Postnimi p*v**ITrmiMu Leto I., štev. 24. V Ljubljani, neaega one 19. septembra 1920 Posamezna štev. 00 Viti« Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 , za zased, ozemlje. 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K nali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . I » Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica St 6. Telefon št. 36. RaŠn h, pitf. tek. irsdi11|42 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Skupščina CM družbe. Danes se vrši skupščina Ciril-Mo-todove družbe. Bilanca, ki smo jo prejeli, izkaznje, da se je skupno premožen jo zmanjšalo za 107.022 K. Med letom se je ,,Družba" večkrat oglašala po listih in nas opozarjala na našo narodno dolžnost. Toda ni i smo imeli preveč drugega posla. Optimisti so med vojno mislili, da bo po naši zmagi postala „Drnžba" nepotrebna in da bomo porabili njen denar za splošno l judsko prosveto, ker 1» imela slovenska mladina dovolj svojih šol. Kes smo bil razbremenjeni na severu — zato pa je postalo tem težje vprašanje na jugu. Pri rastoči draginji so so tudi izdatki povečali. Zaniman je za „Družbo" pa je v javnosti padlo, in to je dokaz, da veliko premalo mislimo na svojo narodno vzgojo. Kako bomo rešili slovensko šolo v zasedenem ozemlju, to je vprašan je, ki se bo rešilo v bližnji dobi obenem z jadranskim vprašanjem. I godno za nas ne bo rešeno ne eno. ne drugo. Zato bo treba namesto vzdihov vzeti stvar v roke na ta način, da pri vsaki priliki zbiramo za ,.Družbo". Z združenimi močmi in denarnimi' sredstvi se bo dalo doseči nekaj, z vzdihovanjem nič. Treba pa ho tudi v Družbo" za nesii novega življenja in jo prilagodi fi novim razmeram. ,.Družba" bo morala misliti na nove dohodke. Ne samo podružnice in veselice, ..Družba" na j bi prevzela nase splošne prosvetne naloge in njene podružnice naj bi postale središče prosvetnega dela. Tako bi se združilo delo za narodno šolo in ljudsko prosveto. S tem bi prišlo v podružnice novo življenje in tudi denarni prispevki bi se pomno-;'iii. .Va današnji skupščini se bo gotovo govorilo o tem, kako bi se oživilo delovan je ..Dražbe". Dolžnost nas vseh je, premišljati o tem in delati v tem zmislu. Popoldne je dobrodelna prireditev. Naj bi se o tei priliki — pa ne le na veseJičnem prostoru — ampak po v'"l Sloveniji vsak spomnil *,Draž be" s svojim darom. Tako bi en sani dan prinesel lep dohodek. Marsikdo wlo leto ne daruje ničesar 7.a „Druž-bo"'. Naj daruje vsaj na ta dan! Nov napad Albancev na nase Preitoionasiedmkova pot v Sarajevo. meje Škoplje, 18. septembra. Arnavtiso general Martinovič napasti Skader s organizirali nov napad na naše 3000 možmi. ozemlje z velikimi množicami z vso Pariz, 18. sept. Kakor porota tehnično pripravo. Naše čete so se „Lcho de Pariš", je italijanska vlada včeraj diplomatično nastopila pri držale zelo hrabro na svojih utrjenih položajih in odbile vse napade. Zajele so veliko število sovražnikov ter se je na novo izkazalo, da so ta napad, kakor tudi vse prejšnje, organizirali Italijani. London, 18. sept. Kakor javljajo iz Rima, namerava biva črnogorski Beograd, 18. septembra. (Izvirno.) Danes ob pol osmi uri je odpotoval prestolonaslednik regent spremstvu ministrskega predsednika dr. vesnica, ministrov dr. Kukovca Jovanoviča, Pribičeviča in Kovačevima in admirala Ph-ice v Sarajevo. beograjski vladi, da bi obrnila po-l-vr,, i ,i i •,• j • ___.._______t. ____I -Na kolodvoru so se poslovili od njega zornost jugoslovanske vlade na staH™"^ u* t -m i ^Iv Sa no napredovanje jugoslovanskih čJZ^]pmkl drzav' <*ta]l <:]aD1 v Albaniji in da bi jo opozorila na določbe mirovne pogodbe. Upajo, da se bosta tudi angleška in francoska vlada pridružili Italiji in njenim zahtevam. Naše mini- kionitvs demislle ieSne Ljubljana, 3S. septembra, taegrajsko poročilo o stališču sirskega sveta napram demisiji deželne vlade je bilo točno. G. Vesnič jc rešitev, kakor izgleda, pospešil na ta način, da jo s pozitivno besedo povabil deželno vlado, da ostane na >v'ojcni mestu. O tem je izdala deželna vlada danes sledečo uradno objavo : Predsednišfcvo deželne vlade za Slovenijo je dane;- prejelo brzojavno obvestilo od ministrskega predsednika dr. Vesniča, ua osrednja vlada ni sprejela ostavke deželne v lade za Slovenijo. Finsrsc«-? konferenca ¥ Bruslju. Beograd, 18. septembra. (Izvir uo.) Včeraj so odpotovali na finančno konferenco v Bruselj trgovinski minister dr. Nint-ič, poljedelski minister dr. Jankovič, načelnik trgovinskega ministrstva Eadosavljevič, načelnik finančnega ministrstva Davi-''ovič in prof. trgovske visoke šole v Zagrebu Kostrenčič. Finančni minister Kosta Stojanovič odpotuje danes ali jutri. Delegati imajo s seboj obsežne referate. Finančna konferenca v Bruslju bo le informativnega značaja in ne bodo izvršeni nobeni sklepi. Odprava stalne armade v Švici. Monopol, vojni dobički in upravno sodišče. Beograd, 18. septembra. (Izvirno.) Včeraj popoldne in danes ves dan je nadaljeval finančni odbor razpravo o finančnem zakonu. Razpravi je prisostvoval tudi finančni minister Stojanovič. Velika večina odbora se je izrekla proti razširjenju srbskega monopolnega zakona in je kleni! a, da^igiafdo»«£d£]jnjega ostati pri današnjem sistemu. V Sloveniji se bodo torej tudi v bodoče pobiral«! le monopolske takse. Mnogo je vplivalo dejstvo, da upravnik monopola do danes ni mogel predložiti odboru računov o poslovanju monopolske uprave v preteklem letu, akoravna je dobil tozadevni nalog že pred mesecem dni. V razpravi o davku, na vojne dobičke je finančni odbor od-donil, da bi finančni minister smel imenovati člane davčnih odborov in da bi bil sam zadnja instanca v davčnih zadevah. Odbor je privolil, da sme finančni minister sicer odstav- vlade, oblasti in muogobrojno občinstvo. — Vojni minister, general Jo-vanovič, je obolel. Dr. VerstovSek ad au-diendum verbum. Beograd, IS. septembra. (Izvir no.) Semkaj ie prispel ljubljanski poverjenik za prosveto dr. VerstovSek, da pojasni svojemu ministru po- i- ,. i - -i . | stopanje pri imenovanju šolskih nad- ljati posamezne člane davčnih od-|zorniko/Ker je bilJminister pro. borov, imenovati pa jih mora na predlog stanovskih organizacij, trgovskih, obrtnih iij. delavskih zbornic. Nadalje je "odbor sklenil, da se svete tik pred odhodom v Sarajevo močno zaposlen, je trajal razgovor le nekaj minut. Minister je poverjeniku Verstovsku izjvil, da so njegova mara kot zadnja instanca ustanoviti! ^.u,,.. -,,-''• . \ , ■[ y , ____„„„„ ___.