ORMOŽ, 18. JUNIJ 2019 TISKOVINA
LETNIK: 23 ŠT. 9
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ
VSEBINA
54.	ODLOK o spremembah Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2019 -št. 2
55.	ODLOK o turistični in promocijski taksi v občini Ormož
56.	SKLEP o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
57.	SKLEP o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev hleva Štuhec (OPPN Štuhec)
58.	SKLEP o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Ivanjkovci
59.	SKLEP o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu
60.	SKLEP o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec Ormož
61.	SKLEP o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Velika Nedelja
62.	SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra
63.	Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v občini Ormož
54.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZfisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. in 103. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Onnož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na 7. redni seji, dne 17.6.2019 sprejel
ODLOK
o spremembah Odloka o proračunu Občine Ormož za leto 2019 - št. 2
1.	člen
V Odloku o proračunu Občine Onnož za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 20/18) in Odloka o spremembah proračuna Občine Ormož za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/19, z dne 19.2.2019) se dmgi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v EUR
Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2019
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	14.811.535
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	10.555.997
70 DAVČNI PRIHODKI	8.960.116
700 Davki na dohodek in dobiček	7.796.842
703 Davki na premoženje	966.769
704 Domači davki na blago in storitve	196.505
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.595.881
Občina Ormož, Ptujska 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.212.764
	711 Takse in pristojbine	10.500
	712 Globe in druge kazni	19.100
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	46.146
	714 Dmgi nedavčni prihodki	307.371
72	KAPITALSKI PRIHODKI	181.367
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	82.367
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	99.000
73	PREJETE DONACIJE	820
	730 Prejete donacije iz domačih virov	820
74	TRANSFERNI PRIHODKI	4.073.351
	740 Transferni prihodki iz dragih javnofinančnih institucij	2.080.956
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	1.992.395
II.	SKUPAJ ODHODKI	19.313.747
40	TEKOČI ODHODKI	3.080.530
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	849.814
	401 Prispevki delodajalca za socialno varnost	136.648
	402 Izdatki za blago in storitve	1.676.428
	403 Plačila domačih obresti	32.480
	409 Rezerve	385.160
41	TEKOČI TRANSFERI	5.905.974
	410 Subvencije	366.470
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.964.484
	412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	444.175
	413 Drugi tekoči domači transferi	2.130.845
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	9.871.347
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	9.871.347
43	INVESTICJSKI TRANSFERI	455.895
	431 Investicijski transferi privatnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	256.768
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	199.127
III.	PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (PRESEŽEK) (I.-II.)	-4.502.212
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto	P™'2019
TV. PREJETA VRAČTLA DANTH POSOJIL TN KAPITALSKIH	41.560
DELEŽEV
75	Prejeta vračila danih posojil	41.560
750 Prejeta vračila danih posojil	41.560
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
44	Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev	0
440 Dana posojila	0
VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev (IV.-	41.560
V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina / Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2019
VIL ZADOLŽEVANJE	2.950.385
50 ZADOLŽEVANJE	2.950.385
500 Domače zadolževanje	2.950.385
VIII. ODPLAČILA DOLGA	521.927
55 ODPLAČILA DOLGA	521.927
550 Odplačila domačega dolga	521.927
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VIL-II.-V.-VIII.)	-2.032.194
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	2.428.458
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	4.502.212
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.
PRETEKLEGA LETA
9009 Splošni sklad za drugo	2.032.194
2.	člen
V prvem odstavku 12. člena se znesek »2.487.385 eurov« nadomesti z zneskom »2.950.385 eurov«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka: 410-8/2019 11/11 Ormož, 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
PRILOGA:
Posebni del in načrt razvojnih programov
55.
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odi. US in 11/18 - ZSPDSLS-1) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 7. redni seji, dne 17.6.2019
ODLOK
o turistični in promocijski taksi v občini Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina)
(1)	Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Ormož (v nadaljevanju: odlok) določa:
-	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
-	način plačevanja turistične in promocijske takse,
-	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
-	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Onnož.
II.	ZAVEZANCI ZA PLAČILO, OPROSTITVE TER VIŠINA TURISTIČNE IN PROMOCIJSKE TAKSE
2.	člen (zavezanci)
Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih opredeljenih v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) (v nadaljevanju: ZSRT-1).
3.	člen
(višina turistične takse)
Višina turistične in promocijske takse za prenočitev na dan j e določena v naslednjih zneskih: turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,20 evra, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,30 evra, skupna višina obeh taks znaša 1,50 evra na osebo na dan.
4.	člen
(oprostitve plačila turistične takse)
(1)	Oprostitev plačila turistične in posledično promocijske takse velja v višini in za zavezance, kot je to opredeljeno s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZSRT-1.
(2)	Turistične in promocijske takse so v višini 30 odstotkov oproščene:
-	osebe, ki prenočujejo v kampih,
-	osebe, ki prenočujejo v šotoriščih,
-	osebe, ki prenočujejo v glampingu in
-	osebe, ki prenočujejo v avtodomih na počivališčih za avtodome.
III.	NAČIN PLAČEVANJA TURISTIČNE TAKSE
5.	člen
(plačilo turistične in promocijske takse)
(1)	Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, pobira turistično takso v imenu in za račun Občine Ormož in promocijsko takso v imenu in za račun javne agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ah najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2)	Izvajalec nastanitvene dejavnosti pobira in odvaja turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če plačila storitev za prenočevanje ne zaračunava.
(3)	Turistično in promocijsko takso iz prvega in dragega odstavka 3. člena tega odloka zavezanec v skupnem znesku nakaže na poseben račun Občine Ormož, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. Razporejanje promocijske takse po pooblastilu občine izvaja Uprava za javna plačila.
IV.	VODENJE	E VIDEČE TURISTIČNE IN
PROMOCIJSKE TAKSE
6.	člen
(evidenca turistične in promocijske takse)
(1)	Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki meja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov, vsebuje še:
-	podatek o številu prenočitev posameznega gosta,
-	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta,
-	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta,
-	če je oseba oproščena plačila celotne ah dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ah elektronski obliki.
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
V.	NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
7.	člen (nadzor)
(1)	Za nadzor nad izvajanjem določil tega odloka je pristojna občinska inšpekcija.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
8.	člen
(kazenske določbe)
(1)	Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če:
-	ne pobira turistične in promocijske takse v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. členom tega odloka ali
-	ne vodi evidence turistične takse v skladu s 6. členom tega odloka ali
-	ne nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega odloka.
(2)	Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet,
ki prejema turiste na prenočevanje.
VI.	KONČNE DOLOČBE
9.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož 12/2004).
10.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož.
Številka: 007-4/2018 4/18 Ormož, dne 17.6.2019
Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
56.
Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 21/18 - ZNOrg), 1. člena Sklepa o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 5/19) ter 16. člena Statuta Občine Onnož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo), 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno
glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 4/16) in 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) so Občinski sveti Občin:
Onnož na svoji 6. seji, dne 24.4.2019 Sveti Tomaž na svoji 5. seji, dne 23.5.2019 Središče ob Dravi na svoji 5. seji, dne 15.5.2019 sprejeli naslednji
SKLEP
o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
1.
V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se imenujejo naslednji člani:
1.	Janko Zadravec, predstavnik Občinskega sveta Občine Onnož,
2.	Irena Majcen, predstavnica Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi,
3.	Anton Ganza, predstavnik Občinskega sveta Občine Sveti Tomaž,
4.	Maijan Munda, predstavnik Občinske uprave Občine Ormož,
5.	Boštjan Kranj čec, predstavnik Občinske uprave Občine Središče ob Dravi,
6.	Ivan Rakuša, predstavnik Občinske uprave Občine Sveti Tomaž,
7.	Alen Simonič, predstavnik Upravne enote Onnož,
8.	Darko Zamuda, predstavnik Policijske postaje Onnož,
9.	Cvetka Meško, predstavnica organizacij, ki se ukvaijajo z vzgojo in izobraževanjem v cestnem prometu,
10.	Ivan Viher, predstavnik upravljavca cest,
11.	Drago Slavinec, predstavnik OŠ na območju UE Onnož, ki ga predlaga aktiv ravnateljev UE Ormož.
2.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenuje za mandatno dobo štirih let. Mandatna doba začne teči članom naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož.
