in bila jih je ogromna večina ob de-cemberskih volitvah pomedli s teroristi in ni-hilisti, ki so se skrivali za nacionalne fraze ali pa zu nacionalnimi gesli prikrivali svojo pravo — rdečo barvo precej let v nuši mladi državi. Slovenci smo se zavedali, da je zdaj prišel naš čas in smo s svojim voditeljem udarili po svojih zutiralcih tako, kot so »dir.o zaslužili. Niti en slovenski .nacionalist" jun,o-slovenskega žiga no bo več v Beogradu pljuval nu nufie svete narodne svetinje, niti eden ne bo več motil raznih proračunskih debat s tem, da bi navijal kraguljčke ali udarjal z ro-potuljcami po poslanskih klopeh, niti eden ne bo vlekel poslunske plače za to, da bi Slovenec denuncirul in teroriziral. In tega smo vsi pošteni in pravi Slovenci, pa bodi v tem ali onem svetovnem naziranju, iskreno veseli. Saj smo v veliki slogi pokazali, da zahtevamo resničnih narodnih delavcev in obenem, da ru-zen dr. Korošca ne priznamo nikogar za slovenskega vodnika. Srb noj vodi doma, Hrvat domu, pn tako tudi nu Slovenskem le Sloven-nec, vsi pa za dobro in močno Jugosluvijo, ki nuj to v novem desetletju res tudi čimprej postane. Pruv isto sliko kot v uaši držuvi j« dalo leto 1936 tudi našemu mestu. Gospodarski kraj s svojo okolico, kakor smo mi, ne sme voditi ..zloglasnega" politiziranju z .demonstra- cijami", kar je negativno in od česar celota nima prav nikake koristi, posameznik pa le škodo. Tega so se zavedali sedanji občinski očetje in so stvar pravilno zgrabili v tej dobi. Leto 1938. je dalo našemu mestu poleg drugega prepotrebno novo šolsko poslopje, kot ga zdrava mladina potrebuje. Mestu samemu pa je prineslo novo možnost razvoja s tem, da je z novim lesenim mostom postala pristopna it. za gradbo ugodna hujanska stran. Z odhajajočim letom moramo biti v'splošnem pr/tv zadovoljni. Želimo le, da bi nam medsebojna sloga v novem letu 1939. prinesla še novih sadov, ki so potrebni vsem nam, prinesla pa \ miru in božjem blagoslovu. STRAIS 2 »GORENJEC* politične žilice, ampak papež, to je. vendar prva svetovna politična sila. Saj vendar povsod posega v politiko." »Oprostite, v katerem slučaju pa je papež posegel v kako čisto politično vprašanje- Kdaj je papež dajal kaka politična navodila'"' Mož je bil malo v zadregi, nuto pa pravi: ■Poglejte borbe za razne konkordate, ali to ni politika?" .Dragi moj, če je t; politika, da papež urejuje v dogovorih z državami cerkvene razmere, potem je pač vse cerkveno delo le politika. Če živi cerkev v državi, je pač treba urediti razmere cerkve, do države pravilno, zakon to." »Pa pustimo papeža in škofe, poglejmo sumu naše duhovnike, če smem odkrito govoriti" se mi dobrodušno nasmehne — »malo p.eveč se pa vsekakor pečujo s politiko. Pri nas je preveč takozvanega klerikalizma." »No, pa smo skupaj," mu tudi jaz z nasmehom odgovarjam. »Zdaj pa po nas »fajmoštrih" in kaplanih, kaj ne". Malo sva se smejala, nato pa nadaljujem: »Smo pač tudi mi ljudje, državljani, Slovenci, Jugoslovani in ne moremo tako živeti, kakor da bi nas nič ne brigalo, kaj se godi okrog nas. Pa če priznam še več, tudi to se lahko zgodi, da kateri izmed nas napravi v kakem oziru kako napako. Toda če odkrito govoriva, razlika je pa tudi velikanska med tem, kar je bilo pred 10, 20, ali 30 leti in danes. »To je pa res," mi potrdi moj debater. »Dragi moj prijatelj," nadaljnjem, »vi še gledate skozi očala, ki so stara 10 ali 20 let. Poglejte n. pr. v naš dekanat. V vodstvu politične stranke JRZ ni niti enega duhovnika. Na političnih shodih boste redkokdaj slišali, da bi govoril kak duhovnik, v občinskih odborih je v celem dekanatu morda le par duhovnikov." »Pa poglejte v Kranj. Kdo pa vse komandi-ra? Saj vse vi »komandirute", morda bolj v ozadju, ampak kar vi hočete, to se mora zgoditi ..." Oba sva se zopet smejala. Ko si odpomorem od smeha pa mu tako odgovorim: »Ko sem prišel v Kranj, sem večkrat očito povedal svoje mnenje, da je treba prenehati s to nespametno igro, da bi se šli »klerikalce" in »liberalce". Tu in tam me nekateri niso razumeli. Treba je ločiti katoliško kulturno, vzgojno in socialno delo od dnevne ali strankarske politike. Ker sem občeval z nekateiimi bivšbni liberalci, so me svarili naj bom previden, da me ne premotijo... Onim od bivše liberalne strani pa se je od bivših političnih prijateljev tudi zelo zamerilo, da me. obiščejo, da jaz z njimi prijazno govorim: »Škerbec vas bo," so jih svarili. Meni je bilo jusno, da bodo stare politične forme tudi pri nas morale V ropotarnico in se umakniti novim. I/, strank bo moral izginiti klerikalni in antiklenkalni duh v \ 1» •»{., .» V>* .