\wmoUustna imenovanja soMnk nad zornikov neveljavna, ter mu je naro- T - , i da najdalje do srede vpošlje ter- soalseem m zakjyiwm o vojnih do-1 „„ , ___-77' , , t. • , * . - - ■ 11 , I na predloge višjega, aotslc. svetg, na btekih. Koni.no »e-financni odbor od-1/Z.........• luir bo minister imenovanja izvršil. Beneš in Take Jonescu v Rimu. Rim, 18. septembra. (Izvirno). Dne 28. t. m. prispe rumunski zu- Kopirno jedi nančn klonil, da bi smel finančni minister potom pravilnika spreminjati mate-rijelne določbe zakona. Poslanca dr. Brezigar in dr. Puc sta ostro protestirala proti objavi finančnega ministrstva,, ki proglaša eksistenčni mini-1 nanji minister Take Jonescu v Rim mum 8200 kron, m*sto 7200, kakor Ujer pričakujejo tudi prihod češkoslo-je bilo sklenjeno. Tekom jutraj- vaškega zunanjega ministra dr. Be-šnjega dne bo razprava končana in | ngša. v pondeljek zjutraj se vrši najbrž zadnja seja finančnega odbora, v kateri se bodo sklepi koneeno redi oirali. O budžetu samem finančni odbor ne bo razpravljala Politični položaj. Beograd, 18. septembra. (Izvirno.) Nekateri listi napovedujejo izbruh nove vladne krize ter navajajo tudi vzrok: pooblastilni zakon. Vest je netočna. Pooblastilni zakon je iztekal minister Markovič, vse stranke, ki so zastopane v vladi, izvzemši radikale?, pa so ga odklonile. Tudi med radikalci so se v ostalem pojavili kritični glasovi. Cela zadeva je torej osebni neuspeh ministra Markoviča. lada je tudi že sklenila, da Marko-ičev predlog revidira ter se prilagodi stališču, ki ga zavzemajo parlamentarni klubi. Demokratska zajed-nica je precej natančno precizirala omejitve, v katerih okviru bi bila pripravljena odobriti tak pooblastilni zakon. Generalno pooblastilo vladi je izključeno in vest nekega zagrebškega lista o „izročitvi zakonodajne moči vladi"' jo plod bujne fantazije. Tudi vprašanje poslovnika za usta-votvorno skupščino ni kritično. Go-pod Markovič je sicer prinesel v parlamentarni odbor projekt gosp. Proti-ča, izdelan za časa Protic-Koroščeve vlade, ki je pbln reakcijonarnih in )sohitističnih nezmislov in je bil v parlamentarnem odboru z vso odločnostjo odklon jen, toda pokazalo se je, da sedanja vlada sploh nima ničesar opraviti s tem načrtom. Zato ga mora gospod Markovič vzeti zopet domov in parlamentarni odbor bo resno razpravljal o poslovniku šele, kadar mu minister predloži načrt, ki bo že od same vlade predelan. — Le v koroškem vprašanju situacija še ni čista. Zdi se, da je mod sklepi ministrskega sveta in njih izvedbo neka di-skrepanca. o kateri bo vsekakor še govoriti. V parlamentu je bilo opaziti, da g. Trumbič po izjavi g. Vesni-ča o sklepih plebiscitne komisije ni ničesar govoril o Koroški. Tudi korak ljubljanske deželne vlade se presoja različno. Politični zavezniki gospoda Brejca so .najstrožji sodniki. Splošno pa se priznava, da je dežel- čeva izjava položaja ni ublažila, temveč ga je poostrila. Beograd, 18. septembra. (Izvir.). Včeraj ki danes je imel glavni odbor demokratske stranke sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje vo- Poljske k mali ententi. Kopenhagen, 18. sept. (Izv.) Iz Varšave se poroča, da se v kratkem priino diplomatična pogajanja glede pristopa Poljske v malo entento. DAnnunzievanassistva Bakar, 18. sept. (Izv.) D' Annun-zio je sestavil novo listo oseb, katere litev. Kot nositelji Hst so dosedij 8. sept. (Izv.) Letniki 1885—1889 so poklicani v vo jaško službovanje. Varšava, 18. sept (Izv.) Teror poljskih vojaških oblasti proti kmeč- se more upati, da se mir v kratkem podpiše. Kriza v češki soc. demokraciji. V dosedaj enotni češki soc. dem. stranki je izbruhnila težka kriza. Stranka se je razcepila in proglašen je boj med desničarji in komunisti. Dne 26. t. m. se vrši kongres soc. dem. stranke in priprave na ta kongres so pokazale, da so komunistične struje tako močne, da je bilo resno računati s tem, da se večina kongresa odioči za pristop k III. inter-nacijonali. Soc. dem. vodstvo je z vsemi sredstvi poskušalo odvrniti opasnost, ki s tem grozi, kakor izjavlja eden izmed najuglednejših soc. dem. voditeljev, ne samo samostojnosti češke soc. dem. stranke, nego neodvisnosti češke države, katere notranjo politiko bi v bodoče koman-dirali moskovski boljševiki. Med zadnjimi sredstvi oiicijelne-ga strankinega vodstva je bil izstop iz vlade in sporazum z nemško soc. demokracijo, proglašen je enotne pro-Ietarske fronte! Vse zaman. Končno se je takozvano zastopstvo stranke, v katerem imajo desničarji veliko večino, odločilo k obupnemu koralni: sklenilo je, da so pristaši III. inter-nacijonale kot komunisti iz stranke izključeni. Ta sklep naj bi bil ofici-elnemu vodstvu omogočil, da reši stranki veliko premoženje in njeno jlasilo. Bilo je prepozno. 