Številka: 013-4/2019 01/9 Ormož, dne 23.4.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
Številka: 007-12/2019 01/ZH Sv. Tomaž, dne 23.5.2019
ŽUPAN OBČINE SV. TOMAŽ Mirko CVETKO l.r.
Številka :03230-3/2019-4 Središče ob Dravi, dne 15.5.2019
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI Jurij BORKO l.r.
57.
Na podlagi 119. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Onnož dne 17.6.2019 sprejel
SKLEP
o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev hleva Štuhec (OPPN Štuhec)
1.	člen
(potrditev izhodišč za pripravo OPPN)
S tem sklepom se potijujejo izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za dela enot urejanja prostora KL 1 in EU 57 (v nadaljevanju OPPN Štuhec) na predlog investitoija.
Pravna podlaga za izdelavo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 3.ea člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 -uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 -ZKme-lD in 79/17). Investitor, Franc Štuhec, Spodnji Ključarovci 18, 2274 Velika Nedelja, je nosilec kmetijskega gospodarstva (KMG-MID: 100293238), vpisanega v register kmetijskih gospodarstev, nosilec kmetije je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z opravljanjem kmetijske dejavnosti dosega najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov, s čimer izpolnjuje zakonske pogoje, ki omogočajo pripravo
OPPN za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe prostora. Pripravljena so izhodišča za pripravo OPPN Štuhec za gradnjo hleva za krave molznice in mlado živino. Izhodišča za poseg na kmetijska zemljišča so sestavni del postopka priprave OPPN, Občina Onnož bo v postopku sprememb in dopolnitev OPN, z uveljavitvijo OPPN, vnesla spremembe v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
Pripravljavec je pobudo obravnaval in ugotovil, da je skladna z izhodišči in cilji prostorskega razvoja občine. Z OPPN se podrobneje določi arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
S sklepom se opredelijo predmet in razlogi za pripravo OPPN, območje urejanja in predmet načrtovanja, način pridobitve strokovnih rešitev, vrsta postopka, roki za pripravo, navedba nosilcev urejanja prostora, načrt vključevanja javnosti, seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora.
2.	člen
(območje urejanja in predmet načrtovanja)
Območje urejanja OPPN Štuhec se nahaja v naselju Spodnji Ključarovci in po Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Onnož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/2013, 10/2013, 1/2016, 7/2017) sodi v enoto urejanja prostora KL 1 in EU 57. Območje obdelave z OPPN obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1772 in 1773 k.o. Ključarovci pri Onnožu. Območje obravnave se nahaja delno na stavbnem zemljišču, večji del pa posega na kmetijske površine. Zemljišče s parcelno številko 1773 k.o. Ključarovci pri Ormožu je opredeljeno kot stavbno zemljišče s podrobnejšo namensko rabo SK - površine podeželskega naselja, zemljišče s parcelno številko 1772 k.o. Ključarovci pri Ormožu pa je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče s podrobnejšo namensko rabo KI -najboljša kmetijska zemljišča. Predvidena je širitev območja za pozidavo kmetijskih objektov, saj se na zemljiščih s parcelnima številkama 1772 in 1773 k.o. Ključarovci pri Ormožu, ki se bo urejal z OPPN Štuhec, načrtuje gradnja hleva za krave molznice in mlado živino.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve za pripravo OPPN Štuhec temeljijo na izdelanih strokovnih podlagah, analizi dejanskega stanja, idejnih zasnovali, tehničnih opisih in predlogih investitoija.
4.	člen
(vrsta postopka)
Priprava OPPN Štuhec poteka skladno s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17).
5.	člen
(roki za pripravo OPPN in njegovih faz)
Roki za pripravo so določeni z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17). OPPN Štuhec vsebuje tekstualni in grafični del, ki se izdela v digitalni in analogni obliki. Okvirni roki za pripravo so:
faza	vsebina	trajanje
1.	izhodišča in sklep o pripravi OPPN	30 dni
2.	osnutek OPPN	15 dni
3.	prva	mnenja nosilcev	urejanja prostora	(NUP), odločitev o CPVO	30 dni
4.	dopolnjeni osnutek OPPN	45 dni (če je za OPPN potrebno izvesti CPVO se zagotovi okoljsko poročilo, ki se z dopolnjenim osnutkom pošlje na MOP v presojo skladno z Zakonom o varstvu okolja)
5.	javna razgrnitev in javna obravnava	30 dni
6.	stališča do pripomb in	predlogov javnosti	15 dni
7.	prva obravnava na občinskem svetu	20 dni
8.	predlog OPPN	15 dni (po potrditvi stališč in pripomb na občinskem svetu)
9.	dmga	mnenja nosilcev	urejanja prostora (NUP)	30 dni (če je potrebno izvesti CPVO, MOP odloči	o sprejemljivosti izvedbe OPPN na okolje)
10.	sprejem OPPN na občinskem svetu, z objavo v uradnem glasilu	
Roki so zapisani okvirno in se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora ter drugih akteijev v postopku tudi spremenijo.
6.	člen
(navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo mnenja)
Pristojni nosilci urejanja prostora za izdajo smernic za izdelavo OPPN Štuhec so :
1.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Direktorat za kmetijstvo. Dunajska 22, 1000 Ljubljana
2.	Ministrstvo za obrambo. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
3.	Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije za okolje. Oddelek porečja reke Drave, Krekova 17, 2000 Maribor
4.	Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor
5.	Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana
6.	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor
7.	Ministrstvo za infrastrukturo. Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
8.	Elektro Maribor d.d.. Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
9.	Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja. Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor
10.	GVO d.o.o., Cigaletova 10, 1000 Ljubljana
11.	Komunalno podjetje Onnož, Hardek 2le, 2270 Ormož
12.	Občina Onnož, Ptujska cesta 6, 2270 Onnož
13.	Zavod za gozdove, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor,
14.	ELES d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
15.	Plinovodi d.o.o.. Cesta ljubljanske brigade llb, p.p. 3720, 1001 Ljubljana
16.	Ministrstvo za zdravje. Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
17.	Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za okolje. Sektor za CPVO, Dunajska 48, 1000 Ljubljana (celovita presoja vplivov na okolje)
V postopek se vključi tudi dmge nosilce urejanja prostora, če se v okviru priprave dokumenta ugotovi, da upravljajo ah so odgovorni za posamezno področje in je potrebno njihovo mnenje o načrtovani prostorski ureditvi.
7.	člen
(načrt vključevanja javnosti)
Javnost se v postopek vključuje skladno s 112. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17). Po pridobitvi mnenj bo pripravljen dopolnjen osnutek OPPN in okoljsko poročilo (če bo to potrebno), ki se bosta javno objavila na spletni strani Občine Ormož ter
javno razgrnila. Javnosti se bo na objavljeno in razgrnjeno gradivo omogočilo dajanje predlogov in pripomb za najmanj 30 dni. Javnost bo z objavo v uradnem glasilu Občine Onnož in na spletni strani seznanjena s krajem in časom javne razgrnitve, spletnim naslovom, kjer je dopolnjeni osnutek OPPN objavljen, ter z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje. Med javno razgrnitvijo bo Občina zagotovila tudi javno obravnavo razgrnjenega gradiva.
8.	člen
(seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora)
Investitor je pobudi za izdelavo OPPN priložil idejno zasnovo predvidenih objektov v prostor, dokazila o izpolnjevanju pogojev skladno s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 -uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 -ZKme-lD, 79/17) in mnenje Kmetijsko svetovalne službe k izgradnji predvidenih objektov. Podatke za pripravo OPPN posreduje Občina Onnož, delno pa jih pridobi izbrani načrtovalec izjavno dostopnih evidenc. Finančna sredstva za pripravo OPPN Štuhec in pripravo strokovnih podlag zagotovi investitor. Občina vodi postopek priprave OPPN Štuhec v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer:
zaprosi za smernice in mnenja ter odločbo o postopku celovite presoje vplivov na okolje, pripravi javno razgrnitev in javno obravnavo prostorskega akta,
vodi spis postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev, sproti seznanja naročnika s pripravljenimi gradivi v delu, ki se nanašajo na prostorsko ureditev, vključno z gradivom za javno razgrnitev in s stališči do pripomb in predlogov z javne razgrnitve, poskrbi za sprejem akta na občinskem svetu in objavo v uradnem glasilu.