* ; V,- Izginiti morajo oni, ki pod naprednostjo preganjajo svoj lastni narod. Ustvariti je treba razmere, da bomo vsi, pa naj bo v tej ali drugi stranki. delali za svoj narod, da se ne bomo tožarili, ne klali med seboj, da seuaj mora nclinti tista slovenska sramota, ko smo se hodili »ipe-cat" prej na Dunaj, sedaj pa v Beograd. O vm-Ii teh rečeh smo se večkrat razguvarjali v Kranju. Mislim, da lahko tudi to povem, da sem od začetka vedno stul na stališču, da ne giem na listo pri občinskih volitvah, da sc ne bo moglo reči, da delamo v Kranju »klerikalno politiko". Mož je zmajeval z glavo kakor neverni Tomaž. »To pa ne bo držalo! Saj imate glavno besedo v JRZ, pa »Gorenjec" je tudi v vaših rokah." »To mi boste pu vendar verjeli, če povem, da nisem v nobenem političnem ali Strankarskem odboru in noben kranjski duhovnik ne. »Gorenjec" je pa last Tiskovnega društva, kjer nisem jaz ne predsednik in ne odbornik več! Bil sem prej, pa sem ravno radi tega odstopil, da ne bi kdo mogel upravičeno soliti, da sem jaz odgovoren za politično pisavo »Gorenjca"." Gospod je vstal in se smeje poslovil. Videlo se mu je, dn ga nisem prepričal. Temu mojemu obiskovalcu je danes podobnih še mnogo ljudi, ki še plavajo rekel bi v Sturo leto se poslavlja od nas. Dobro je, če pogledamo ob tej priliki malo po občini, kuj se je napruvilo, kako se je gospodarilo in kaj je na programu za prihodnje leto. Prod štirinajstimi dnevi je bil otvorjen novi leseni most čez Kokro, katerega važnost gotovo nikdo ne zanika, saj so na njega mislili naši očete že okrog 1. f860., vendar je ostalo le pri mislih. Uvidevnosti g. dekana Skerbca se je zahvaliti., da se je ta zamisel lahko tako hitro uresničila. S tem je dana možnost razvoja me' sta ne samo v dolžino proti severu, kar za občinske finance ni najbolj ugodno, ampuk tudi v širjavo proti vzhodu, kar bo gotovo ugodno vplivalo na stari mestni trg. Treba bo še .ire-diti komunikacije, od katerih bo najnujnejša ona iz Klanca. Šola bo po novem, letu oživela, saj bo takoj jx> počitnicah v njej več naraščaju, kot ga je bilo v stari ljudski šoli, ki je služila mladini preko sto let. Občinstvo si je z zanimanjem ogledovalo prostore. Enoglasna je bila sodba ne samo občinstva, ampak tudi šolnikov iz tujih krajev, da je to zgradba, ki odgovarja v.scm najnovejšim predpisom vzgoje in higiene. In končno svotu din 6,003.099.— za tuko zgradbo, opremljeno s popolnoma novim modernim pohištvom, ni velika. Žrtve, ki jih bodo morali dati meščani ne bodo tako težke, ker so skoro polovico prispevale štiri industrije po 4% in bo občina z zneskom, ki bi ga sicer morala šteti samo za obresti, lahko amortizirala kapital. Da bo slika okrog šole popol- predpotopnem mišljenju, ko mislijo, da je danes naša duhovščina še nu istem stališču, kakor je bila pred desetletji, ko je kranjski dekan prirejal po vsej Gorenjski shode in je stul v sredi političnegu boju. Kadar se čuti kdo kaj neprijetno »počaščenega" v »Gorenjcu", že dobim pismo primerne vsebine. Po zuduji volilni kumpaniji sem dobil od dveh struni poziv, nuj skrbim, du se jim v ..Gorenjcu" »popravi krivica". Z dr. Sabothyjem sva se večkrat pošteno nasmejala Jutrovemu ali Narodovemu ..šlngerju", da je »Gorenjec. ..Škerbec—Sabothvjevo" glasilo. Zadnje čase so dr. Sabothvja degradirali, moja malenkost je pu še tu in tam počaščena S tukim naslovom. Razumem tuke ocvirke v v dnevnem časopisju, toda, da izobražen človek misli, da more kranjski župnik poleg drugega dela še sedeti v uredništvu in tam pisati, urejevati in morda ši celo korigirati članke, t > je pa že malo preveč. Za Novo leto bi si dovolil staviti sledeči predlog vsem dobromislečim Slovencem: Po-kopljimo med staro šaro »kle.rikalizem"] Mi duhovniki smo ga že davno pokopali. Naj bi ga spravila v ropotarnico tudi vsa druga slovenska javnost. Danes so drugi časi, druge razmere . . . nu, spada tja še zgradba Higienskega zavoda ob Tvrševi cesti, ki bo zrasda kot upamo v prihodnjem letu, ob Zojzovi cesti pa hiša za upravitelje ljudske šole, katere gradnja pa bo bržkone odvisna od končnega obračuna za šolo oziroma prihrankov pri tej. Ko bo dograjena okrog šole še lična ograja z zelenjem, bo ta kompleks lepo zaključen in gotovo za dolgo časa ponos mestu. Kdor je gledal kduj Kranj iz Šmarjetne gore, mu je gotovo padla v oči nezazidana ploskev med Zvezdo in Zolurijo in ki je kvarila pogled. Hvaležni smo Pokojninskemu zavodu, da je upošteval želje občine in zgradil tam palačo, ki bo vhod v mesto gotovo povzdignila. Ker bodo izginile tam vse ograje in zidovi, se bo promenada razširila prav do Zolurije. Vodovodno vprašanje se zdi, da je še vedno odprto, vendur je več kot gotovo, d«> bo spomladi dograjen. Kot smo že poročali, se vrši dne 3. januarja licitacija za dobavo cevi, ki pa bržkone ne bo uspela, če se ne bodo zanimale za dobavo inozemske tvrdke, ker imamo v Jugoslaviji sair enega dobavitelja in še ta je preobložen /• naročili. Čez štirinajst dni se potem vrši druga licitacija, ki mora uspeti v vsakei slučaju. Med tem bodo razpisana delu in ko bodo dobavljene cevi, se bo lahko začelo takoj z delom, ker so vse 'druge predpriprave Že izvršene in denar pripravljen. Kot smo informirani, se pričakuje, du bo do koncu maja glavni vod Preddvor — Kranj — rezervoar /grajen, S tem bo ugodeno dolgoletni želji vse- Zahvala G. Mayr Pavel, posestnik v Kranju je vplačal v fond za gradbo Prosvetnega doma v Kranju 20.000.