17 delega-ov je takoj protestiralo proti „iz-djučevanju sodrugov" in izjavilo, da zastopstvo stranke nima nikake pravice odločevati, kdo je član soc. dem. stranke in kdo ne. Protiudarec je sledil takoj. Dne 16. t. m. je večina na-stavljencev v veliki soc. dem. tiskarni v Pragi izvršila puč, o katerem poroča češki tiskovni urad sledeče: Uredniško, upravniško, odprav-niško in tiskarniško osebje lista Pravo Lidu" je ustanovilo danes dopoldne obratni svet; sodelujejo tudi zastopniki praških tovarniških delavcev. Obratni svet je vzel v svoje varstvo vse podjetje lista „Pravo Lidu", dokler ne izvoli kongres stranke novega izvršilnega odbora. List bo nastopal nevtralno za vse socijalno-demokratske smeri in bo deloval za pomirjenje sporov in enotnost v stranki. V ta namen se uvede uredniška cenzura. Za cenzorja je imenovan pisatelj Zeman, ki se je vrnil iz Rusije. Izdajatelj „Prava Lidu", poslanec Nemec, in glavni urednik Stivin sta odstopila. Praga, 18. sept. Komunisti so prevzeli prejšnje glasilo stranke ter ga pričeli izdajati pod novim imenom Staro Pravo Lidu". Uredništvo p določilo, da ostane list do glavnega zborovanja stranke nevtralen. Razna brzojavna poroiHa. Pariz, IS. septembra. (Izvirno.) Slavni francoski pisatelj Anatok France je težko zbolel Amsterdam, 18. sept. (Izv.) Po poročilih iz Londona, je bombni atentat na Morganovo banko v New-yorku posledica zarote zinfajnovoev. nega ministra z ministrom za konsti-1kenm P^ivalstvu je vedno hujši. Za- 'stopniki kmečke skupine v državnem zboru so izjavili v deželnem obramb, nem svetu, da v slučaju, ako preganjanja kmetov ne prenehajo, takoj izstopijo iz vlade in preidejo v najstrožjo opozicijo. London, 18. sept Po vesteh iz Varšave so se včeraj popoldne pričela poljsko-htvanska pogajanja za mir. Medsebojni pogoji so taki, da tuanto, kateri prisostvujejo tudi referenti ministrstva za socijalno politiko. Na konferenci se bo definitivno ustanovilo, koliko novih izdatkov zahteva Kukovcev uradniški predlog. Takoj po povratku ministrov, ki so odšli s prestolonaslednikom v Sarajevo, se vrši ministrski svet, ki bo definitivno sklepal o novih' uradniških dokladah. Operno gledalitte. Pri sinočnji otvoritvi opernega gledališča je dosegla „Lepa Vida" po-x)ln uspeh. Gledališče je bito na-?ito polno. Prisotnemu skladatelju je priredilo občinstvo burne ovarije. Po III. dejanju mu je bil na odru izročen krasen venec, istotako šopki posameznim pevcem, ki so i zborno rešili svoje uloge. Okraden ruski Nekemu ruskemu beguncu je bil včeraj popoldne v Lescah ukraden kovčeg, v katerem je imel tudi aparat, ki ga neobhodno potrebuje za svojo umetno prehrano, kot posledico operacije. Begunec je prispel zve-čer ves obupan v Ljubljana, Enfceta Jrasniha" glede n- Odbor društva ,,Pravnika" jo dobil pred nekaj meseci vest, da se v Beogradu resno razmišlja o načrta, kako raztegniti veljavnost srbskega kazenskega zakonika, hkrati pa tudi veljavnost hrvatskega kazenskega pravdnega reda na celo ozeml je kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odbor si ie bil seveda v svesti, da gladko oktroiranje teh zakonov niti ni lahko mogoče, niti pravno dopustno. Ali po izkušnjah v. uvedbo 9. in 10. glave srbijanskega kazenskega zakonika (o političnih zločinih) je moral priti do zaključka, da je najboljše, ako se slovenski pravniki oglasijo s svojim mnenjem, predno se pripeti morda še močnejše razočaranje. Odbor stoji načeloma na stališču, da je skorajšnje izenačenje zakonov za vso državo samoobsebi umevna zahteva. Toda ne more in ne sme nam biti enako, kakšni zakoni naj obveljajo za vso državo, in pa kako naj se to izvrši. Ker pa gre pri kazenskih zakonih za pravno snov, ki •:.!.. najodločnejše v naše pravne <-. a-je, je hotel odbor iz lastne inieijative poizvedeti in ugotoviti glede sedaj oerečega vprašanja mnenje slovenskih pravnikov. Zato je naprosil 40 slovenskih vešcakov-prnktikov za pismeno izvestje na stavljena vprašanja: 1.) Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost srbijanskega kazenskega zakonika na vso ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ? 2.) Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost hrvatskega kazenskega postopnika za vso ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? V koliki meri naj se uvede porota? ■j.) Za slučaj potrditve prejšnjih vprašanj: Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti ? Katera doba bi bila primerna vacatio legi s? Doslej so oddajali svoje mnenje: gg. Lovro Baš, dr. Janko Babnik, doktor France Goršič, dr. Mirko Gra-selli, dr. Juro Hrašovee, Andraž Je glič, Ivan Kavčnik, dr. Kotnik, Anton Nagode, dr. Anton Kremžer, Ivan Okretič, dr. Eduard Pajnič, dr. Oton Papež, dr. Juri Polenšek, dr. Anton Rogina, dr. Fran Resina, Janko Ser-nec, prof. dr. Skumovič, dr. Anton Stuhec, dr. Pran Tominšek, dr. Božidar Voduaek in Ivan Vrančič. Nekatera mnenja so globoko zasnovana, teoretski razpletena, druga drastično koncizna, skoro vsa se pa strinjajo soglasno v tem, da stvarno nikakor ni priporočali razširitve srbijanskega kazenskega zakonika na vso državno ozemlje. Razlogi se strinjajo povsem v eni točki, da bi bila taka razširitev reformatio in pejus, mnogi tudi menijo, da je nemožna skorajšnja izvedba sleharuo dalekosežne reforme sploh zastran preobloženosti sodnikov, katerih še zdaleka ni toliko, kolikor bi jih bilo treba. Glavna težkoča pri uveljavljen ju srbi janskega kazenskega zakonika pa bi bil obstoj stranskih, špecijalnih zakonov: brez preuredi* tudi teh ni misliti na nadomestitev sedaj veljajočega kazenskega zakonika s katerimkoli novim. Nekaj gospodov zastopa mnenje, da bi bilo bolje razmišljati o tem, ali ne kaže razširiti na vse ozemlje naše kraljevine avstrijskega kazenskega zakonika, s katerim bistveno soglaša hrvatski, ali pa zelo modernega bosen-sko-hercegovskega kazenskega zakonika. Tudi drugo vprašaje o razširitvi lirvatskega kazenskega postopnika je zanikala pretežna večina odgovorov; le dva gospoda sta se izjavila, da bi priporočala tako razširitev, ako se vsaj novele avstr. k. pr. reda obdrže. Glede porote so mnenja — naravno — različna: gibljejo se zvečine v smeri odprave porote za tiskovne prog reške zoper razžaljen je časti in pa za imovinsko zločine (tatvine, poneverjanje, goljufije). Nekateri gospodje so se navzlic zanikanju prvih treh vprašanj dotaknili tudi vprašanja načina izpremembe zakonov in podali vsega uvaževanja vredne nasvete. Med temi naj bo omenjen osobito ta, da naj se vsak noTU zakon izda istočasno tudi v točnem slovenskem jeziku, da ga more tudi ljudstvo brez težkoč takoj razumeti in se mu prilagoditi. Odbor pričakuje, da