Občina Ormož bo v skladu s 4. odstavkom 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) s pobudnikom priprave sklenila pogodbo o medsebojnih obveznostih, glede finančnih in rokovnih vidikov priprave OPPN.
9.	člen
(objava in veljavnost sklepa)
Sklep o začetku priprave OPPN Štuhec se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in v svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka : 350-19/2019 02\22 Datum: 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
58.
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 17.6.2019 sprejel
SKLEP
o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Ivanjkovci
1.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Ivanjkovci v šolskem letu 2018/2019 za čas od 1. 7. 2019 do 31. 8. 2019 znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta	559,46 EUR
starosti
(prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta	385,83 EUR
starosti
(dmgo starostno obdobje)
3.	V kombiniranih oddelkih od 2.	410,20 EUR
do 6. leta starosti
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
2.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Ivanjkovci v šolskem letu 2019/2020 za čas od 1. 9. 2019 dalje znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta starosti 497,04 EUR (prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta starosti 381,29 EUR (dmgo starostno obdobje)
3.	V kombiniranih oddelkih od 2. do 405,66 EUR 6. leta starosti
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
3.
Število in vrsta oddelkov predšolske vzgoje Osnovne šole Ivanjkovci:
Šolsko leto 2018/2019
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Ivanjkovci	heterogeni oddelek 1. starost.obdobja	12 (10+2)
Ivanjkovci	kombinirani oddelek	19 (17+2)
Ivanjkovci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
Šolsko leto 2019/2020
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Ivanjkovci	homogeni oddelek 1. starost.obdobja	14 (12+2)
Ivanjkovci	kombinirani oddelek	19 (17+2)
Ivanjkovci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
4.
Ta sklep velja od 1. 7. 2019 dalje.
Številka: 602-6/2019 10 8 Ormož, dne 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
59.
Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 17.6.2019 sprejel
SKLEP
o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu
1.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Miklavž pri Ormožu v šolskem letu 2018/2019 za čas od 1. 7. 2019 do 31. 8. 2019 znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta	517,34 EUR
starosti
(prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta	357,61 EUR
starosti
(dmgo starostno obdobje)
3.	V kombiniranih oddelkih od 2.	380,03 EUR
do 6. leta starosti
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
2.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Miklavž pri Ormožu v šolskem letu 2019/2020 za čas od 1. 9. 2019 dalje znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta	523,98 EUR
starosti
(prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta	364,24 EUR
starosti
(dmgo starostno obdobje)
3.	V kombiniranih oddelkih od 2.	386,66 EUR
do 6. leta starosti
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena
3.
Število in vrsta oddelkov predšolske vzgoje v Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu:
Šolsko leto 2018/2019
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Miklavž	heterogeni oddelek 1 starost.obdobja	12 (10+2)
Miklavž	kombinirani oddelek	19 (17+2)
Miklavž	heterogeni oddelek 2 starost.obdobja	21(19+2)
Kog	kombinirani oddelek	19(17+2)
Kog	kombinirani oddelek	19 (17+2)
Šolsko leto 2019/2020
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Miklavž	heterogeni oddelek 1 starost.obdobja	12 (10+2)
Miklavž	kombinirani oddelek	19 (17+2)
Miklavž	heterogeni oddelek 2 starost.obdobja	21(19+2)
Kog	heterogeni oddelek 1 starost.obdobja	12 (10+2)
Kog	heterogeni oddelek 2 starost.obdobja	21(19+2)
4.
Ta sklep velja od 1. 7. 2019 dalje.
Številka: 602-2/2019 10 8 Ormož, dne 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
60.
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 17.6.2019 sprejel
SKLEP
o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec
Ormož	
JL. Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec Onnož v šolskem letu 2018/2019 za čas od 1. 7. 2019 do 31. 8. 2019 znaša:	
1. V oddelkih od 1. do 3. leta starosti (prvo starostno obdobje)	500,65
2. V oddelkih od 3. do 6. leta starosti (dmgo starostno obdobje	341,59
3. V oddelkih od 3. do 4. leta starosti (homogeni oddelek 3-4 let starih otrok)	402,31
4. V kombiniranih oddelkih	402,31
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.	
2.	
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec Onnož v šolskem letu 2019/2020 za čas od 1. 9. 2019 dalje znaša:	
1. V oddelkih od 1. do 3. leta starosti (prvo starostno obdobje)	519,18
2. V oddelkih od 3. do 6. leta starosti (dmgo starostno obdobje	366,44
3. V oddelkih od 3. do 4. leta starosti (homogeni oddelek 3-4 let starih otrok)	414,62
4. V kombiniranih oddelkih	414,62
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
3.
Število in vrsta oddelkov predšolske vzgoje v Vzgojno izobraževalnem zavodu Vrtec Onnož:
Šolsko leto 2018/2019
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Onnož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Onnož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Onnož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Onnož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje (polovični oddelek)	7 (6+1)
Onnož	Homogeni oddelek 3 do 4 letnih otrok	19 (17+2)
Onnož	Homogeni oddelek 3 do 4 letnih otrok	19 (17+2)
Onnož	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Onnož	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Onnož	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Onnož	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Velika Nedelja	Kombinirani oddelek	19 (17+2)
Velika Nedelja	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Šolsko leto 2019/2020
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Ormož	Heterogeni oddelek 1 starost.obdobje	12 (10+2)
Ormož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Ormož	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Ormož	Kombinirani oddelek	19 (17+2)
Ormož	Homogeni oddelek 3 do 4 letnih otrok	19 (17+2)
Ormož	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Ormož	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Ormož	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Ormož	Heterogeni oddelek 2 starost.obdobje	21(19+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 1 starost.obdobje	14 (12+2)
Velika Nedelja	Kombinirani oddelek	19 (17+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Velika Nedelja	Homogeni oddelek 2 starost.obdobje	24 (22+2)
Ta sklep velja od 1. 7. 2019 dalje.
Številka: 602-7/2019 10/8 Ormož, dne 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
61.
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 16. člena Statuta občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, štev. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 7. redni seji, dne 17.6.2019 sprejel
SKLEP
o določitvi cen programov v oddelkih predšolske vzgoje v Osnovni šoli Velika Nedelja
1.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Velika Nedelja v šolskem letu 2018/2019 za čas od 1. 7. 2019 do 31. 8. 2019 znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta	507,71 EUR
starosti
(prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta	374,62 EUR
starosti
(dmgo starostno obdobje
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
2.
Mesečna višina stroškov programov predšolske vzgoje v oddelkih predšolske vzgoje Osnovne šole Velika Nedelja v šolskem letu 2019/2020 za čas od 1. 9. 2019 dalje znaša:
1.	V oddelkih od 1. do 3. leta	479,15 EUR
starosti
(prvo starostno obdobje)
2.	V oddelkih od 3. do 6. leta	371,01 EUR
starosti (dmgo starostno
obdobje
Strošek živil na otroka znaša 1,52 EUR dnevno, oziroma 31,92 EUR mesečno.
3.
Število in vrsta oddelkov predšolske vzgoje Osnovne šole Velika Nedelja:
Šolsko leto 2018/2019
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Podgorci	heterogeni oddelek 1. starost.obdobja	12 (10+2)
Podgorci	homogeni oddelek 1. starost.obdobja	14 (12+2)
Podgorci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
Podgorci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
Šolsko leto 2019/2020
enota vrtca	vrsta oddelka	Največje dovoljeno število otrok v oddelku
Podgorci	homogeni oddelek 1. starost.obdobja	14 (12+2)
Podgorci	homogeni oddelek 1. starost.obdobja	14 (12+2)
Podgorci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
Podgorci	heterogeni oddelek 2. starost.obdobja	21(19+2)
4.
Ta sklep velja od 1. 7. 2019 dalje.
Številka: 602-5/2019 10 8 Ormož, dne 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
62.
Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Onnož na svoji 7. redni seji, dne 17. 6. 2019 sprejel
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra
1.
S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnino s pare. štev.:
1154/6 v izmeri 111 m2, k.o. 329-Cvetkovci, vpisano v last Občine Onnož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, z zaznambo javno dobro.
2.