- din s sledečo izjavo: „Ob priliki najvišjega jugoslovanskega odlikovanja gospoda ministra n. r. dr. A. Korošca s Knradjordjevo zvezdo I. reda poklanjam 2 .•!!» din odboru za zgradbo Prosvetnega doma v Kranju v znak hvaležnosti in skromne oiid i-žitve za velika dela našega narodnega voditelja za slovenski narod in jugoslovansko državo." Podpisani odbor se najiskreneje zahvaljuje za velikodušno darilo, ki bo izključno uporabljeno za dosego tistih ciljev, do katerih nas vodi naš narodni voditelj. Odbor za zgradbo Prosvetnega donur v Kranju. ga prebivalstva zlasti pa onega v severnem delu mesta, ki je najbolj trpel na pomanjkanju vode zlusti v poletnih mescih, dasi mu v zimskih tudi ni prizanešeno. Istoče.sno z glavnim vodom namerava občina zg, aditi tudi vodovod na Zlatop..!je, s čemer bo ustreženo ta-mošnjemu naselju, ki se je moralo tosedaj zadovoljiti z dežnico in še te je zmanjkalo. Prispevek ca 1,000.000 din se bo kril na ta način, da se je zvišala vodarina za 1000 litrov ali kubični meter na din 2.—, kar bo vsakdo l«h-ko in rad prenesel, kdor uživa to ugodje. Tujci in mladina hrepenijo po kopališču, na katero od leta do leta čakajo. Tudi to vprašanje je rešeno in kot vse kaže, bo prihodnje poletje v Straheči dolini jako živahno. V soglasju s tozadevno komisijo dravske banovine je bilo odločeno, da se zaenkrat napravi samo-večji bazen skupen za plavače in nepbivaeo poleg bazenčka zu otroke. Vsled tega je bilo potrebno spremeniti deloma načrte in statične račune. Čimprej bo nastopila stuvbna sezona, prej bo mogoče pričeti z gradnjo kopališča. Poseben odbor gradi pokopališče, ki je že skoraj dovršeno in kdor si ga ogleda, si lahko že napravi sliko o njem in si izbere prostor, kjer bo počival, saj bo že kmalu spomladi blagoslovljeno in izročeno uporabi. Na zemljišču, ki je bilo namenjeno prvotno za kopališče, bo zrastla mala tekstilna tovarna, ki jo bo zgrudila bunska uprava poleg poslopja za novo tekstilno šolo. Spomladi lahko pričakujemo nujno potrebno razširitev savskega mostu in morda modernizacijo Jelenovega klancu, na trgu pa bo zrastla palača pošte, ki jo bo gradilo poštno mi nistrstvo. Navedli smo v glavnem program, ki .si ga je stavil sedanji občinski odbor in ki ga je že deloma izvršil in ne dvomimo, da bo dokončal tudi ostali del svoje triletke. To pa je mogoče le. če gospodarijo na občini možje. Pregled po občini Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) Rudo je dirjal z vruncem od svobodnjaka do svobod-njnkn, preletel v nekaj dneh vse kraje, od Kranja do Krunjske gore. In možje so mu podajali roke, obljubo vali pri svobodnjuškem meču in svoji časti, da noben njihovih tlučunov ne bo dal 'desetine. In Rudo jim je verjel, srce mu je v ponosu poskukovulo. Kadar je obiskoval zaveznike, je pozabil na vse. Pozabil je na mater in na dom, še zala mlada žena. ki je y duhu vedno liodlla z njim, mu ni prišla več tolikokrat nu misel. In kadar se je spomnil nanjo, mu je zalila srce mehkoba in ljubezen. Tiste bolečine, ki je kovala v duši v dneh negotovosti, ni bilo več in Rado se je šele zdaj prav zavedal, du je bilu Usta bol sladka. Vehar je jezdil od Ožbalta k Podgorcu, od Podgorca k Dolinarju in odtam spet do Klandra pod gun\ Dveh svobodnjakov se je izogibal. Nikoli se ni oglu-sil pri Poklukarju v Gorjah, ker ta ni bil nikoli tre.en in so ljudje pruvilo o njem, da se opijani le enkrat na teden in ostane potem ves teden pijan. Sicer pa je njegove posle prevzel Dolinar in tlačuni so slušuli vsako njegovo besedo, ker so ne silnegu svobodnjaka bali bolj kakor Ilartmana in vseh biričev. Izogiba) pa se je Rado tudi Martin s Koprivnika, ker je izvedel, da '» ni več puntar, odkar se je on oženil. Drugače pa je hodil okrog vseh in ljudje so verjeli njegovi moški besedi, verjeli mnogo bolj, kakor staremu Klnndru samemu. O nameravuni odpovedi desetine pu je izvedel tudi Hortmnn Kruig in se ;c zaveril, dn kmetom Izbi je uporne misli iz glave. Ze to ga je peklo kakor udarec v obraz, ker so vsi svobodnjaki in prazniki plačali dolžno davščino mestnemu vicedomu. njemu pa še fige ni nihč pomolil. Jezil se je tudi Jurij Pucheim. ker je od pln'unc davščine dobršen del priilržnl sebi in je k ima j pol p islol briksenškemu škofu, odkoder je romal denar na cesarski dvor. Edini Jurij Kruig le ostal miren. Brigal se je /a kocki; in vino, zdelo se je, da mu punts Še mar ni Zato je Ilnrtman tembolj gorel v želji, du bi se mogel /nositi nnd upornimi kmeti. Kakšni časi s() prišli? Živina se je uprln svojim gospodarjem. A Hartmnn n" bo rabil meča, to bi bila srumotu za plemiču. Z bičem bom pregnal l'i <»-kletim bikom objestne misli iz glav. Nu vernih duš dun je poslu] hlapce po desetino, kakor je bil običaj od nekdaj. S seboj jim je dal skoro vse biriče, ker je vedel, da utegnejo naleteti na trd odpor. A nobeden birič ni imel meča in sulice kukor nuvatlno. Za pasom so nosili pasje biče, du z njimi neusmiljeno