se tekom tega tneeeca še ostali naprošeni gospodje odzovejo z odgovori. Ko pridejo vsi e mo obremenitev. — Sprejme se os-j jiutc-.k naredbe, s katero se ustanavljaj fond za trgovsko in obrtno šolstvo in se osuavlja odsek za njegovo upravo, j —Izvrše se nekatera imenovanja pri i državnem stanovanjskem uradu. —j Sklene se naredba, s katero se usta-, novi poseben hotelski urad. Hoteli kakor tudi gostilne in zasebniki, ki oddajajo obrtoma v najem sobe (le-j žišea) tujcem, smejo oddati sobe ozi- \ roma ležišča samo prot i nakaznici, ki jo izda hotelski urad. Na ta način se doseže boljša kontrola v Ljubljano dobajajočih tujcev, r.a drugi strani so pa tujci obvarujejo izkoriščanja od strani hotelskih podjetij in portirjev. I — Pri poverjeništvu za uk in bogo-j častje se imenujejo, oziroma predla-j gajo ministrstvu v imenovanje neka-: teri srednješWtkt"prftfe5orji. — Re-, šijo sc razne interne agende poverje- ( nikov. + Po sestanku v Aix les Bains.' V „Giornale d'Italia" govori itnli-, janski publicist Franco Caburi o Aix j les Bainskem sestanku in pravi, da f je ta rodil prav tako malo pozitivnih sadov, kakor sestanek v Luzernu. Lloyd George in Millerand sta govo- j rila dosledno o potrebi neposrednih; govorov pregovorov med Italijo in' Jugoslavijo, a tenor njihovih izjav j je bil, da Anglija in Francija še i vedno stojita na stališču, da se ima izvesti londonski pakt. Zanimivi jej io. da je poluradni „Tempa" ravno; v času .onstanka Milleranda z Giolit--tijem prinesel članek, ki v njem iz-j javlja, da je Italija s privolitvijo re- j ške države, ki jo je d'Annunzio iz-j vedel po volji naroda, zanikala nače- j lo londonskega pakta. Franco Caburi' sodi, da je politika Francoske in An-i glije v jadranskem vprašanju neod-kritosrčna in da mora italijanska zu- f nanja politika iskati novih orienta- j cij. Začetek je bil sicer že tu, ko jej Italija poizkušala priližanje k Nem-1 čiji. ali na pritisk Anglije in Fran- cije se je morala na konferenci v» Spaa odreči te politike, toda razvoj dogodkov vedno bolj potrjuje opravičenost te italijanske politike. A na samo z Nemčijo bi morala stopiti! Italija v zvezo, treba je še drugje iskati trdnega oslona, a ta oslon najde Italija edino lc v Rusiji, a do» Rusije vodi pot preko Nemčije. — ..Giornale d' Italia" pač misli, da so» razmere v Rusiji se vedno take, kakor so bilo leta J 915., ko sta Sazonov, iu Bobrinski pristala molče na Son-ninovo snubljenje in podpirala v dumi londonski pakt. Med Italijo in Rusijo leži Jugoslavija in gotovo je, da Rusija ne bo nikdar žrtvovala naših interesov v prid italijanskemu imperializmu! + Albanci proti viadi v Tirani. Uspeli naših operacij proti Albancem jo naredil velik vtis na Albance, ker so videli, da jih je zapeljala tiran-, ska vlada, ki je računala, da bo s pomočjo Italijanov in lx>lgarskeg&' kom i tet a zagrozila nam in nas prisilila celo na evakuacijo naše meje od-leta 1913. Pokret proti tiranski vladi se širi najliolj med plemeni, ki mejijo z nami med Miriditi, Zadrimlja-ni iu Dukandjoni. Kakor se poroča iz Korice, so zastopniki teh plemen, že prosili naše obmejne vlasti, da jih podpirajo v akciji, ki jo nameravajo izvesti v pravcu Elbasana in Tirane, kjer hočejo vreči tiransko vlado, ki jc edina odgovorna za zadnje dogodke, ker je dokazala, da ne zna zastopati albanskih interesov, ki so danes vezani edinolojia Jugoslavijo. ^Na čelu tega pokreta stoji znani albanski vodja Marko Djon iz plemena Miriditov. K temu pokretu Miridi-tov so pristali tudi vsi pristaši Es-sad pavj pod vodstvom l roka Leša. -r Še tri leta. „Ekonomieeskaja Zizn" prinaša govor Trockega, ki pravi: „Naša situacija je skrajna neugodna, skoraj obupna. Mi nimamo pravice tega ljudem prikrivati, naša dolžnost je, to povedati. Naš gospodarski razvoj kaže vedno lx>lj pot navzdol. Ne gradimo novih lokomotiv, ]M>prave so površne. Naš prometni material propada. Promet peša od dne do dne.iz Evrope ne dobimo lokomotiv, ker je sama izčrpana. Reči moramo našim delavnim masam, da moramo predelati še dve ali tri težka leta in, prinesti še mnogo težkih žrtev, težjih od teh, ki smo jih imeli na fronti. Sovražnik, ki nas obdaja, nima obraza: to. je: glad, beda, epidemija in moralni propad. Moramo se posluži-ti nenavadnih sredstev." — Lord K i teh en (r je rekel, da bo trajala vojna pet let in Evropa bo potrebovala. pet let, preden si bo opomogla. Prvo se je izpolnilo — ali se bo tudi drugo? Torej še tri leta! -!- Amerika in Nemčija. „Neue Freie Presse" poroča po nevjorškem poročilu iz Washingtona: Amerikan-ska vlada stoji na istem stališču kakor angleška, namreč da se je treba upreti francosko-belgijskemu sklepu, po katerem naj bi bila Nemčija iz-ključena od diskusije o odškodnini. Ljubljana, 18. septembra. * ,Jutro" v Beogradu. „Jutro" se prodaja v Beogradu v markamici „Balkan", Kralja Milana ulica 35 (poleg poslovalnice „Wagon lits"). Posamezne številke se prodajajo po pol dinarja. * Danes v nedeljo dopoldne ob 9. v veliki dvorani mestnega magistrata sestanek napredne inteligence. * Dr. Žolger v domovini. Profesor dr. Žolger, ki se je nedavno vrnil iz Pariza, biva sedaj pri svoji rodbini v Mariboru. Prihodnji mesec prične s svojimi predavanji na ljubljanskem vseučilišču. * Razpis zdravniške službe. Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Slovenska Bistrica. Interesente se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listo. * Odkod ima LDU svoja pogosto več kot originalna poročila, to bi že dolgo radi vedeli. Danes javlja zopet ,4z Beograda", da dobi Slovenija le 34 mandatov, in sicer 14 za ljubljansko, 12 pa za mariborsko okrožje (14 + 12= 34!), medtem ko je državni odbor včeraj sklenil, da da dobi Slovenija 4 0 mandatov, odri osno 38 ako bi volitve na Koroškem še ne bile mogoče. Pričakovali smo, da bo na podlagi poročila LDU klerikalni tisk navalil na Beograd — in res, „Večerni list" se je že potrudil, da podčrta zatirano Slovenijo in namigne: ali nismo rekli, da nam Beograd vse vzame! Mi bomo v bodoče posvečali poročevanju LDU več javne pazljivosti. * Dobrovoljci proti sabotaži in štrajkom. Z oziram na vesti o štraj-ku državnih uslužbencev je dalmatinska dobrovoljska organizacija sklenila izdati preko centralnega vodstva na javnost apel, ki v njem stvari pred štrajki in sabotažo. V proglasu pravijo dobrovoljci: Mi apeliramo na narodno zavest in požrtvovalnost uradništva; mi vemo sicer, da se uradništvu gode velike krivice, ki so dovedle uradništvo do takih sklepov, ali vendar v nameravanem štrajku državnih uslužbencev vidimo neizbež-ljivo katastrofo in nevarnost zloma naše Jugoslavije, ki smo jo zgradili s krvjo in največjimi mukami, zato prosimo in pozivljemo uradništvo — in to jih prosijo oni, ki so žrtvovali vse za ujedinjenje domovine — da im vedno pred očmi junake našega naroda, ki se danes junaško bore r Albaniji, ki branijo tam našo domovino, kakor jo bodo jutri branili drugod, da odlože svoj korak, ki jim ga narekujejo neznosne razmere, počakajte do novembra, ko bo narod volil svoje predstavnike, ki bodo odgovorni in dolžni storiti vse, kar zahtevajo interesi domovine I" * Preti podraženja premoga. V smisla stališča, ki ga je zavzela JDS napram od klerikalne deželne vlade odobrenemu podražeaju premoga ao vložiti y predzadnji seji narodnega predstavništva dr. Fran Novak in tovariši interpelacijo na ministrstvo za |nme in rude. Interpelacija zahteva pojasnila, jeli se je to izvršilo v spo-razomu s centralno vlado in kako more vlada pred javnostjo opravičiti to nezmerno zvišanje premoga; inter-pelantje zahtevajo, da se sedež in kjigovodstvo trbov. premo.?, družbe premesti v našo državo in da vrši vlada kontrolo nad produkcijo in cenami premoga. * Glavno urednišivo ,,Marburger Zeitunge" j'e prevzel bivši general Anton Lešič. Dosedanji glavni urednik Brandstaetter bo nadaljeval svoje juridične študije. * Dalmatine! preti klerikalcem. Voditelja dalmatinske „Pučke stranke" don Banič in dr. Sokol sta sklicala v Trilju velik sliod dalmatin- tedna v Ljubljani 10, pri sv. Krištofu okraj Celje) 7, v Studencu 5, v Žireh in Tržiču po 4, v Kozjem in Mariboru po 2 osebi. Trebušni tifus razsaja zlasti v Trbovljah in okolici. * Uvoz madžarskih časopisov. Minister za notranje zadeve je dovolil uvoz madžarskih časopisov v Jugoslavijo. * Legar v Mariboru. S sanitetnim vozom so pripeljali v petek popoldne v mariborsko javno bolnišnico soprogo profesorja Marina. * Prijet dunajski verižnik. Viktor. Friteeh, rojen J 878 na Dunaju, strojnik po poklicu, je stanoval v Ljubljani in vc.rižil z valutami in manufakturo. Potem se jc preselil v Trst, odkoder je pridno posečal Ljubljano, končno je prišel v pest orga- skih kmetov. Kmetje so prišli v veli-f nom urada- proti verižnikom iti je bil oseb. Umrlo je za grižo v dobi enega I doslej še niso mogli prebrati Mla-tpdn.i v l.inhiinni m nri «r K"j-iitnfn (jCIuč je ležal v bolnici y nezavesti kem številu; Banič in dr. Sokol st; začela razvijati svoj klerikalni program in vabiti kmete, toda oglasilo se je več kmetov, ki so klerikalnim snubačem jasno in kratko izjavili, da kmetje ne dovoljujejo, da bi sc znašali prepiri in sovraštva v dalmatinske vasi, ker kmetje se bodo sami odločili in volili onega, katerega zbero sami, da je vreden zastopati kmete v konstituanti. Nato so vsi kmetje odšli in pustili klerikalna agitatorja sama. * Sestanek zaupnikov narodnega sveta za neodrešeno ozemlje se bo vršil v ponedeljek ob 19. uri'v Mariboru. Pridejo naj vsi in naj pripeljejo s seboj tudi druge tovariše in to-varišice, ki so zanesljive in zaupne osebe. Poročal bo dr. Pibarič o ustanovitvi jadranskega zbora. * Razpis službe. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani sc razpisuje služba ravnatelja s prejemki »VIL einovuega razreda. V poštev pridejo le prosilci a) ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje trgovskih predmetov na trgovskih akademijah in so že službovali na imenovanih zavodih, b) ki morejo dokazati usposoblenost za poučevanje jezikov (izvzemši latinščino in grščino) na srednjih šolah in c) ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje realnih predmetov na srednjih šolah. Prošnje do 25. septembra. * Nemška agitacija na Koroškem. Nemci so uprizorili na Koroškem divjo agitacijo za njim ugoden izic plebiscita. Predvčerajšnjim je dospelo z Dunaja v Celovec 18 avtomobilov v agitacijske svrhe. * Prvi dijaški transport v Prago in Brno preko Dunaja odide iz Ljubljane v sredo 22. septembra 1.1. Pri ključi se osebnemu vlaku. Prijavljen ci iz Ljubljane naj bodo najkesneje do 10. ure dopoldne na kolodvoru, izvoznice si mora preskrbeti vsak sam. Prijave za drugi transport se sprejemajo še do 24. septembra t. na naslov: Mavririj Neuberger, Dvorni trg 3. — Slov. dij. zadruga Praga-Brno. * Otvoritev poštnega urada. _ dnem 1. oktobra t. 1. se otvori poštni urad Bodonci-Prekmurje. Zvezo bo imel potom peške pošte vsak ponedeljek, sredo in soboto k poštnemu uradu Cankova. * Nove telefonske pristojbine za promet z Avstrijo. Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav v Beogradu veljajo, počenši s 1. septembrom v telefonskem prometu z Avstrijo sledeče pristojbine za enoto pogovora: 1. za Maribor-Graz ter Pluj-Graz ali obratno 2 franka = 16 kron, 2. za Celje-Graz ter Zidani most-Graz ali obratno 3 franke = 24 kron, 3. za Ljubljano Graz ter Maribor-Wien. potem Cclje-Wien ter Zidani most-llJVera kakor tudi Ptuj-Wien ali obratno 5 frankov — 40 kron, in 4. za Ljubljano-TVicn ali obratno 6 frankom aH 48 kron. Za nujne pogovore se plaea trojna pristojbina, za časopisne pogovore mod 21. in 8. uro polovica navedene pristojbine, za po-zivnico pa brez izjeme 2 franka ali 16 kron. * Štrafk stavbenih delavcev v Zagreba končan. Kakor poročajo zagrebški listi, je štrajk stavbenih delavcev ▼ Zagrebu končan. Med delodajalci in stavbnimi delavci je prišlo do sporazuma. Delodajalci so pristali na 20% Pov&ek na dosedanje plače. Sedaj imajo starejši zidarji 14 do 16 kron, mlajši pa 7-50 do 10 kron na uro * »riža in tifus t nekaterih krajih Slovenije še vedno razsajata in zahtevata precej žrtev. Po najnovejšem Uradnem izkazu je na novo obolelo na griži v Ljubljani 88, v Mariboru 10, v Velenju 14, ▼ Tržiču 14, v Sirih 13, v Studencu pri Krškem 12 obsojen na 3000 kron denarne kazni, na dva dni zapora in na izgon iz naše države. Imel je pri sebi vc-liko denarja, ki jo last njegove tržaške ljubice Snppancich. Ta dolguje naši finančni upravi na davkih 07.000 kron in zato se je denar izročil davčnemu u radu. Ivako s? bosta sedaj verižnika ljubica in i.