Nepremičnini iz 1. člena tega sklepa se ukine status javno dobro in ostane last Občine Onnož, Ptujska cesta 6, 2270 Onnož, matična številka: 5883687.
3.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 478-29/2019 01\29 Ormož, dne 17. 6. 2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r.
63.
Na podlagi 40. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 07/2016), 16. člena Statuta Občine Onnož (Uradni vestnik Občine Onnož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Onnož na . redni seji 7. redni seji, dne 17.6.2019
Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v občini Ormož
I. del: SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se meja načrtovanje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega omrežja in kanalizacijskih objektov, bioloških in rastlinskih čistilnih naprav in naprav v lasti in upravljanju Občine Ormož.
Določila tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati tudi pri upravnih postopkih, načrtovanju, gradnji, rekonstrukcij ali, upravljanju in uporabi javnega kanalizacijskega omrežja ter drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem ali predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijo in čistilne naprave.
Poleg določil tega pravilnika je potrebno upoštevati tudi:
-	vse veljavne zakone, pravilnike, odloke in predpise, ki urejajo tovrstno dejavnost;
-	slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika;
-	organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih poglavjih tega pravilnika.
Za vsa določila, ki jih ta pravilnik ne določa, veljajo določila slovenskih standardov SIST EN 752 in SIST EN 1610.
V	primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega pravilnika, poda izvajalec javne službe Komunalno podjetje Onnož d.o.o. na predlog, podan v obliki elaborata s strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali upravljavec sam predpiše dmgo ustrezno tehnično rešitev. V zahtevnejših primerih se izvajalec javne službe posvetuje z lastnikom infrastrukture.
2.	člen
V	pravilniku uporabljeni pojmi so identični pojmom iz predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
3.	člen
(Definicija kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe in po sestavnih delih)
Kanalizacijski sistem so objekti, naprave in omrežje, ki so namenjeni zbiranju in odvajanju odpadnih komunalnih in padavinskih voda z določenega območja v naprave za čiščenje odpadnih voda ali v odvodnik.
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
1.	kanalizacijsko omrežje;
2.	razbremenilniki visokih voda;
3.	zadrževalni bazeni;
4.	črpališča;
5.	čistilne naprave;
6.	drugi objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
4.	člen
(Namen uporabe)
Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na javne in interne kanalizacijske sisteme.
Glede na vrsto odpadne vode je javni kanalizacijski sistem:
-	mešan, če po kanalizacijskem sistemu odvaja komunalno in padavinsko odpadno vodo;
-	ločen, če se v ločenih kanalizacijskih sistemih odvaja komunalno in padavinsko odpadno vodo.
5.	člen
(Sestavni deli kanalizacijskih sistemov)
Sestavni deli kanalizacijskih sistemov so:
-	kanalizacijsko omrežje in objekti na omrežju: jaški, požiralniki, peško lovi, lovilniki lahkih tekočin, lovilniki maščob, olj, črpališča, razbremenilniki, združitveni objekti, zadrževalni bazeni, regulacijski objekti, telemetrijske postaje, nadzorni centri;
-	objekti in naprave za čiščenje odpadne vode;
-	interna kanalizacija in kanalizacijski priključek kot sestavni del objekta v lasti uporabnika.
II.	del: NAČRTOVANJE JAVNEGA OMREŽJA,
OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA
6.	člen
(Načrtovanje javnega omrežja)
Načrtovanje javne kanalizacije mora upoštevati naslednje pogoje in načela:
-	kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in zgrajeno tako, da zagotavlja optimalno odvajanje odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja;
-	kanalizacijski sistemi se projektirajo v ločenem sistemu, izjemoma lahko v mešanem sistemu (predvsem ob rekonstrukcijah in obnovah obstoječega
mešanega sistema), kjer je že obstoječ mešan sistem, ločitev pa ni možna ah ni smiselna, kar je potrebno opredeliti v projektni dokumentaciji. Na območjih, kjer se gradi samo kanalizacija za komunalne odpadne vode, je potrebno v idejnem projektu opredeliti tudi rešitve odvoda padavinskih voda z javnih površin;
-	odvajanje padavinskih voda je možna samo v obstoječe vodotoke, s priključkom na meteorno javno kanalizacijo, razpršeno po terenu ali v ponikovalnice v skladu z obstoječimi predpisi;
-	preko ponikovalnice je možno odvajati samo s predpisi določeno ne prekomerno onesnaženo padavinsko vodo na tistih območjih, kjer to dovoljujejo geološke razmere in je to dokazano s hidravličnim izračunom; na terenih, kjer je možno plazenje tal, je treba biti posebno pozoren;
-	onesnaženo padavinsko odpadno vodo je pred odvajanjem potrebno zajeti in mehansko obdelati v skladu z veljavno zakonodajo;
-	zagotavljati se mora potrebno zaščito zdravja ljudi, podtalnice, vodotokov in čistilne naprave;
-	trase javnega kanalizacijskega omrežja morajo načeloma potekati po javnih površinah (ceste, poti, ostale javne površine);
-	vsi objekti na	območju javnega
kanalizacijskega omrežja morajo imeti prikazane situacije	priklopov (nakazan
odcep). Glede na pogodbo med koncedentom in	kocesionaijem se
postopoma vzpostavlja kataster kanalizacije in čistilnih naprav;
-	količina odvedene	vode, določena s
hidravličnim izračunom, je osnova za dimenzioniranje sistema in objektov;
-	uskladitev načrtovane trase javne kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi mora biti taka, da je v primem okvare možen strojni izkop; na lokacijah, kjer tega ni možno zagotoviti, je potrebno infrastrukturne vode nad kanalom položiti v prehodni kolektor, zaščitno cev ah kineto;
-	upoštevati je potrebno geološko sestavo tal, poplavna območja, podtalnico in statično nosilnost kanala;
-	izkopi morajo biti dimenzionirani tako, da je zagotovljeno strokovno in varno vgrajevanje kanalskih cevi;
-	najmanjša začetna temenska globina kanalov za komunalno odpadno vodo je 1 m;
-	najmanjša začetna globina padavinskega kanala je 0,8 m;
-	najmanjši	notranji profil	cevi	javne
komunalne	kanalizacije je 200	mm,
izjemoma 160 rmn;
-	najmanjši	notranji profil	cevi	javne
padavinske kanalizacije je 200 rmn;
-	vzdolžni	profili kanalov	morajo biti
izvedeni tako, da bo zagotovljena njihova samočistilna sposobnost; če to ni mogoče, je potrebno zagotoviti dodatne ukrepe in rešitve (prekucniki, pogostejša kontrola);
-	minimalna dovoljena hitrost v kanalu je 0,4 m/s pri sušnem odtoku; maksimalna dovoljena hitrost je 3 m/s; občasno ja lahko tudi 6 m/s, če izbrani material kanalske cevi to dopušča;
-	določiti je potrebno material za posteljico, bočni zasip, temenski zasip, določiti debeline plasti ter način in stopnjo utijevanja glede na statični izračun cevi in predlagan material za vgradnjo;
-	s statičnim računom kanalske cevi je potrebno dokazati stopnjo varnosti predvidenega načina vgradnje pred porušitvijo;
-	v popisu del morajo biti upoštevana vsa predvidljiva dela;
-	kanal se smatra za del javnega kanalizacijskega omrežja, ko sta nanj priključena najmanj dva objekta, v katerih nastaja komunalna ah padavinska odpadna voda in poteka po javni površini. Velja splošno načelo, da se javno kanalizacijsko omrežje prične od prvega revizijskega jaška na javni površini dalje, pri obstoječih in novih kanalizacijskih sistemih;
-	vse projekte je potrebno izvajalcu javne službe dostaviti v analogni in digitalni obliki, po končanih gradnjah izvajalca del v roku 30 dni od dokončanja in pred prevzemom objekta.
III.	del: IZVEDBA OBJEKTOV IN NAPRAV ZA ODVAJANJE ODPADNIH VOD
7.	člen (Splošno)
Dimenzioniranje kanalizacije se vrši na osnovi padavinskega odtoka, ki ga imenujemo računski naliv in ga izračunamo iz gospodarsko enakovrednega naliva oziroma iz dodatnih hidroloških analiz. Velikost računskega naliva določi projektant glede na intenziteto padavin obravnavanega območja.