pretolčejo tlačane. Biriči so se čudili pasjemu biču, a ugovarjati ni upal nihče. Na blejskem gradu je bila vsu-ka beseda Hartmunovn prva in nespremenljiva zapoved. Ko so hlapci prišli v Bistrico, kjer so navadno začeli pobirati desetino, so naleteli na gručo ljudi: svobodnjaki, prazniki, podjetniki in tlačani so bili pomešani med seboj, Hlapci so videli, da jih ljudje merijo s sovražnimi pogledi in ni jim bilo prijetno. Najraje bi se obrnili, a Hartinanove zapovedi so bile neprekršljive. Prvi hlapec, ki je jahal zraven voz, se je obrnil k zbrani množici in za vpil: .Hoj, podjetniki, pripravite pogače!" Med ljudmi se je zučul pritajen smeh in Julij Buccel-lini je znvpil začudenemu hlapcu: »Davščino sem plačal vicedomu. mojega železa pa ne b i Hartmun več koval in tudi prodajal ne." »Tako je!" so pritrdili tovariši Italijani, in pritegnili so jim domaČi podjetniki. Pogledali so si v oči in videli, da so polnoštevilno zbrani, samo Ambrožu della Grote ni bilo mod njimi. Hlapci so se osupnjeno spogledali in prvi hlapec se je zurežal. ..Ha. tepci! Če nočete dati sumi. vum vzamemo s silo!" .Ti, kuj pa čenča?" je vprašal doniuči podjetnik Štefan Krulj tovariša Primoža. »Pravi, da nam bo desetino vzel s silo." »O, hudiča!" je zaklel Štefan. ..Poglejte no, kaj klobasa!" se je drl svobodnjak Ož-bald i/ Nomnju. ..Počimo ga po čeljustih, da se mu bodo razklale!" ..Koga'" je vpil hlapec in tovariši so mu pomagali. ..Pri tej priči pripravite de«etino, drugače vum gorje!" Milici mi potegnili izza pumi pasje biče in so grozili tlačaiioin. Vendar so vedeli, da se bodo morali premoči od.it!. Vsem je bilo v mislih, da bi danes utegnila Je kri leči. Ljudem se je išabno hlapčevo govorjenje pokadilo pod nos in glasno so začeli groziti: ,.Pii li j priči se poberite nazaj na Bled! Nikar predolgi: ne čakajte, sicer vam gorje!" ..Kdo nam bo grozil'"' so se čudili lilupci. ..Molčite, psi!" se je drl prvi hlapec. ...Mi pM." je vpil Ožbald in vsi vaščuni so mu pritegnili. ..Takoj izgnite! Če boste kaj Lzivali, vam povem, da je pri Bogu milost, pri nns je ne bo!" Na trdi cesti so zapela konjska kopita in vsi hkrati so se obrnili v tisto smer. Sto ust je glasno vzkliknilo: ..Rudo! Veharjev Rudo! Kavno pravi čus prideš!' Rado je pri tlačenih umiril vrancu in hlastno vprašal: ..Pravijo, da si desetino vzamejo s silo," so mu tožili uporniki in se zgrinjali okrog njega. .Kako je? Kuj vum hočejo'-" »S pasjimi biči nam groze!" je zavpil Ožfbalt. Te besede so Rudotu pognale vso kri v glavo. S stisnjenimi listnicami je ponovil; „S pasjimi biči..." V naslednjem hipu je že pognal konju prav do biričev in jim prevzetno ukuzal: ..Takoj spravite biče!" Biriči so se zagrohotali in grozili. Eden je prišel tik pred Badota in z zasmehoni rekel: »Naši biči se primejo tudi svobodnjakov!" Hado je škrtnil z zobmi, v hipu je potegnil nogo iz Stremena in s težkim škornjem sunil biriča v brado, da se je prevalil vznak po tleh. 1/. bradi! in nosu mu je lilu kri. »To nam plučate!" so vpili hlapci in biriči in vlekli pasje biče, da udarijo po upornikih. Rado pu je prestrigel njihovo namero. Vzdignil je desnico in kriku 11: »Po njih!" »Po njih! Udarimo! Udari Rudo!" so zavpili pttutarji. Vsak je pograbil kur je imel bolj pri roki. Tu kamen, oni bol, tretji je pograbil krepelec iz plotu. V gtaščince je začelo leteti kamenje;, biriči in hlapci so se krili za vozovi, konji so se začeli vzpenjati in plesati. Na pasji bič ni utegnil pomisliti nihče več, „1*0 njih! Na pogin gruščincem!" je rjuhi /besnela množica. Nihče več ni imel slruhn pred biriči, ki se jih je še včeraj spoštljivo ognil. Graščini i so se umikali in jezno pretili s Ibtrlniuiiom in ječo, Tlačani so pritiskali na grajske, hlapcem so leteli pljunki v ibraz, nekateri so bili preplašene biriče po glavah s pestmi, jemali jim bioe In jih preiepali po plečih z njimi. Sredi direndaja je sedel Da konju Rado in puz.no motril vse, kai se je dogajalo ob v JZ.eh \ idol je. du utegne nastati pravi boj, v katerem bi Utegnile padati človeške žrtve-. Njegov jusni glas je tedaj ztrezal v hrup in šjjm. »GORENJEC« STKAN "S vsestransko uvidevni in ki jim je proevit mesta pri srcu, ne da bi pri tem preobremenili občinske finance. Seveda bi morali omeniti še druge potrebe kot šolo na Primskovem, modernizacijo cest skozi mesto, kar pa je v zvezi z gradnjo pošte in moderniziranja državnih in banovinskih cest okoli mesta, gradnjo meščanske šole, ki ima svoje začasne prostore v stari ljudski šoli toda le za pet let, državne policije, ki je na vidiku, preosnova ubožnice, ki je potrebna in še kaj, kar pa ni tako nujno kot so prva navedena in deloma že izvršena dela programa. Strokovnjak Ata „Narod" je zašel med strokovnjake. V rajnki kranjski „Sol.oti" smo čitali davno pred njenim zatonom napoved, da prinese v eni prihodnjih številk strokovno kritiko novega ljudskošolskega poslopja v Kranju Te kritike iz peresa strokovnjaka smo zastonj čakali. Prej je „Sobota" morala zatisniti