-jcn verižniški ljubimec med sel:--' P";:iei:ihi radi neprostovoljno p]ač;i::?ga davka, to je njuna stvar. * Nasilen tat in verižnik. Neki Valentin II. iz Stare Loke je nevaren tat in verižnik, ki je bil že večkrat kaznovan, potem pa celo izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša. Pa možu je Ljubljana menda dišala in vrnil se je. Stražnik ga je srečal, s poznal in takoj aretiral. Valentin se je z vso silo upiral aretaciji, kar mu pa ni nič pomagalo. * Dober lov. Alpi Irena je bila »službena na ljubljanski pošti in ker je strupena Nemka, je bila po prevratu odpuščena iz službe, šla je seveda v Celovec, kjer je dobila službo na tamošnji pošti. V Celovcu je prid no agitirala proti Jugoslaviji, zraven tega pa se je vrgla na vtihotapi j an avstrijskih nežigosanih bankovcev na naše ozemlje, ko jih je najpoprej sama žigosala z različnimi žigi. Delala je to skupno s hčerko celovškega puškarja Kaiserja. Pred nekaj dnevi je prišla s svojo celovško prijateljico v Ljubljano, da bi razpečala tisoč dvekronskih bankovcev. Organi urada proti verižnikom so obe ptički zalotili, zaplenili jima 929 dvekronskih bankovcev, ki so bili deloma že žigosani, deloma pa še ne, in sedaj se nahajate obe v zaporu zaradi zločina goljufije. * V smrt na vešalih je bil obsojen pred celjsko poroto dne 17. t. m. posestnikov sin Ivan Drame iz Kloho-čovnika pri Konjicah, ker je 23. marca 1919. ustrelil svojega očeta mec spanjem v glavo in ga tako zavra; no umoril. * Skrajna podivjanost mladine. V petek popoldne se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem tajna razprava, ki je nudila silno žalostno sliko. Iz obtožnice in obsodbe se da za javnost povedati le sledeče: Trije 161etni fantalini, Kos Jakob, Leto-nja Peter in Cvikl Anton iz Hajdin pri Ptuju so meseca maja izvabili 11 letno J. C. pod pretvezo, da gredo skupaj v gozd po jagode Tamkaj so vrgli svojo žrtev na tla in jo spolno posilili na način, ki ga ne moremo do večera; ko se je svečre prebudil, so ga začeli ižpraševati in on je izjavil, da je srbski poručnik Milan Romanovič. slar 23 let in na službi v Ljubljani. Na vprašanje, kako je prišel v Trst, ni mogel odgovoriti ni česar, njegovi odgovori so bili precej zmedeni. O svoji nesreči je pripovedoval sledeče: Ko jc prišel v Trst, se je sestal v sredo zvečer v neki kavarni s človekom, ki se mu je izdal za Srba, govorila sta popolnoma zaupno in potem okoli polnoči odšla na izprehod proti Barkovljam. Ko sta prišla do skalovja nad obalo, ga je neznani prijatelj sunil preko skal v morje. To sc je baje zgodilo okoli polnoči. Drugih podatkov ni mogel dati. Nerazumljivo je, kako je mogel Romanovič, ki pripoveduje, da se je zgodilo vse to okoli polnoči, ostati do osmih zjutraj živ - vodi, dalje je nerazumljivo, kaki » izgubil čevelj na levi nogi. Sploh j- ves shičaj jako skrivnosten. Vojaške in policijsko oblasti so odredile naiobširnejšo preiskavo, a doslej šc ni bilo nobenega uspeha. Opomba urednišivo: Mi smo navesti. Nato so^svojo žrtev zvezah, jo odpeljali na drug kraj, kjer so jo zopet zlorabili. Obsojeni so bili vsak na 2 meseca težke ječe. V Zagoneten slučaj v Trstu. Ljobljans. Trst, .17. septembra. V četrtek zjutraj med sedmo in osmo uro je šel neki tržaški delavec po cesti, ki vodi ob morski obali proti Miramaru. Blizu Čedasa je naenkrat opazil med skalami v morju moško truplo. Poklical je žandarmerijo, ki je izvlekla ponesrečenca iz vode. Ker jo bilo še neka j znakov življenja v njem, je došli policijski zdravnik ta-coj začel s poizkusi umetnega diha-rija, ki so imeli uspeha. Ponesrečenec je star kakih 25 do 30 let, oblečen je v uniformo jugoslovanskega poročnika, manjka mu le čepica in čevelj na levi negi. Prenesli so ga ta-coj v tržaško vojno bolnico, pri njemu niso našli nobenih dokumentov samo v žepu je imel nekaj koščkov papirja ki so bile na njem v italijanskem jeziku notice o razporedu italijanskih čet, topništva in aeroplanov, dalje nekaj stenograf-skih in šifrirauih notic, ki jih pa, = Sckvcslrl se opozarjajo, da je oddelek ministrstva, trgovjne in indu strije v Ljubljani slej ko prej korn-petentna oblast za vse sekvestracijske zadeve Slovenije in v tem oziru podrejen ministrstvu pravde. = Ljubljanski trg. Pretočeni teden je bilo tržno življenje manj ži vahno. Trg se nahaja pod pritiskom naraščajoče draginje najvažnejših živil. Sijajne ponudbe iz inozemstva so povzročile izvoz prašičev. Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiče, postavljene v Maribor po 3S jugoslovanskih kron za lkg žive teže ter prevzamejo sami vse druge stroške. Oferti iz Češkoslovaške tudi daleko presegajo naše dosedanjo cene. Ker je tudi število prašičev v Hrvatski in Srbi ji letos močno zmanjšano, se čuti izvoz še bolj. Za Slovenijo bo oskrba z maščobnimi izdelki važno vpraša-šanje, ker je tudi pri nas zmanjšano tevilo prašičev in včled zelo drage krme tudi ne bodo kvalitativno uspeli. Na ljubljanski trg sploh ne prihajajo v omembe vrednem številu domači prašiči, kar zelo otežkoča trgo-informirali pri tukajšnjih vojaških!vanje s prašičjimi izdelki. Grozi oblastih in dobili sled če pojasnilo: težko podrazei^e masti m tudi pra-Poroenik z imenom Milan Romano- meso se bo komaj obdržalo na vič j0 v Ljubljani neznan in ni na sedanp cem 28 m 24 kron za 1 kilo-službi niti v Ljubljani, niti na teri- Kranjske klobase so se podra- toriju Dravske divizijsko oblasti; p1® ^a 4 krone pri kil^ramu. Ivon-istotako se ne pogreša noben oficir iz zum klobas postaj zivabneji— Isto-sraleža tukajšnjega oficirskega zbora, tak.