Na priključenega prebivalca se upošteva nonna porabe vode 150 l/dan, za zaposlenega pa 80 l/dan.
Za umi maksimum se upošteva 1/10-1/18 dnevne potrošnje vode glede na velikost naselja.
Za industrijske uporabnike se količina njihovih odpadnih voda določi na podlagi meritev pretokov in upoštevanja posebnosti proizvodnje.
Upoštevati je potrebno stalne in občasne (konične) obremenitve, ki bi lahko povzročale hidravlično obremenitev in tako kvarno vplivale na delovanje delov kanalizacijskega sistema. Za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode se pri izračunu cene upošteva faktor obremenitve krat osnovna cena za odvajanje in čiščenje, kar imenujemo posebne storitve.
Padavinski odtok se določi na osnovi predvidene jakosti padavin, iz katere sledi predvidena jakost odtoka ob upoštevanju n = 1, časa trajanja t = 15 minut, ter koeficienta odtoka za vsak posamezni kanalski odcep oziroma manjša naselja.
Kanali naj bodo dimenzionirani tako, da bo hitrost odpadne vode praviloma med 0,4 in 3 m/s.
8.	člen
(Dimenzije, materiali, globine in padci kanalov)
Za gradnjo in obnovo javne komunalne infrastrukture je zahtevana uporaba gradbenih proizvodov, ki imajo pridobljene ustrezne listine o skladnosti na podlagi harmoniziranih standardov, ki so navedeni v veljavni zakonodaji s tega področja, ter so označeni z znakom CE. Uporabi se lahko tudi gradbene proizvode, za katere so tisti, ki so dali proizvod na trg (proizvajalci, uvozniki) pridobili slovensko tehnično soglasje (STS), ali gradbene proizvode, ki so skladni s slovenskimi tehničnimi predpisi in slovenskimi standardi. Vsi vgrajeni gradbeni materiali (cevi, revizijski jaški, pokrovi) in ostali polizdelki, ki se vgrajujejo v objekt, morajo vsebovati vtisnjene ali na dmg način razvidne podatke, iz katerih je mogoče razbrati in slediti poreklo materiala (serijska številka, tip, šarža).
9.	člen
(Cevi)
Materiali elementov javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov, z možnostjo vgradnje na način, ki zagotavlja vodotesnost. Materiali, ki prihajajo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti ne smejo slabšati kvalitete vode. V hidravličnem izračunu mora biti podana potrebna dimenzija cevi (DN) notranjega premera. Pri izbiri materiala za cevi je potrebno upoštevati statične obremenitve cevi, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje, življenjsko dobo, abrazivnost, odpornost na mehanske, kemične in dmge
vplive (npr. pri čiščenju kanalov) ter možnost izdelave enostavnih naknadnih priključkov.
Pri novih kanalih ah obnovah je dovoljeno uporabiti naslednje materiale: polivinil klorid (PVC), polietilen (PE), polipropilen (PP), armirani poliester, nodulamo litino, keramiko, betonske cevi z notranjo oblogo (PVC ...).
Za odvod padavinske vode je poleg navedenih materialov, ob soglasju upravljavca javne kanalizacije, izjemoma dovoljena tudi uporaba betonskih cevi brez notranje obloge vodotesne izvedbe.
Cevi javne kanalizacije morajo imeti glede na pogoje vgradnje ustrezno obodno togost, ki je odvisna od lokacije vgradnje in načina obremenitve, vendar ne sme biti manj kot SN 4, priporoča se kvaliteta SN 8.
Elementi morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev.
10.	člen
(Revizijski jaški)
Revizijski jaški naj bodo primarno locirani na pločnikih ali bankinah, v primem, da lociranje na teh površinah ni mogoče, pa na sredini cestišča ah med kolesnicami. Vgrajujejo se na mestih, kjer se menja vzdolžni naklon, smer, profil kanala in kjer se združujeta dva ah več kanalov. Medsebojna razdalja med dvema revizijskima jaškoma je praviloma enaka stokratnemu premem cevi (L = 100 x DN kanalske cevi) in praviloma ne sme biti večja od 50 m.
Svetli premer jaškov do globine 1,5 m je najmanj 80 cm, pri večji globini pa 100 cm. Za priključevanje hišnih priključkov in drugih kanalov mora dno jaška imeti izdelane ustrezne koritnice. V primem, ko je višinska razlika med vtočnim in iztočnim kanalom večja od 0,5 m, je potrebno zgraditi kaskadni jašek s suhim izlivom (na mešani kanalizaciji) ali vgraditi vrtinčni jašek. Pri izbiri materiala za jaške je potrebno upoštevati statične obremenitve, hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje. Priporočena je vgradnja jaškov, pri katerih se zgornji del zaključuje s konusom. Izbran material za jaške mora omogočati enostavno priključevanje cevi in zagotavljati vodotesnost spojev.
11.	člen
(Pokrovi jaškov)
Pokrovi jaškov javne kanalizacije, vgrajeni v povozne površine, morajo biti litoželezni, okrogle oblike premera 60 cm, brez zaklepa, s protihrupnim vložkom. V nepovoznih površinah je dovoljena vgradnja kvadratnih pokrovov dimenzije 60 x 60 cm. Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lego kanala v proštom. Okvir pokrova mora biti vdelan v armirano betonski venec debeline minimalno 20 cm, ki ne sme obremenjevati
jaška. Pokrovi na gramoznih ali peščenih površinah morajo biti zaščiteni pred vsipom materiala iz okolice v jašek. Na kanalizacijskem sistemu mora biti nameščeno ustrezno število takih pokrovov, ki omogočajo prezračevanje kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati vidni. Izjeme so možne le pod posebnimi pogoji, ki jih v obliki soglasja izda upravljavec javne kanalizacije.
Pokrovi jaškov naj bodo izvedeni skladno s standardom EN 124.
12.	člen
(Zasipni material)
Zasipni materiali: posteljica, bočni zasip, temenski zasip, debeline plasti, način in stopnja utijevanja glede na statični izračun cevovoda in predlagan material za vgradnjo morajo biti v skladu s standardom SIST EN 1610.
Vgrajevanje materialov se izvaja po navodilih proizvajalca kanalskih cevi in v skladu s projektom in standardom SIST EN 1610. Polaganje kanalizacijskih cevovodov se izvaja na osnovi specifikacije proizvajalca cevi. Za kanale, kjer so s statičnim izračunom ugotovljene večje obremenitve na cev, se izvede obbetoniranje kanalskih cevi. Obbetoniranje elastičnih cevi ni priporočljivo. Če pa že mora biti, naj bo izvedeno od jaška do jaška.
13.	člen
(Križanja in prečkanja)
Križanja kanalizacije z drugimi podzemnimi instalacijami načeloma potekajo pravokotno na os kanalizacije. Izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije z dragimi instalacijami lahko manjši, vendar ne manj kot 45°. Horizontalne odmike določa standard SIST EN 805. Minimalni horizontalni odmik od stene kanalske cevi do druge instalacije je 0,4 m. Minimalni vertikalni odmik od temena kanalizacijske cevi do ostalih komunalnih naprav je 0,4 m. Minimalni horizontalni odmik od dna cevi do temeljev objekta je 1,5 m oziroma tak, da temelji objektov statično ne vplivajo na kanalsko cev in izkopan jarek ne vpliva na stabilnost objekta.
Križanja in odmike javnega kanala od dragih komunalnih objektov in naprav se izvaja tako, da zagotavljajo možnost strojnega izkopa v primeru rekonstrukcij in drugih potrebnih posegov na omrežju.
Prečkanje vodotokov in cest mora biti izvedeno v skladu z zahtevami mnenj edajalcev.
V zahtevnejših primerili, ki bi zahtevali drugačne odmike se izvajalec javne službe posvetuje z lastnikom infrastrukture.
IV.	del: OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM SISTEMU, NJIHOVA FUNKCIJA IN UPORABA
14.	člen
(Namen)
Objekti na kanalizacijskem sistemu so namenjeni zagotovitvi nemotene uporabe, pravilnega delovanja, kontrole, čiščenja in vzdrževanje kanalizacijskega sistema.