oči, predno se je njena napoved uresničila. Kakor pa vsa znamenja kažejo je njen strokovnjak še naprej izdeloval svojo .strokovno" kritiko in jo tudi dovršil. Na Sveti večer, ko se verni kristjani pripravljajo na praznovanje svojega največjega praznika, rojstva Sina božjega, je zagledala beli dan tudi .strokovna" ocena nove šole v .Narodu", ki je uvrstilu stari politični list vsekakor med .strokovne" revije. Zdi se, da se je strokovnjaške rajnka ..Sobota" preselila k ata Narodu. V članku samem nismo mogli zaslediti niti sence resnične strokovne ocene, pač pa smo si pri čitanju članka morali tiščati nos, ker je v njem znani in v Kranju že preizkušeni način, oblatenja tudi s .strokovnega" stališča (pa ne arhitektonskega) tako odličen, da je ..duh" močno spominjal na ranjko ..Soboto". Popreje smo si sami Kranjčani in nekaj okolice tiščali nosove, sedaj ima to priliko tudi ostala Slovenija. Res, .zlati vek zdaj muzam kranjskim (slovenskim) pride." Mi bi o županovanju g. C. Pirca več ne pisali, ker res ne opravljamo radi nepotrebnega dela. Kogar tudi zadnje volitve niso prepričale o brezpomembnosti tega gospoda, temu ni pomagati. Pa ti pride ata Narod in — morda ni zgolj na-gajivost (ali se disciplina ruši?) — obnovi spomine na »zahirano" njegovo županovanje. Zato moramo mi kot pravi Kranjčani vzeti v za šeito bivšega g. župana. G. Pire ni vsega za-krivil, kar mu uta Narod hoče podtaknili. Res je, da je šele sedanji vodovodni odbor pod vodstvom g. županu Češnja napravil odločilne korake v vodovodnem vprašanju in da je licitacija za cevi že razpisana, vendar se ne sme šteti v zlo g. Pircu, da so Kranjčani zajeli vodo 4 km dalj kot bi jo moruli in dn so napravili preozke cevi. Tukrat g. Pire š:- ni bil župan, ampak samo politični voditelj. Seveda je nerodno, da g. Pire v 10 letih, ko je pričelo primanjkovati vode, ni storil tudi kot župan ničesar korisinegn za rešitev vodovodne krize, vendar bi mu ute Narod že iz pietete nikakor ne bil smel tega nu tako hlagodišefi način servirati. Sobi mu je očividno prezgodaj dograjena, sicer bi se mu ne smilili davkoplačevalci. Tudi tu ni bilo treba podtikati g. Pircu njegovih direktiv, ki jih je baje dal gg. arhitektoma ing. Valentinčiču in ing. Globočniku, češ da se z načrti ne mudi, ker še ni pripravljen kredit. Sklepati bi se moglo na to, da šole v Kranja še ne bi imeli, če bi bil Župan še g. Pire. To je temlndj utemeljeno, ker je občinski odbor pod njegovim župunovanjem prihranil le nekaj nad 1,700.000 din, dočim je proračun omenjenih arhitektov znašal samo za šolo, ako opreme in zunanje ureditve ne vzamemo v poštev, celih 8,290.074.34 din. Proračun stroškov po načrtih arhitektov ing. Nuvinšku in ing. Ogrinn, katere pa je g. župan baje že v principu odklonil, vsaj tako zatrjujeta gg. ing. Valentinčič in ing. Globočnik, pa je znesel le 5,371."513.16 din. Nova Soln pa stane po teh načrtih v boljt' izdelavi kot je v načrtu predvidena (gumijev tlak mesto teraco tlako, bakreni žlebovi mesto pločevinastih itd.) brez opreme in zunanje u-reditve le 5,469.708.93 din, kje. bi ob*ina pod županovaujem g. Pirca dobila še nadaljnje tri milijone. Da bi hotel g. Pire davkoplačev a'ce kar za tri milijone več obremeniti kot je bilo treba, tega tudi mi ne trdimo. Toliko usmiljenja je g. Pire do davkoplačevalcev že imel, vsaj še v času, ko je bil upravni svetnik Ju-gočeške. Zato bi bilo edino možno, da bi bil še nadalje zbiral fond za novo šolo. Seveda bi to trajalo šc nekaj desetletij, če bi se to zbiranje vršilo v tistem tempu kot se je vršilo pod mjegovim žu,punovanjem. Morda bi v letu 1980 imeli že novo šolo. Ni pa lepo od atu Nuroda, da s svojim čvekanjem odpira po" glede v take možnosti. Kranjski obrtniki bi potemtakem šele letu l°80 mogli pričakovati zuslužek pri novi šoli, če bi župunoval še tedaj g. Pire (Bog mu daj zdravje!). Ako so zuslužek že sedaj imeli, se imajo zahvaliti po »Narodovem" sklepanju le sedanjemu občinskemu odboru s županom g. Česnjem na čelu. Ata Narod je imel pač boljše čase, ko je pohvalil tudi sedanjo večino v občinskem odboru, če je uvidel, da pohvalo res zasluži. Sedaj pa hoče nekaj proklinjati, kar bi imel blagoslavljati. Ako ho hodil ata Narorl nri te i poti bodo tudi njegovi naročniki v Kranju tako zučeli kopneti, kot kopnijo volilci g. Pirca od volitev do volitev. Tedenske novice KRANJ Sneg, ki je zapadel, in hudi mraz ne prizanašata ubogim pticam. Hrane si ne morejo nikjer najti. Apeliramo na dobra srcu, da v tej hudi zimi preskrbe ubogim pticam vsaj mulo hrane. Dovolj je že, če potresete v okolici hiš na deščico nekaj zrn. Že pogled na uboge ptice, ki se bodo zbrale okoli vas, bo že poplačal vaš majhni trud. Kr. banska uprava razglaša, da so po odloku ministrstva za prosveto božične počitnice odrejene na čas od 24. decembra do vključno 9. januarja 1939. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse le neprijetnosti brez bolečin in brez 'kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Srečno in blagosloljeno novo leto želi svojim članom Z. Z. D. podružnica Kranj. Novi minister za gradbe g. dr. Miha Krek je odobril licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste št. J Kranj — Naklo. Ta dela je prevzel kot najnižji ponudnik Ivan Bricelj, stavbenik i/, Ljubljatod z«i vsoto 8,740.774— din. Prosvetno društvo nam za Silvestrov večer pripravlja prav prijetno presenečenje. S pestrim sporedom nas bo razveseljevalo v zadnjih urah starega leta, da bomo pričakali mlado novo leto v prav prijetnem razpoloženju. Dostojnih šal ne bo manjkalo. Bobek, ki pa je sedaj postal general, nam bo pokazal, koliko smo napredovali, ko je on — spal. Pričetck ob 8. uri zvečer. Preskrbljeno je tudi Za dobro kapljico in okusno jedačo. Vstopnina 5.— din za osebo. Solen krema je najboljše sredstvo, da, obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz. Ob vsakem vremenu: soncu, dežju in snegu! Cena d>n 3.-, 10.-. Božični prazniki so minili brez kakih večjih dogodkov. Vsi so se veselili lepega vremena, posebno smučarji so prišli nu svoj račun. Žalostno je samo tO, da so marsikateri radi smuke zanemarili svoje verske dolžnosti. Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: H IN K O PODJAVORSEK - KRANJ. Zahvala! Vsem občanom ^lesta Kranja in občine Slražišče se nnjiskreneje zahvaljuje — Zveza združenih delavcev v Kranju, za vsa prejeta darila katera so bila razdeljena našim potrebnim delavskimi družinam na božičnici, dne 22. 12. 1938 ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Posebna zahvala velja vsem onim tovarnam, ki so se odzvabo klicu ter gmotno podprle našo akcijo. Delavstvo je hvaležno ter v obilni meri ceni socialno potezo svojih gospodarjev. Letošnja prireditev je pač. bila bolj skromna zato nam naj oprostijo vsi oni, ki so dobili piemalo, ali sploh niso bili deležni obdaritve -- mi smo dali več kot smo pa dobili. Zato še enkratni Bog plačaj vsem darovalcem ter jim želimo srečno in blagoslovljeno novo leto 1939. Zveza združenih delavcev v Kranju- D? KOZE!!! Mesarji, trgovci In usnjarji! Ponudite svoje zaloge svinjskih, govejih in telečjih kož, kakor tudi loj pri tvrdki R. BATI8TIČ 8TRAŽIŠČE pri KRANJU Tel. int. Kranj SO. Kupuje po najvišjih dnevnih cenah, ter želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in blagosl. Novo letol 13 15) V Kranju jo odprl pisarno odvetnik dr. Joža Vilfan Vidovdanska cesta 5. (poleg sodišča) Vsi na Šmarjetno goro na Silvestrovanje! Lepo izorana pot - idealna smuka domov! Ponosni boste na svoje perilo, ča ga operete z. »Oven" terpentinovim milom, ker s tem milom oprano perilo je res tako snežnobelo in prijetno duhteče, da so gospodinje z njim nad vse zadovoljne. Hotel .Stara pošta" Kranj. Velika izbira svežih morskih in sladkovodnih rib vsak petek. Originalni .Dingač" in „Opclo" ter pristno dolenjska in štajerska vina. Čez ulico vsa vina 2.— din ceneje. Pri večjem odjemu poseben popust. STRAŽlšCE Namesto venca na grob pok. Janeza Porenta \8 daroval g. Ciril Schiffrer tukajšnjenu do-dobrodelnemu društvu din 100.—. Bog plačaj! PRIMSKOVO Okrog poli 8. ure zvečer na praznik sv. Štefana je nenadoma prispela v gasilski dom iz Gorenj vest, da se čuje v strugi Kokre v pečinah neprestano jokanje otroka v starosti kakih 15 let'. Nekaj domačinov je skušalo priti do mesta, kar se jim pa radi gloiioke vode in pečin ni posrečilo, zato so obvestili gasilsko četo. Ista je takoj odredila 5 mož ter pozvala tudi orožnike, ki so se pridružili reševalcem. Kljub temi in visokemu snegu so gasilci in orožniki preiskali vso tamkajšnjo okolico, a ni bilo najti nikakega siedu. Po izjavi orožnikov, je iiužne., da se je čul glas lisice, katera /na prav spretno posnemati otroški jok ('■). Gasilci in orožniki so izvršili svojo dolžnost. PREDOSLJE Letošnji Božič. Takega božičnega razpoloženja kot letos, že dolgo nismo doživeli. Naši pevci in pritrkovalci so nas veselo izuenidiii in nam pripravili nad vse lep Božič. Prav tam, kjer imamo Boga najbolj blizu, je prav. da se na praznik Jezusovega rojstva naužijemo pravega božičnega razpoloženja. In letos smo -še ga v resnici naužili. Pred jutranjo službo božjo — dosedaj to ni bila navada — smo bili prijetno presenečeni nad slovesnim pritrkavanjem, pevci pa so nam lepo ubrano prepevali božične pesmice — kur med vsemi tremi sv. mašami. Želimo in pričakujemo, da ostane tako tudi v bodoče. Pripravite nam še za druge velike praznike tako razpoloženje. Globoko vam bomo hvaležni. Za letošnji Božič pa vsem skupaj: iskreni Bog plačaj! CERKLJE Popravek. Prosim, da v zakonitem roku v .Gorenjcu" priobčite naslednji popravek: Ni res, da bi bil g. Julij vesel na svojih vratih nalepljenih letakov, pač pa je res, da se je silno jezil. Ni res, da bi bil sukal na vse načine radio in lovil zaželjene novice, pač pa je res, da je bil prepričan, da bo Kramer v Ljubljani izvoljen zn poslanca, g. Julij pa za senatorja. Ni res, da bi se g. Julij jezil nad nekaterimi bivšimi političnimi somišljeniki, pač