° Pomanjkanje telet, ki bi odgovarjal gornjim podatkom ^ Ljubljana zalagala v veliki Slučaj je toliko zagone-tejši, ker naši « s P^kmurekimi teleti m nastaja oficirji ne sinejo v uniformi v Trst 1««» v, P^kmurju redno pomauj in ako je bil že v sredo zvečer v kaki^-ie telet je uvoz odtod vec kot za kavarni v Trstu, bi ga morali na vsakM°vico reduciran. Domačih kranj-način opaziti! ' ^ D1 v omembe vred- nem številu spraviti na trg, ker kmetij »naflnin iirfnn i .i« dajo te,et in ker zahtevajo tudi L Ui'uUil3H liolUV. previsoke cene. Kar sc tiče okusa, Odlikovanje. Stane Vidmar, *a- do™aC'a \eleta visoko nasilju-časni komisar železniške komisije na I M® prekmurska, tako da telečje me- Ker me- Jesenicah, je odlikovan z redom Sve- *> ljubljanskega trga ni prvovrstna tega Save petega razreda. Sedanja cena telečjemu mesu po 20 ': Imenovanje. V odseku ministr- "\18 *«» "f 1)0 J0^'1* stva za prehrano v Ljubljani je pi- obdržak v slučaju da nakup v sar prvega razreda Dobrivoj NAoZir U^kmurju ne bo proglašen svobod-imenovan za sekreterja tretjega raz- P™. V nasprotnem slučaju bo cena rcc]a_ I telečjemu mesu takoj močno skočila. —^ Goveje meso ter drobnica ostaja Cnbnldbi rcnnfnib j stabilno na prejšnjih cenah iai ni uOnuiSnl IfuSIliln. pričakovati podraženja. Konzum go- t» o i i i • I veječa mesa je velik vsled dragih sv Danes na Viču Sokolska pn-J^^ ^ _Sadnitrgjedo_ reditev« v pnd SoK-oMega doma L ^^ po£cbno ^Jg ^ sv Sokolstvo za Koroško. Na Ko-|k]er ge prodaja sadje za kuho po 2 roškem se bije odločilen boj. Naše do 3 kronfi za l kilogram. Grozdja v ljudstvo, ki je bilo pod staro avstrij-|TOČji množinj še ni na trs. — Trg sko vlado od najbolj zagrizenih so- Ld, nekoliko pojenjuje, povpraieva-vraznikov Jugoslovanov teptano in njc ^ ^h je veliko. — Zelje v gla-unicevano, se je po zasedH Korota- vaJl je -ceno; dobi se že po 50 vin. kg. na po naših četah osvobodilo in opro- _ kislemu zelju bo padla. — stilo geraianskih teroristov. Vsled Konfnim zelenjave je.vedno št abilen, najnovejšega pritiska naših sovražni- le ^^a ^ostaja v veliki meri vsled kov je postal položaj naših ljudi te- pomanjkanja olja. — Jajca prihajajo zak — vendar ne obupljiv, ker se vsijredko na plačuje se jih po 2 K. brez izjeme zavedajo svojih dolžnosti. I^aval na jajca je ogromen. — Pe-Jver pa dela nasprotnik z ogromnimi lunina prihaja nekoliko močneje na MU « ... . -m _ _ _ .1 .1 Y____i. I _ _ . . . . __ Dinianje za cenejšo prekmursko živino, akcija pa jc naletela pri mesar«* jih na splošno nezanimanjc in se nT mogla izvesti. = Nova pivovarna. V Petrova ra-dinu je bila osnovana meščanska pivovarna d. d., ki 1» proizvajala pivo iu led. Glavnica znaša 1 milijon kron in je razdeljena na 500 delnic po dva tisoč kron nomin.ile. = Na Sušaku se jc osnovala družba Vacuum & Co., z glavnico dveh milijonov kron, 500 delnic po 4000 kron. Družba sc bo bavila z uvozom iu izvozom mineralnih olj. V ravnateljstvu sta samo dva člana. — Jadranska In Hrvatska es-komptna banka l>csta osnovali podružnice v Subotici, tiiko da bodo tamkaj že podružnice štirih zagrebških bank. Podružnice se bodo bavile pred vsem s posredovanjem trgovine žita in drugega agrarnega blaga. = Naši obrtniki na praškem vele-sejmn. Minister za obnovo je odobril kredit za tri obrtniške delegate, ki odpotujejo na praški veliki izložbeni sejem industrijalcev in izvoznikov. Delegati imajo nalogo, da se pouče o razmerah in pogojih glede eventualne nabave obrtniških strojev, orodja in materijala, ki bi se mogel nabaviti na Češkem v svrho obnove naših obrtnih delavnic. = Pravilnik o trošarini na vino in meso. „Uradni list" deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. 107 pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino ter na meso ter pravilnik o linijski trošarini za zaprto mesto Ljubljano. = Centralna uprava za promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani pričakuje vsak dan iz Beograda odredbe, da se izplača trgovcem kurzna diferenca iz kompenzacijskih kupčij z d. o. Warenverkehrsbureau na Dunaiu. Da se zadeva pospeši, je tozadevno podregala tudi „Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug v Ljubljani". Nekateri trgovci so potom privatnih posredovalcev pri Warenverkehrsbureau sklenil svoje račune. Gremij trgovcev svari svoje člane pred takimi posredovalci, ker „Centralna uprava ne bo priznala takih obračunov. = Borza v Novem Sadu. Finančni in trgovski minister sta potrdila pravila borze v Novem Sadu, ki je pričela poslovati že 15. t. m. = Trgatev na Štajerskem. V velikem delu Slovenskih goric so sredi tega meseca pričeli s trgatvijo. Mošt ima povprečno 10 do 18 stopinj sladkorja in pričakujejo oni, ki so pod-birali in bodo z glavno trgatvijo še počakali do konca septembra, celo 20 do 22 stopinj sladkorja, torej toliko, kakor je imel letnik 1917. = Revizija carinskih tarifov. Ministrstvo za trgovino in industrijo zbira matefijal za revizijo carinskih denarnimi sredstvi, jc naša dolžnost, trg in ' iačnje za par lepih pišean-^nfmh l oz™l° -1« ^^ da storimo vse, kar je v naši moči, da 60 K- Krompirja na ljubljan- > mu predloze svoje zelje, i našim narodnim bojevnikom olajša-1 skem trgu primanjkuje, ker" zahtc-:morajo biti opremljene s koukret-. mo delo m jin. pnpomoremo do po- vaj0 nekateri pretirano ceno 2*20 K j mml Podatki. polne zmage. Dolžnost, vsakega So- i za \rsled ugodne letine in nemo-1 = Ekspertno društvo češkoslo-kola in Sokolice je, da dme 26. sep-J^^a i^za vsled previsoke cene; saških industrijalcev je v Zagrebu, tembra žrtvuje vse, kar je v njegovi I ^^ krompirja bo cena krompirju' Samostanska ulica št. 3, odprlo svoje moči, da bo uspeh tega dne tem večji. I padla. — Konsum masla ni posebno! glavno zastopstvo. S tem je interesen-. Upamo, da ne bo sokolskega društva | živaben, vsled visoke cene fine moke1 tom dana prilika, da si blago nepo-v državi, ki bi ne poslalo vsaj maj-|;n 1 32. on S. IS. ni 740-2 739-6 738*3 i! h5 19-1 li-S 231 Vrtrovi brez vetra d. m. Nebo jasno več obL 17. sept 16. sept Obir 20tt m nad morjem 22. ari' 599-8 8. orij £99 2 si., brez . jgr. iasj x vetra del. i Srednja včerajšnja temperatura 14 6, normalna 14-8 ~ ' * več. oblačno, toplo brac pravna Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. ft»tHUM«n", d. d., Ljubljana, Dona J tka oesta it. 33. 171 2-1 pleskarska in ličar- Vajstarejia slovenska IVAN BRICEZ.J, Dunajska cesta 16, M priporoča, izvršitev točna, cene zmerne. 55 52—8 Haobpažen notranjski mladenič, t cvetu mladosti, Išče primerne mladenke, ki bi imela veselje se ž njim kratkočasiti s korespondenco, povodom bližajočih se mrzlih jesenskih dni. Cenjene ponudbe na poštnoležeče Cerknica, pod „Kraik& burja". 129 7-6 Ure, žepne, popravlja F. Čuden Sin. nrar v Ljubljani. ! ? Zasebni učni zavod LEBflT v Mariboru --------- Šestmesečni In itirimeseZni tečaji. > 4. oktobra. s Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko račun- f stvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod X.egat, Maribor, Vetrlnjska ulica II, I. nadstr., sprejema od 11. do 12. ure. ATJ k i j 150 3 Odvetniška pisarna Dr. Karel Koderman v Mariboru se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 (na vogalu Sodne ulice). 91 10—8 Po zelo znižani oenl nova dvoholesa, plač čl, zračnice, šivalni stroji t£ŠBZ£L1Si Sprejmejo se v popravilo dvokolesa ln razni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg it. 28. 67 10—9 in od ameriškega petroleja in kupi Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova 96 10-7 Velili štedilnik, pripraven za gostilniško obrt, se zaradi pomanjkanja prostora proda. Več se zve v upravništvu «Jutra». 32 8 Inserati Jutra" imajo velik uspeh! za perilo in obleko se priporoča. Naslov pove »Jutro». 174 ima za oddati od „ postaje Ljubljana tvrdka: Paternost & Bemlo, Ljubljana, Blmska oesta 2. ln modno blago za moške se dobi po primerni ceni v trgovini: J. Kunovar, Stari trg 10. 39 8—6 Dr. Demšar zopet ordinira. 164 2—2 Primarij dr. Pogačnik ordinira sope« redno. STAMPILJE Katalog stroje Bemington, Imperlal, Century s latinloo in oirilioo ter vse strojne potrebščine 53 10—8 ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 423. Mehailčna delavnica za popravila stroju. Iz kavčuka > CIRIL SITAR S^ LJUBLJANA priporoča 86 14—4 Odon Kou!ny Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. i) kipi)! po naliiijlli dBinik eual Družba 99Sad(S imHiM z dežshrtnl In gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 168 Prosi se za ponudbe. 5-1 za leto 1921 se že tiska in izide v začetku novembra. RAZPREDELBA vseh državnih — pokrajinskih — mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen NASLOVNIK vseh industrijskih in trgovskih podjetij. ADRESAR vsebuje preko 100.000 NASLOVOV raznih nradov — zdravnikov — notarjev — odvetnikov — inženjerjev — trgovcev in obrtnikov, raznih družb — društev in zasebnih — prosvetnih — dobrodelnih in športnih zavodov. Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane ADRESAR K 240'-. PREDNAROČILA sprejema uredništvo proti naplačilu K 120""" ™ sicer do 15. OKTOBRA. Pri poznejših naročilih in prosti prodaji preostalih izvodov, se cena zviša. - OGLASE ZA ADRESAR sprejemamo še do 15. OKTOBRA. Uredništvo Adresaria za Slovenijo - Ljubljana Cankarjevo nabrežje St 5. dobavlja za takoj po najnižjih cenah 126 2 Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina dobrih vinskih sodov za takojšnjo uporabo. Konfekcijska tovarna : družba z o. z. ===== Dunajska cesta, Stoiice. : Telefon St. 532. Osrednje pfeeme Aleksandrova ceste it. 3. Največja jugoslovanska izdelovalnica : moške, deške in otročje obleke. Zahvala. Za T86 dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega srčnoljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Ivana Beliča posestnika, gostilničarja, obč. svetovalca ljubljanskega itd. za darovano krasno cvetje, kakor tndi za tako mnogoštevilno in čaščeče spremstvo na njega zadnji poti izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Žalujoče rodbine: 166 Belič, Prochazka, Warto in ieše. ne debelo! 107 10—2 na debelo! zarezani strešnih zeta (dvostruki utorni crep) 167 6~1 nudi takoj dobavno v poljubni množini, del. dr. Združene opekarne, Ljubljana (prej VidiC - Knez). Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. AEROFGRM-TVORNICA Brzojavni naslov: „AER0F0RMWERK«. Kari S. Trebitsch. Lastni industrijski železniiki tir. Evidenčna pisarna: Dunaj VI. MartahIMerstrasse 75. Telef. 2329, 9453. Thebe Bratislava Fribourg Bukarežt. Mi lahka dobavljamo točno od skladišča uvozno, izvozno in skozivozno blago, brez voznine In carine na vsako postajo ta- in inozemstva. Ae.-W.-Umivalni prah Ae.-W.- Pralna soda Ae.-W.-Prašno milo Natronovo mazil n« milo Jedrnato milo Umetao olje za tla Mrzli klej (specialno lepilo) Natronov ostri Ing Ae.-W.-Toaletno mil« Jedki natren, 188-130« Galnn, v kosih, izključno zavoji Roraks, kristalni, v koščkih, brez embalaže Amonijakova soda, belg. Sol-vay, 98 is 99« Klorovo apno, 110-115° Klorovkaleij, 70 — 75*, iztop-ljea, v kosih Železni vitrijol Glauberjeva sol, kristalizirana Sol jelenovega roga Karbolinej Bakrov vitrijol, 98 — 99«/, Kalijev permanganan Lithopone - Gronsiegel Natrijev perborat Natronovo vodno steklo, 36 — 38 Be Naftalin Parafin, 50 — 52 tališča Pepelik, 80 — 85 Sodabikarbona, znamke MBB. Sodabikarbona, znamke B Salmijak 0, 910. Salmijakova sol, rumenkasta Solna kislina, 18 — 20», tehn. Žveplena kislina, teh. Srežna kislina v kristalih in v praška. vseh vrst vedno v zalogi. Vsevoltne žarnice dobavne po najnižjih cenah pri tvrdki 133 5-2 Ljubljana,Mestni trg 25. Popr avllnj ca =JTH E R E X C9.