15.	člen (Črpališča)
Črpališča se gradijo tam, kjer ni mogoč ali ekonomsko upravičen gravitacijski odvod. Urejen mora biti dostop s specialnimi vozili do črpališča. V črpališčih se za meritev nivoja uporabi ultrazvočne sonde in nivojska stikala. Črpališča morajo imeti urejeno prezračevanje. Električna omarica z instrumenti in opremo za kontrolo delovanja je locirana v neposredni bližini objekta po zahtevah distribuiraj a električne energije. Zagotoviti je potrebno ukrepe, ki preprečujejo nabiranje vlage v električni omarici. Črpališča morajo biti izvedena tako, da v primem izpada električne energije ah okvare ne pride do zalitja črpališča. Imeti morajo prostornino vsaj za 4 me akumulacije po prejemu obvestila o napaki. Imeti morajo mej eno internetno povezavo ah brezžično povezavo (GSM modem), ki v primem okvare ah izpada električne energije napako javi dežurnemu operatraju. Iz sporočila o napaki mora biti, poleg časa nastanka napake, razvidna tudi vrsta napake:
-	minimalni nivo-suhi tek;
-	maksimalni nivo;
-	izpad napajanja;
-	zaščita motoija (bimetal).
Zmogljivost črpalk se določi na osnovi maksimalnega dotoka v črpališče. Črpališče mora imeti vsaj dve črpalki, ki morata biti dimenzionirani tako, da ena črpalka lahko prečrpa vse odtočne količine. Črpalki sta montirani na nrajavečem vodilu. Delovanje črpalk v črpališču je izmenično, istočasno delujeta le v izjemnih primerih. Čas akumuliranja med vklopoma črpalke je največ 2 uri. Delovni volumen črpalnega jaška mora biti takšen, da je število vklopov črpalk v skladu z njihovimi karakteristikami. Določiti je potrebno maksimalno dopustno hitrost v tlačnem vodu glede na nestacioname tokove (vodni udar), ki bodo nastajali v njem. V primem, da je dolžina tlačnega voda več kot 50 m, je potrebno vgraditi čistilni kos. Upoštevati je potrebno tlačna nihanja v tlačnem vodu zaradi vklopa in izklopa črpalk. Najmanjša notranja dimenzija tlačnega voda je 80 rmn. Najmanjša temenska globina tlačnega voda je 0,8 m. Doseženo naj bo čim manjše število izklapljanj črpalk tekom dneva. Upravljavec vodi evidenco o proizvajalcih črpalk, zato favorizira
najmanj dva proizvajalca na katerih je najmanj napak za vgradnjo ob novogradnjah in obratovanju. To seveda pomeni načrtovanje črpališč v skrbi dobrega gospodaija. V objekte mora biti onemogočen dostop nepooblaščenim osebam. Projektantske organizacije, katere projektirajo nove kanalizacijske sisteme za Občino Onnož, so zaradi enotnega sistema dolžne upoštevati zahtevo upravljavca glede uporabe krmilnikov, črpalk, daljinskega nadzora.
16.	člen
(Razb remenilniki)
Razbremenilniki so objekti zgrajeni na mešani ah padavinski kanalizaciji, ki služijo razbremenjevanju kanalizacijskega sistema ob močnejšem dežju. Potrebno jih je dimenzionirati na osnovi ustreznih tujih predpisov (ATV-A 128). Projektirani morajo biti tako, da zagotavljajo odvod prvega onesnaženega vala do čistilne naprave.
17.	člen
(Zadrževalni bazeni)
Zadrževalni bazeni so objekti, zgrajeni na mešani ah padavinski kanalizaciji, za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne vode neposredno v vode, čistilno napravo ah v javno kanalizacijo. Služijo za zmanjševanje dolvodnih premerov kanalskih cevi in objektov, ter za začasno zadrževanje prvega umazanega vala odpadne vode. Bazene je potrebno dimenzionirati na osnovi ustreznih tujih predpisov (ATV 166 ah DWA-A 117). Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem dotok, dušeni iztok, prelivih iztok in način čiščenja bazena.
18.	člen
(Lovilniki olj in maščob, greznice)
Lovilniki lahkih tekočin (lovilniki olj) se vgrajujejo z namenom izločitve lahkih tekočin, ki jih po prepisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje. Dimenzionirani in izdelani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih uporabnik vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Določitev kriterijev za gradnjo lovilnika olj je opredeljena v predpisu, ki določa emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Lovilniki maščob se vgrajujejo z namenom izločitve maščob rastlinskega in živalskega izvora, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani morajo biti po veljavnih standardih SIST EN 1825. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih uporabnik
vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti. Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku.
Prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico, obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, se izvaja v okviru programa od vseh imetnikov pretočnih in nepretočnih greznic in malih čistilnih naprav.
19.	člen (Peskolovi)
Peskolovi se vgrajujejo z namenom preprečitve vnosa peska in drugih večjih usedljivih snovi v kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti tudi na dotoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, čistilne naprave) na mešani ali meteorni kanalizaciji kot samostojne enote ali v kombinaciji z lovilniki lahkih tekočin ali maščob.
Peskolovi morajo biti dostopni za vzdrževanje.
20.	člen
(Čistilne naprave)
Čistilna naprava (v nadaljevanju ČN) za čiščenje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
-	upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi;
-	pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ah vzdrževanju čistilnih naprav mora investitor ah upravljavec upoštevati lokalne podnebne in dmge razmere tako, da naprava ob vseh sezonskih in drugih nihanjih podnebnih razmer ali nihanjih obremenitve obratuje v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz čistilnih naprav;
-	ne sme biti preobremenjena;
-	ne sme predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi;
-	ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij;
-	upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektro-strojno opremo;
-	upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov;
-	načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje;
-	omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih in napravah;
-	dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa;
-	poraba električne energije mora biti racionalna;
-	v projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata;
-	vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosfoijevih spojin;
-	vse naprave morajo biti vgrajene tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z naj večjim izkoristkom;
-	kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primem rekonstrukcije in vzdrževanja;
-	zagotovljeno mora biti vzorčenje odpadne vode na dotoku in iztoku iz naprave, oziroma iz katerega koli mesta, na katerem se izvaja kontrola procesa in emisij, zagotovljeno mora biti merilno mesto, ki omogoča vzorčenje odpadne vode skladno s predpisom o meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje;
-	zagotovljeno mora biti varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov;
-	zagotovljeno mora biti varno čiščenje in vzdrževanje;
-	zagotovljen mora biti varen dostop k objektom in napravam.
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora za vsako komunalno čistilno napravo na območju občine, kjer izvaja storitev javne službe (razen za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) zagotavljati v skladu z veljavno zakonodajo izvedbo prvih meritev ali obratovalnega monitoringa.
Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove ah rekonstruirane naprave in po vsaki večji spremembi v obratovanju naprave.
Za malo komunalno ČN manjšo od 50 PE se ustreznost obratovanja ugotavlja z analiznim izvidom opravljenih prvih meritev, ter s Poročilom o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in Poročilom o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Prve meritve odpadne vode je treba zagotoviti za vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ne glede na vrsto oziroma tip male
komunalne čistilne naprave, izvede pa jih pooblaščena organizacija, ki ima za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ustrezno akreditacijo.
Prve meritve zagotovi lastnik oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki izvajalcu javne službe predloži poročilo o prvih meritvah na obrazcu kot je predpisano v veljavni zakonodaji.
Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo na predpisanem obrazcu iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode) oz. kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji.
Upravljavec male komunalne ČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila.
Upravljavec male komunalne ČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
21.	člen
(Male čistilne naprave in greznice)
Na območjih, kjer še ni mej enega odvajanja in čiščenja odpadne vode z javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ( v nadaljevanju besedila MKČN) ah greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti:
-	prevzem blata in čiščenje odpadne vode iz pretočnih greznic;
-	prevzem blata in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic;
-	prevzem blata iz MKČN;
-	voditi evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano zlivati v javno kanalizacijo, odvažati na javne ali kmetijske površine oziroma neposredno odvajati v površinsko ali podzemno vodo.
Stroške prevoza in predelave blata ter odplak krije uporabnik oziroma povzročitelj onesnaževanja. Vsako spremembo (odvoz blata, sanacija ali ukinitev greznice, postavitev ČN ...) mora lastnik javiti upravljavcu, dajo le-ta vnese v evidence zahtevane v pravilnikih in uredbah, ki jih vodi izvajalec javne službe.