pa je res, da bi jih rad v žlici vode utopil. Ni res, da bi nekateri njegovi bivši somišljeniki bili kdaj zanj navdušeni, pač pa je res, da zanj v srcu niso nikdar marali. Nazadnje je — ven-ti-oto — res, da bi g. Jul-či rad veljal za voditelja v Cerkljah, a je tudi res, da ga nihče ne mara razen dveh Jož. Naš urednik je zvedel, da bo 8. januarja priredilo Prosvetno društvo v Cerkljah domačo iz kmečkega življenja vzeto Finžgarjevo igro: .Verigo". TRZIC Godbeni odsek Prosvetnega društva sv. Jo žefa priredi na Silvestrov večer ob poli deveti uri zvečer v Našem domu burko »Tisoč vozlov" ali .Ena nevesta za tri". Predprodaja vstopnic je kot običajno v trufiki ge. Perne. SV. JOŠT Nove jaslice v cerkvi sv. Jošla. Bolj in bolj se vpeljuje navada, da se tudi pa naših cerkvah postavljajo jaslice. Tudi v naši cerkvi smo jih imeli že nekaj let, pa naše jaslice so bile revne, zelo revne. Zdaj je nam oskrbel nove lepše in večje g. Janez Kodrun iz Stružišča pri Kranju, Na levi je velika uradna hišu, kjer sta se bila tudi Marija In Jožef zglusilu k popisovanju. Pred uradom še leži na mizi knjiga popisovanja, ,■ kateri se bere: »Jožef iu Marija iz Nazuretu, rodu Davidu." Lepa zamisel! Na desni pa je hlevec z ljubkim Detetom. Bodi nu tem mestu izrečena prisrčnu zalivala plemenitemu darovalcu! HRAST JE Naše Prosvetno društvo bo uprizoril.) v nedeljo na Novega leta dan ob 3. uri popoldne igro ..Trdosrčni vitez". V njej je prikazano trpljenje slovenskih kmetov pod graščinskim jarmom, njegovi boji in zmaga. Ta igra bo zanimala nc samo okoliške prosvetni je, ki zasledujejo nupredek našega odra, ampak tudi vse kmete, ki bodo spoznali kako trdo borbo je vodil naš kmet že nekdaj za svoje pravice. Med odmori bo delal veselo razpoloženje nnš domači tamburaški zbor. Vabimo vse, da napolnite našo dvorano do zadnjega kotička. O telovadbi Marsikdo se čudi, čemu se mučimo in >ku-čemo po orodju. Res žalostno je, da je med nami še mnogo ljudi, ki trdijo, da je tel ovadba na orodju naravnost škodljiva in torej na noben način koristna. Ze sama beseda, telovadba" pomeni, da si pri tem delu urimo telo in krepimo mišice, kar se doseže v največji meri s primernim sistemom. Iz zdravstvenega vidika niso te vaje nič manj koristne in potrebne, saj se pri njih izredno razširi prsni koš in s tem povečajo pljuča. Prav tako pa so pokazale dolgoletne skušnje, da je zlasti orodna telovadba (drog, bradlja, krogi, konj in plezala) skoro nujno potrebna za lep in zdrav telesni razvoj. Vajs nu orodju ne zmanjka. Imamo toliko pestrih in zanimivih kombinacij, da morajo navdušiti in razveseliti vsakega gledalca, kaj šele telovadca, ki te vaje izvaja. Ta pestrost in raznoličnost obenem vpliva na človeka tudi vzgojno in na nek način sociahio, 'tako da vsaj za nekaj časa more pozabiti na težke skrbi, ki nam jih prinašajo dnevi. Posebno ugodno pr. delujejo predvsem na telovadca samega, kar se tiče tudi živčnega sistema. Vsak trenutek so namreč živci in mišice postavljeni pred novo nalogo in se brez dvoma silno krepe pri tem. ko v akciji hitro prehajamo iz enega giba v drugega. Zimska sezona je sicer za orodno telovadbo manj prikladna, kar spričuje delo zlati v podeželskih telovadnicah. Zato pa nam je mnogo bolj naklonjena pomlad s svojim svežim zrakom. Pozimi lahko to neugodnost deloma nadoknadimo s tem, da v izdatni meri gojimo takoimenovano »talno telovadbo". Brez nje ne moremo naprej! Šele ko svoje ude primerno razgibljcmo in napravimo prožne po enakomernem dnevnem delu, smemo upati v boljši uspeh tudi pri vajah na orodju. Ta način telovadbe je posebno priporočljiv in potreben za vse vrste športnike. Zato ni čuda, če so jo •■peljali tudi pri izredno zimskih športih kot dosego stavljenih smotrov.' Če bomo iz teh zdravstvenih nagibov gojili telovadbo, potem bomo s to zaposlitvijo sami zadovoljni, bodisi fantje kot dekleta. Posebno naj pa starši to upoštevajo in pošljejo v našo telovadnico vso svojo m'adino, da bomo Slovenci res narod z zdravim telesom in zdravo dušo. _fcer. ŠPORT Športni klub .Savica" Slražišče priredi v nedeljo, dne i. januarja 1939. ob 10. uri dopoldne sunkaške tekme na progi Razpotje — Sv. Jošt — Pševo — Ošpren. Zbirališče ob 9. uri v gostilni Tepina. Mestni stavbenik PAVEL BREN Kranj, Jenkova 5. Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žage mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cen'tve. Vsem cenj. naročnikom se najtopleje priporoča. Nadaljevanje podlistka .Volčin" v prihodnji številki. Op. ur. MALI OGLASI Važno! MedVoce. otonjene. spalne« diva- ner t. d*, izdeluje solidno in na nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na sknli_^(v hiši g. Sipica).__ Sprejme se vef delavk zu Šivanje moškega perila na domu, lahko tudi od duleč. 