Obstoječe greznice, nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave morajo biti zgrajene v
skladu z veljavnimi predpisi. Postavljene morajo biti na takšnem mestu, da lahko upravljavec s specialnim komunalnim vozilom do nje dostopa in nemoteno prazni njihovo vsebino. Od stojnega mesta vozila ne smejo biti oddaljene več kot 20 metrov. Vstopni jašek mora biti na vedno dostopnem mestu. Kota pokrova vstopnega jaška mora biti na koti okoliškega terena.
Uporabnik je upravljavcu dolžan zagotoviti dostop do greznice oziroma MKČN, in sicer v smislu, da upravljavcu ob izvedbi fizično omogoči dostop do mesta izvedbe v takšni meri, da se izvedba praznjenja ob prihodu lahko prične nemudoma (npr. odpre pokrov, itd.)
V.	del: KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI
22.	člen
(Priključek na javno kanalizacijo)
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do zunanje stene stavbe. Priključek je v lasti uporabnika. Najprimernejši material za gradnjo kanalizacijskega priključka je polivinil klorid (PVC).
Cevi kanalizacijskega priključka morajo imeti glede na pogoje vgradnje ustrezno obodno togost, kije odvisna od lokacije vgradnje in načina obremenitve, vendar ne manj kot SN 4, priporoča se kvaliteta SN 8.
23.	člen
(Izvedba hišnega priključka)
Minimalna dimenzija hišnega priključka je 125 mm (za zelo kratke linije priključitve do 3 m se lahko tudi naredi na DN 110 lmn). Kanalizacijski vodi morajo biti položeni tako, da so zaščiteni pred vplivom zmrzovanja. Po izvedbi priključka obstoječega objekta na javno kanalizacijo je potrebno greznico izprazniti in opustiti.
Padci pri hišni kanalizaciji naj ne bodo manjši od 1,5 %. Vsak uporabnik mora zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču, ki mora biti zgrajen skladno z nonnativi izgradnje revizijskega jaška na javni kanalizaciji.
Kota priključka na javno kanalizacijo:
-	za mešane sisteme - vrh temena cevi javne kanalizacije;
-	za ločene sisteme - 5 cm nad dnom cevi;
-	odvod odpadne vode iz kletnih prostorov, ki so globlji od javne kanalizacije, si uporabnik uredi preko hišnega črpališča, ali se odvod izvede na dmg ustrezen način. Za te izjemne primere je potrebno pridobiti posebno soglasje izvajalca javne službe.
- priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu.
Ob novogradnji se priključki lahko izvedejo v obstoječe revizijske jaške ali v novozgrajen jašek. Priključek na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe ali usposobljen izvajalec del pod nadzorom predstavnika izvajalca javne službe, ali investitor sam pod nadzorom predstavnika izvajalca javne službe.
Na kanalizacijo ni mogoče priključiti objektov, kjer je iz varnostnih razlogov potreben zaprt krožni tok industrijske vode in tudi ne objektov za vzrejo živine (kjer nastaja gnojevka).
Na mešano kanalizacijo in kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda ni dopustno priključevanje podtalne vode, drenažne vode, vode iz izvirov in ponikovalnic ter zaledne vode.
Če mejne vrednosti škodljivih oziroma nevarnih snovi v odpadni vodi presegajo vrednosti, določene s predpisi, je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo odpadno vodo ustrezno obdelati s čistilno napravo, lovilnikom lahkih tekočin, lovilnikom maščob, grabljami ...
Ne glede na vrsto javne kanalizacije (mešani ali ločeni sistem), se komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta odvaja ločeno.
Hišni priključek se lahko izvede na podlagi pisnega soglasja upravljavca javne kanalizacije in ob obvezni kontroli predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe izdela zapisnik. Kontrolni pregled upravljavca javne kanalizacije se izvede pred zasipom kanala.
24.	člen
(Meritve količin in parametrov onesnaženja v odpadni vodi)
Izvedba meritev za določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja mora biti v skladu z določili o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki določajo maksimalne koncentracije snovi, ki jih je dovoljeno izpustiti v javno kanalizacijo. Za posamezne panoge veljajo specifična določila v samostojnih uradnih objavah.
Meritve količin in parametrov onesnaženja v odpadni vodi se izvajajo na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na:
iztoku odpadne vode iz naprav komunalne, skupne ali industrijske čistilne naprave, iztoku iz zadrževalnika, lovilnika olj ali čistilne naprave padavinske vode, brez predhodnega razredčevanja odpadne vode. Glede na količino industrijskih odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne.
25.	člen
(Merilno mesto in tehnične zahteve)
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Merilna mesta se načrtujejo v sklopu javnih kanalizacij na takih mestih, ki omogočajo zajem podatkov o pretokih in kvaliteti vode za zaokrožena območja odvodnje, praviloma na koncu primarnih kanalov, na dotoku v čistilno napravo in na vseh iztokih industrijskih odpadnih voda pred dotokom v javno kanalizacijo. Na iztoku industrijske odpadne vode iz naprave mora zavezanec mediti stalno merilno mesto.
Izvajalcu javne službe mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.
Izvedba merilnega mesta, obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Upravljavec ČN ima poleg rednih pregledov merilnika pravico do nenapovedanega odvzema vzorcev. Vzorec se odvzame na podlagi predhodnih analiz upravljavca ČN oziroma suma, da odpadna voda presega mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo oziroma presega vrednosti izmeijene v monitoringu. V primem potrditve suma preseganja dovoljenih vrednosti onesnaževal, stroške meritev nosi onesnaževalec.
VI. del: INDUSTIJSKA ODPADNA VODA
26.	člen
(Izdaja mnenj, smernic in pogojev izvajalca javne službe za industrijske odpadne vode)
Upravljavci naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, morajo od izvajalca javne službe pridobiti mnenje glede odvajanja industrijskih odpadnih vod ter z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo za odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode. V mnenju se izvajalec javne službe na podlagi pridobljenih podatkov strinja, da lastnosti odpadne vode ne bodo škodljivo vplivale na kanalizacijo in delovanje čistilne naprave, ki bo te odpadne vode čistila.
Uporabnik mora v javno kanalizacijo odvajati odpadno vodo v skladu z mnenjem izvajalca javne službe in upravljavca komunalne ali skupne ČN ter s predpisi, ki urejajo odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
Uporabnik mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna maksimalna obremenitev po posameznem parametru ne presega onesnaženja
povprečne dnevne vrednosti, ter tako, da ne prihaja do hidravlične preobremenitve javne kanalizacije.
Uporabnik mora omogočiti izvajalcu neoviran dostop do vzorčevalnih mest in njihov pregled, ter izvedbo dodatnih (kontrolnih) meritev, ter ga obveščati o količinskih in kakovostnih spremembah odpadne vode, ki bi lahko povzročile motnje v delovanju komunalne čistilne naprave.
O ugotovitvah oziroma analizi odvzete odpadne vode izvajalec javne službe obvesti uporabnika s poročilom, iz katerega morajo biti razvidni najmanj podatki o nazivu in naslovu uporabnika, času in kraju odvzema vzorca, času opravljanja analize, osebi, ki je opravila analizo, metodi in rezultatu analize, mejnih vrednostih ter odstopanju od njih in podpis odgovorne osebe izvajalca javne službe in analitika.
27.	člen
(Obratovalni monitoring za industrijsko odpadno vodo)
Uporabnik je na poziv izvajalca javne službe upravljavcu ČN dolžan dostaviti obratovalni monitoring, ki je podlaga za ugotavljanje vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktoija obremenitve. Če uporabnik monitoringa ne dostavi, če poročilo o obratovalnem monitoringu ni izdelano v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu oziroma če poročilo o obratovalnem monitoringu ne vsebuje bistvenih podatkov o vrednotenju izmeijene emisije in oceno letne obremenitve zaradi odvajanja odpadnih vod, izvajalec ovrednoti vrednosti koncentracije snovi ter drugih parametrov za izračun faktoija obremenitve na podlagi lastnih kontrolnih meritev, če teh ni, pa na dmg ustrezen način.
V	primem, da parametri odpadne vode ne ustrezajo zakonsko določenim mejnim vrednostim emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo in omejitvam, določenih z mnenjem izvajalca javne službe in upravljavca ČN, mora uporabnik s predčiščenjem, spremembo telmologije ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za izpust odpadne vode v javno kanalizacijo. V nasprotnem primem lahko izvajalec javne službe po predhodnem obvestilu prepreči nadaljnji izpust odpadne vode v javno kanalizacijo.
28.	člen
(Večji izpusti odpadnih vod)
V	primem predvidenih večjih izpustov mora uporabnik o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 24 m pred predvidenim izpustom, izvajalec javne službe pa obvesti uporabnika o možnostih in načinu sprejetja izpusta odpadne vode. V primem
nepredvidenih povečanih izpustov ter v primem nepredvidenih povečanih koncentracij (višja sila, okvare ipd.) mora uporabnik takoj telefonsko obvestiti vodjo dejavnosti ah dežurno službo vodovoda in kanalizacije izvajalca.
VII.	del: MNENJA IN TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
29.	člen
Izvajalec javne službe izdaja pogoje k:
-	prostorskim izvedbenim aktom;
-	dokumentaciji, kije povezana z graditvijo objektov;
-	priključitvi ali spremembam priključkov zgradb na kanalizacijsko omrežje;
-	drugim posegom v prostor.
Izvajalec javne službe mora v mnenju opredeliti:
-	možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo;
-	zahteve o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška;
-	mnenje glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo;
-	pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo mnenja h gradnji, kadar je pridobitev takega mnenja potrebna;
-	pogoje, ki jim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo;
-	postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati ali odkloniti mnenje skladno s predpisi o splošnem upravnem postopku.
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno kanalizacijo, si mora k lokaciji in gradnji objekta pridobiti mnenje izvajalca javne službe.
Kadar ni mogoče opredeliti vseh pogojev priključitve objekta na javno kanalizacijo, izvajalec javne službe izda posebno soglasje h gradnji objekta oziroma priključka. S soglasjem se opredelijo pogoji za izgradnjo interne kanalizacije in priključitev na javno kanalizacijo.
Soglasje se izda na podlagi prejete vloge, kiji mora biti priloženo:
-	načrt priključitve na javno kanalizacijo;
-	podatke o predvideni količini odvedenih odpadnih voda;
-	strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerili, ko je to določeno s predpisi.
Ob priključitvi objekta na javno kanalizacijsko omrežje ah že aktivirano interno kanalizacijo investitor oziroma uporabnik, skladno z občinskim odlokom, ki ureja čiščenje in odvajanje odpadnih voda v Občini Ormož sprejme obveznosti uporabnika javne kanalizacije.
Smatra se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe pregleda priključek ter potrdi ustreznost izvedbe. V primeru, da priključek ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.
VIII.	del: UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE
JAVNEGA KANALSKEGA OMREŽJA IN OBJEKTOV
30.	člen
Izvajalec javne službe zagotavlja upravljanje in vzdrževanje za tisto omrežje, objekte in naprave, ki so v lasti lokalne skupnosti in jo je skladno s pogodbo prevzel v upravljanje.
Vzdrževanje se izvaja na osnovi izdelane tehnično operativne in administrativne dokumentacije izvajalca javne službe.
Kontrola stanja kanalizacijskega omrežja se izvaja za zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega rednega čiščenja, na kanalskih objektih pa za vzdrževanje pravilnega obratovanja in predstavlja:
-	podrobne preglede stanja in delovanja kanalizacijskih vodov in objektov;
-	vzdrževanje sistema aparatur za meijenje in registracijo dogajanj v omrežju (meritve pretokov, gladin, kvalitete vode, pojavov plinov, nadzor dotokov v sistem, določitev sušnega odtoka, nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih večjih onesnaževalcev ...);
-	zbiranje pripomb strokovnih služb in uporabnikov za pravočasno planiranje posegov na omrežju.
31.	člen
(Redno vzdrževanje)
Redno vzdrževanje, ki se izvaja na primarnih in sekundarnih kanalih odpadnih vod, obsega:
-	vizualno kontrolo jaškov in pokrovov;
-	zamenjavo poškodovanih pokrovov;
-	odmašitev kanalizacij skih cevi;
-	snemanje s kamero;
-	manjša popravila jaškov, krpanje asfalta okoli pokrovov in podobno;
-	deratizacijo skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih in priporočilih NIJZ;
-	analize odpadnih vod;
-	kontrolo in čiščenje objektov in kanalov;
-	dmga vzdrževalna dela.
32.	člen
(Investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje se izvaja na podlagi letnega programa del, ki ga potrdi lastnik infrastrukture in obsega popravila odsekov med revizijskimi jaški in generalna popravila objektov oziroma rekonstrukcije. Način izvedbe, oddaje dela je podrobneje definiran v koncesijski pogodbi in pogodbi o najemu gospodarske infrastrukture, saj gre za namensko zbrana sredstva.
33.	člen
(Izredno - intervencijsko vzdrževanje)
Izredno - intervencijsko vzdrževanje se izvaja v primerih trenutnih poškodb, nalivov ah motenj v delovanju kanalskega omrežja in obsega odmašitve kanalizacije oziroma povečanja pretočnosti kanala, črpanje iz poplavljenih prostorov, v primem porušitve pa intervencijsko popravilo. V primem elementarnih nesreč se intervencijsko vzdrževanje izvaja skladno z navodili o ukrepanju v izrednih primerih in v dogovora z lastnikom prizadete infrastrukture.
34.	člen
(Prevzem javne kanalizacije v upravljanje)
Izvajalec gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v lastništvo občini. Občina preda to kanalizacijo v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji, o kateri se sestavi zapisnik, mora izvajalec gradnje izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
-	projekt izvedenih del;
-	digitalni geodetski posnetek vse zgrajene
infrastrukture in izdelan elaborat za vpis novozgrajene infrastrukture v zbirni kataster G JI	pri Geodetski upravi
Slovenije in potrdilo o oddaji elaborata na GURS-u;
-	zapisnik o preizkusu vodotesnosti sistema z vodo ah zrakom, potijen s strani nadzora gradnje, skladno s standardom SIST EN 1610;
-	digitalni posnetek s kamero;
-	uporabno dovoljenje;
-	evidence, knjigovodske in blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o teijatvah in dolgovih in druge poslovne zadeve.
Za projekte, pri katerih ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje (rekonstrukcije in sanacije obstoječih kanalov...), je potrebno po zaključku gradnje kanalizacije izdelati prevzemni zapisnik, ki ga sestavita
izvajalec gradnje in upravljavec kanalizacije, potrdi pa ga lastnik infrastrukture in nadzorni organ gradnje.
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije izvajalec javne službe le-to vnese v interni kataster kanalizacijskega sistema in zbirni kataster Geodetske uprave Slovenije, če tega ni izvedel izvajalec del.
Za vse novogradnje in investicijsko vzdrževanje lastnik in upravljavec sestavita inventarni zapisnik, ki je osnova za vpis v knjigo osnovnih sredstev.
V primeru, da se v upravljanje prevzame kanalizacija, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali dmga pravna ali fizična oseba, ki ni bila organizirana po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primem mora imeti kanalizacija, ki se prevzema v javno kanalizacijsko omrežje, vsaj:
-	izdelan grafični prikaz kanalizacije v merilu najmanj 1:5000;
-	izdelano hidravlično in sanitamo-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program);
-	izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev predpisov o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne in padavinske vode ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode;
-	izdelano strokovno mnenje o vključevanju kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode;
-	knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca;
-	uporabno dovoljenje za novozgrajene objekte.
V primem, da minimalne zahtevane dokumentacije od krajevne skupnosti, vaškega odbora ah dmge pravne ali fizične osebe ni mogoče pridobiti, jo na stroške lastnika infrastrukture lahko pripravi izvajalec javne službe.
postopkih, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega tehničnega pravilnika, upoštevati ta tehnični pravilnik.
36. člen
Ta tehnični pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Onnož.
Št.: 007-12/2018 02)23 Ormož, dne 17.6.2019
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Danijel VRBNJAK l.r„
IX.	del: KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Do dneva uveljavitve tega tehničnega pravilnika ostanejo v veljavi vsa izdana soglasja (mnenja). Po uveljavitvi tehničnega pravilnika pa se mora v