6 dnevno brezplačno učenje. Istotam se dobi šivalni stroj za nizka mesečna odplačil«. Zgluslti se je v Kranju, Cesta na Golnik št. t (Maj-dičeva hiša). Odda se soba in kuhinju s pritiklinami in soba s štedilnikom. Stražišče 93 (Bantale). Odda se takoj lepo sončno stanovanje s ko palnico in drugimi pritiklinami. Nuslov v upravi. Učenka se takoj sprejme v trgovino mešanim blagom. Najraje tista, ki se je učila eno leto v tej stroki. Naslov v upravi. CERKLJE Pri srečobvu sudjarske podružnice so bile izžrebane sledeče številke: 46, 150, 247, 262, 326, 375, 387, 390, 451, 472, 485, 498, 501, 588, 544, 546, 568, 614. 637, 659, 665, 676, 738, 750, 809, 811, 831, 843, 854, 894, 898, 903, 924, 941. 976, 987, 1001, 1048. 1063, 1066, 1085, 1113, 1139, 1195, 1272, 1298, 1305, 1310, 1405« 1417, 1430, 1438, 1529, 1534, 1561, 1579, 1593, 1614, 1629, 1664, 1703, 1716, 1722, 1736, 1752, 1777, 1794, 1812, 1836, 1865, 1882, 1921, 1929, 1962, 1976, 1977, 1993, 2007. 2021, 2026, 2027, 2043, 2149, 2154, 2186, 2247, 2268, 2284, 2315, 2347, 2350, 2430, 2435, 2438, 2451, 2487, 2498, 2529, 2534, 2553, 2569 2577, 2597, 2598, 2607, 2636, 2644. 2677. 2686, 2695. 2704, 2744, 2770, 2804, 2809, 2816, 2890, 2896, 2917, 3009, 3014, 3028, 3053, 3060, 3118, 3156, 3170, 3176, 3187, 3199, 3224, 3238, 3250, 3301. 3317, 3333, 3367, 3404, 3409, 3416, 3452, 3461, 3476, 3484, 3506, 3565, 3582, 3668, 3678, 3746, 3756, 3763, 3806, 3809, 3825, 3838, 3883, 3898, 3903, 3980, 3989, 4026, 4043, 4090, 4104, 4115, 4189, 4192, 4244, 4252, 4271, 4298, 4326, 4354, 4355, 4480, 4-37, 4539, 4578, 4596, 4597, 4675, 4680. 4688, 4693, 4700, 4722, 4726, 4741, 4744, 4748, 4766, 4821, 4829, 4855, 4864, 4908, 4958, 4959, 4974. Dobitke je treba dvigniti do 2. februarja 1939 potem času zapadejo v korist podružnice sadjarskega društva v Cerkljah. V.en> odjemalcem teli .refino in vételo Novo leto Srečno ÍD Vftselo NOVO leto Želi VSem SreČnO NOVO letO Želi ŠTER MIHAEL cenj. strankam Martín H O tirati ROJENKOVA üífT0 ZUPa" IVail splošno pečarstvo KRANJ krojaštvo — ČIRČ1ČE 19 — Kranj Škofja Loka, Mestni trg 3. ŽARNICE pregorele zamenja za popolnoma nove že po din €>•- „OBNOVA" pri Franjo Nadižar Kranj Prešernova ulica št. 18. Srečno Novo leto 1939 želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem Jožef Zupančič strojno mizarstvo Primskovo pri Kranju Veselo in srečno NOVO LETO želi vsem svojim cenj. gostom in prijateljem ter se jim priporoča še v naprej za obilen obisk URANIČ JANKO Tudi v naprej bom GOSTILNIČAR točilnajboljšavinaR E T N J E 17, p. KRIŽE Novoporočeni! Najlepše in najcenejše spominske slike na poroko Vam izvrši Foto jug - Kranj Srečno in veselo Novo leto želita vsem obiskovalcem ŠMARJETNE GORE Marjan in Marta Pollak Srečno in veselo Novo leto-želi vsem cenj. odjemalcem in se za v bodoče vljudno priporoča tvrdka: LOGAR ® K ALAN MANUFAKTURNA ZALOGA Lastnik: SREČKO VIDMAR KRANJ Sreče in zadovoljstva želi prav vsem Vsem, ki so mi v letu 1938. izkazali zaupanje, se najtopleje zahvaljujem. SEKNE FRANC MESTNI TESARSKI MOJSTER KRANJ Želim vsem blagoslovljeno Novo leto in se še nadalje priporočam. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani podružnica Kranj želi vsem srečno Novo leto 1939 in se priporoča za nadaljno naklonjenost. SILVESTROVANJE v vseh prostorih hotela „Stara pošta" v Kranju. Začetek ob 7. uri zvečer. Bar Bife Jazz orkester Ples Vstopnina prosta. Pozorl Pozor I Čevljarna „EIita" Kranj Vam nudi najugodnejši nakup vsakovrstnih čevljev za zimo, kakor šport, smuč iz nepremočljive krom kože in sploh za štra-pac, kakor tudi vse vrste luksuznih čevljev najnovejših modelov. Poskusite in preprečali se boste, da so „Elitatt čevlji najboljši. Sprejemamo tudi popravila ter jih najhitreje in najvestneje izvršujemo. Kupuj domače blago! Ročno delo! Vsem svojim cenj. odjemalcem želi veselo in srečno Novo leto Anton Šinkovec, Kranj vrvarna in trgovina Srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem TERČON ALBIN delikaiese - ipecerija Kranj, telefon št 70. Hlebš steklarna K R A N j (,......... Veselo in srečno Novo leto želi sedlarstvo in tapetništvo Ivan Jenko nasl. KRANJ, Ljubljanska c. 1 Zahvaljujoč se vsem cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost se priporočam tudi v nadalje in Vam želim blagoslovljeno in uspeha polno NOVO LETO! JOŽE SITAR MIZARSTVO KRIŽE NA GORENJSKEM Blagoslovljeno Novo leto želi vsem Vinko Oselji pečar KRANJ, Glavni Irg 18 Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu po *7o na tri mesce vezane vloge po 5% Narasle in nevzdignjene obresti pripisuje h kapitalu vsako leto, to je 81. decembra, ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati i">di tega pri hranilnici. Dne 31. novembra 1938 je bilo stanje hranilnih vlog na knjižice in v tekočem računu okroglo 48,00 VOO'-, in raznih posojil okroglo 2S.OCO.000'-. 14 karatni zlati prs ani že od 70 din dalj« dalle j^es poceni novoletna darila! Ure, zlatnina, ln druga darila pri Rangusuv Kranju se bodo dobila 1 B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 7l2»t/> In srebro kupujem po J**?/"*"1 *,atl L\ aiO nafv,iji detivn, cenl, dalje Za urednika ii. izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranja.