Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Številka 64, marec 2024 Ormoške novice Foto: Ciril Ambrož Ormoške novice Lepo pozdravljene drage bralke in dragi bralci. O glašam se vam prvič v letošnjem letu in pred vami so že malce pomladne Ormoške novice. Kurenti niso imeli težkega dela s preganjanjem zime, saj je bil pustni dan že skoraj čisto pomladi podoben. Prvi znanilci pomladi so pa tudi že pogledali iz zemlje. In da se bomo lahko še naprej veselili teh prvih cvetlic, se moramo vsi potruditi, da bo ostala naša narava lepa in čista, zato se le udeležite kakšne čistilne akcije v svojem kraju, da bomo skupaj ohranili naše lepe kraje. Ker pa mesec marec že gre h koncu, se je na Ormoškem že kar veliko dogajalo, zato smo novice napolnili do zadnjega kotička z dogodki, ki so se letos že izvedli, nekaj se jih pa še bo. Poleg dogodkov smo nanizali tudi kakšne koristne informacije. Želim vam veliko preprostega branja za vsakega od vas. Drage bralke, za nami je pa tudi že nas ženski praznik, dan žena - upam da ste ga preživele lepo in da je bil dan vseeno vsaj malce drugačen od vseh ostalih. V mesecu marcu se pa seveda ne smemo pozabiti pokloniti našim dragim mamam, ki se razdajajo za nas, skrbijo za nas, nas spodbujajo, ko gre kaj narobe, in bodrijo ob težkih dneh. Hvala vam, drage mame. Pred nami so velikonočni prazniki; želim vam lepe in vesele praznike. Preživite jih s tistimi, ki jih imate radi. Želim vam veliko lepih pisanih pirhov in potic. Lepo vas pozdravljam Alenka Lah odgovorna urednica Želimo vam lepe, mirne in blagoslovljene velikonočne praznike. Župan Občine Ormož z občinsko upravo Kolofon Obvestila uredniškega odbora Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2024. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Nino Miličić, Klara Kosi, Nives Petek. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, www.tiskarna-ekart.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. 2 Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 20.5.2024. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Ormož D ecembrski čas je praznični čas, ki nas z mislimi popelje v prijetna druženja, obdarovanje, preživljanje časa z našimi najbližjimi, prijatelji. To je tudi čas, ko misli tudi usmerimo na prehojeno pot skozi leto in usmerimo poglede naprej. Neuresničene želje, novi cilji nam naj bodo tisto vodilo, ki nas naj spodbuja za naprej in naj nam bodo tiste stvari, ki so bile včasih zapostavljene, osnova preživljanja tega decembrskega časa. Pogovor z najbližjimi, igra s svojimi otroki, pozaba na vsakdanji vrvež, zavedanje pomena zdravega telesa, branje knjige, gledanje slik iz mladosti itd. Torej, početje tistega, kar nam je v veselje, kar nam daleč stran zapelje slabe misli, nam da nasmeh na obraz, kot tudi pripelje polno pozitivne energije. Decembrski čas je obenem tisti mesec, ko potegnemo črto narejenemu in si zadamo cilje za novo, prihajajoče leto. V letu 2023 je bila Občina Ormož pri realizaciji projektov zelo uspešna. Projekti, ki so bili v letošnjem letu zaključeni, kot tudi tisti, ki so trenutno v teku, so absolutno izboljšali pogoje v naši občini in nam omogočili nadaljnji uspešni razvoj. Tudi načrti za prihodnje leto so zelo spodbudni in močno investicijsko naravnani. Seveda so vse te investicije nične, če ne negujemo tudi družbenega življenja ljudi, kjer ljudje prepoznajo in začutijo dobrodošlico življenja v občini. Sodelovanje ljudi na različnih področjih je izjemnega pomena. Vsakdo je v tem letu napravil nekaj pozitivnega. Če vse te pozitivne stvari zložimo skupaj, lahko hitro ugotovimo, da nam je na marsikaterem področju uspelo. Leto 2023 je bilo tudi leto, ko smo ponosno praznovali 750 let prve pisne omembe mesta Ormož. V čast in spoštovanju tega jubileja so se zvrstili številni dogodki skozi celotno leto. Na tem mestu tudi zahvala vsem občankam, občanom, organizacijam, zavodom, ki ste na kakršenkoli način prispevali svoj doprinos in s tem pripomogli, da se je celotno praznovanje odvilo tako kvalitetno in pestro. Z vsem tem zapisanim se že veselim vstopa v leto 2024. Leto polno izzivov, leto, ko bomo stopili na pot ustvarjanja novih projektov in doživetij. To bo tudi leto, ko se bomo srečevali in spet skupaj ustvarjali. Ustvarjali pa ne bomo samo za občino Ormož, ampak za vse nas in za vse tiste, ki bodo za nami živeli na tem prelepem, najlepšem koncu Slovenije. Drage občanke, spoštovani občani, želim vam vse dobro v letu 2024. Naj se vam izpolnijo vse želje. Predvsem pa naj vam služi zdravje. Se vidimo v letu 2024! Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 3 Ormoške novice Gradnja tehnološkega parka Ormož Besedilo in foto: Občinska uprava G radnja Tehnološkega parka Ormož poteka po predvidenem terminskem načrtu. Počasi in vztrajno že dobiva svojo podobo. Tehnološki park bo v vsaki od dveh etaž ponujal dobrih tisoč kvadratnih metrov prostorov in bo predstavljal pomembno stimulativno in podporno okolje za razvoj mladih podjetij in prav zato velja za eno izmed najpomembnejših investicij za občino in regijo. Tehnološki park bo imel 1.802,05 m2 uporabnih površin ter 164, 30 m2 zunanjih površin. količil vse potrebno in bo pričel z zemeljskimi deli. Predviden zaključek celotnega projekta je v začetku leta 2025. Projekt v vrednosti 1.585.817,39 EUR bo v obdobju do leta 2025 sofinanciran v višini 1.026.681,71 EUR iz Načrta za okrevanje in odpornost. Občina s projektom sledi cilju ohranjanja kulturne dediščine in preprečitvi škodljivih vplivov nanjo. Kot je dejal župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, gre za izjemno pridobitev, saj bomo prav s takšnimi investicijami lahko pridobili nova in perspektivna podjetja. Vrednost investicije znaša nekaj več kot 4,1 mio EUR, sofinancerski delež s strani države znaša 1,6 mio EUR. Rok zaključka del je predviden za 30. september letos. Projekt arhitekturne, digitalne in hortikulturne preobrazbe ormoškega gradu s parkom v polnem teku Konec leta 2022 je bila Občina Ormož s projektom Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi, uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. V sklopu projekta se izvaja več aktivnosti, in sicer menjava oken, kjer so izvajalci že opravili menjavo vseh oken, dodatno je potrebno urediti še zunanje portale ob oknih. Uredila se bo ura na zvoniku, dodana bosta zvonova, ki sta že v izdelavi. Prav tako se bo uredil dostop do grajskega stolpa, kjer so se aktivnosti pričele in se dela izvajajo v skladu z načrtom. V sklopu ureditve dostopa se bodo sočasno izvedla tudi konzervatorsko-restavratorka dela na stolpu. V parku so se pričela dela na ureditvi poti, kjer je izvajalec za- 4 Donacija podjetja Carthago Občini Ormož Župan Danijel Vrbnjak je v imenu Občine Ormož s strani direktorice podjetja Carthago, Sandre Županec, prejel donacijo občini v višini deset tisoč evrov. Podjetje v Ormožu ustvarja številna privlačna delovna mesta in se v okolju počuti odlično sprejeto. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da je občina takšne donacije izjemno vesela in da je to le odraz dobrega sodelovanja. »Vidi se, Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice da podjetje živi s krajem in ta donacija je dokaz, da se pri nas dobro počutijo',« je nadaljeval župan in dodal, da je gospodarstvenike in investitorje potrebno slišati, jim prisluhniti in z njimi ves čas sodelovati. Tudi takrat, ko je investicija v kraju že zaključena. Tako je zagotovljena dobra pot sodelovanja tudi v prihodnje. Carthago, evropski vodilni proizvajalec prestižnih avtodomov, s tem kaže, da se v Ormožu dobro počuti. »V bistvu je to zahvala podjetja Carthago Občini Ormož za dobro in uspešno sodelovanje, ki si ga želimo tudi v bodoče. Tudi sicer naše sodelovanje z občino vedno znova daje nove uspehe in zelo veseli smo, da smo za svojo lokacijo izbrali prav Ormož,« je ob predaji donacije dejala direktorica podjetja, Sandra Županec. zvoj gospodarstva, za reševanje stanovanjske problematike mladih in mladih družin, subvencionirali bomo gospodarske javne službe, blažili cene oskrbnin otrok v vrtcih, sofinancirali pomoč na domu, nudili prevoze Prostofer, financirali dodatne programe osnovnim šolam, nudili odlične pogoje za delovanje Gimnazije Ormož. Razvijali bomo naprej Destinacijo Jeruzalem Slovenija z novimi turističnimi produkti, ki spada med top 100 zelenih zgodb na svetu. Ne bomo pozabili na predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko izobraževanje, kot tudi na izobraževanje odraslih. Vlagali bomo v posodobitve komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, modernizacije cest, izgradnje kolesarskih poti). V tem letu Občina Ormož načrtuje nekaj več kot 11 mio EUR investicij. Trenutno obnavljamo ormoški grad, dograjujemo miklavževski vrtec, gradimo Tehnološki park, ki ni pomemben samo za našo občino, ampak je pomemben za celotno Podravsko regijo. Ker smo obstoječo poslovno cono Ormož razprodali – v le 3 letih smo skupaj na cca. 22 ha površine pripeljali več kot 20 novih investicij, z največjo 50 milijonsko podjetja Carthago, bomo v kratkem pričeli s komunalnim opremljanjem nove industrijske cone Glinokop, kjer bo na voljo dodatnih 35 ha površin za industrijsko gradnjo. Pripravljamo vse za gradnjo nove OŠ Velika Nedelja, nove ormoške telovadnice, nove atletske steze v Podgorcih, širitev telovadnice v Ivanjkovcih, širitev namakalnega sistema, vlaganja v turizem in še bi lahko naštevali. Človek bi rekel, naj še ostane kakšna investicija neimenovana, da bo ob realizaciji le-te toliko večje presenečenje. Foto: Stefan Hozyan Ponovoletno srečanje župana Danijela Vrbnjaka Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je gostil tradicionalno ponovoletno srečanje, ki se ga udeležujejo vsi, ki na kakršen koli način sooblikujejo zgodbo naše občine. Hvala vsem, ki gradite našo zgodbo, hvala za sodelovanje in to, da verjamete v našo zgodbo. Preko javnih zavodov bomo ponujali številne dejavnosti in dogodke in konec koncev vedno smo se in trdno sem prepričan, da se še bomo, pohvalili s številnimi uspehi naših društev, klubov, posameznikov, kot tudi raznih drugih organizacij. Ponosni smo na vse vas, na vse vaše rezultate, ki jih dosegate na svojih področjih. Obenem bi se zahvalil tudi vsem tistim, ki jih na kakršenkoli način spodbujate in s tem omogočate še boljše pogoje za napredovanje. Tako so se ponovno na enem mestu zbrali vsi tisti, ki jim ni vseeno za našo občino, in tudi tisti, ki z občino odlično sodelujejo. Kot je izpostavil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, se prav vsak na svojem področju trudi in tako prispeva svoj vložek k razvitejši in ustvarjalnejši lokalni skupnosti. Veliko energije in truda bomo tudi letos vlagali v komunalno opremljanje novih stanovanjskih sosesk in ustvarjali vse potrebne pogoje za gradnjo večstanovanjskih objektov. Lansko leto smo celotno leto posvetili visoki obletnici 750-letnici prve pisne omembe našega lepega mesta. Letošnje leto je MEŠKOVO LETO. Letos namreč mineva 150 let od rojstva in 60 let smrti našega rojaka – pisatelja, pesnika, dramatika in duhovnika Franca Ksavra Meška. Tako nas čakajo številni dogodki posvečeni prav njemu. »Zadali smo si prave smernice, prave cilje, ki so nastavljeni sistematično. Najpomembneje pa je, da imamo zgodbo in da vemo, kakšna je naša realnost in kam želimo priti. Vsaka minimalna investicija, ki bo za našo občino realizirana, pa naj vključuje kvaliteto zdravja, družbenega življenja, socialnega varstva, razvoja turizma ali razvoja gospodarstva, bo vložek v našo prihodnost in kar je najbolj pomembno, bo vložek v prihodnost naših otrok,« je še izpostavil Danijel Vrbnjak. Župan Danijel Vrbnjak je pa zaključil z besedami: »Na koncu bi se vam rad v svojem imenu, v imenu svetnikov občinskega sveta, podžupana, kot tudi v imenu vseh svojih sodelavcev zahvalil, v največjem pomenu besede, za ves vaš trud, ki ga vlagate v občino Ormož. Vsakdo izmed vas je doprinesel občini pomemben doprinos. Verjamem, da bomo skupaj našo začrtano pot nadaljevali. Verjamem tudi, da bo naša vez še močnejša in da bo naše povezovanje in sodelovanje še tesnejše.« Obenem pa dodal, da bomo še naprej uvajali nove ukrepe za ra- Skozi kulturni program so nas popeljali odlični mladi talenti ben- Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 5 Ormoške novice da Gimnazije Ormož, za uvod v prireditev so pa poskrbele članice Ženskega gasilskega pevskega zbora Gasilske zveze Ormož. Zbrane goste je tokrat zabaval Domen Valič. članska ekipa Strelskega društva Kovinar Ormož, članska ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož pa je najboljša moška ekipa. Priznanje za življenjsko delo Občine Ormož na področju športa je prejel Franc Šulek. Čestitke vsem prejemnikom priznanj, zahvala gre tudi vsem ostalim športnikom, trenerjem, športnim funkcionarjem in staršem za izjemen doprinos in promocijo naše občine. Avtor: Javni zavod TKŠ Ormož Foto: Foto Žalar Športnik leta 2023 Občina Ormož se tudi v lanskem letu lahko ponaša s številnimi športnimi uspehi, ki so plod trdega dela posameznikov in organizacij, ki skrbijo, da skupaj razvijamo izjemne športnike in športnice, ki nas vedno znova navdušujejo z uspehi in v nas vzbujajo pripadnost in ponos. Prav po njihovi zaslugi je Ormož tudi širše prepoznan kot mesto izjemnih športnikov. Med drugim smo v Ormožu gostili tri državna prvenstva, etapo jubilejne 30. kolesarke dirke po Sloveniji, zaključni turnir pokalnega rokometnega tekmovanja in rokometni superpokal. Ormož je tako trdno zasidran na športnem zemljevidu Slovenije. Občina Ormož v letošnjem letu za delovanje gasilstva namenja več kot 395 tisoč evrov Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je minulem mesecu v imenu Občine Ormož z gasilci podpisal Pogodbo o opravljanju gasilske javne službe v občini Ormož za leto 2024. V polnem Domu kulture Ormož je v petek, 16. februarja, potekala prireditev Športnik leta 2023, kjer sta župan Danijel Vrbnjak in direktor Javnega zavoda TKŠ Ormož, Andrej Vršič, podelila številna priznanja za dosežke na področju športa. Vseh nagrajencev je bilo 56. Pogodbo so podpisali predsedniki vseh petnajstih prostovoljnih društev v Gasilski zvezi Ormož in predsednik Gasilske zveze Ormož, župan je pa ob tej priložnosti izpostavil, da občina z vsemi gasilskimi društvi izjemno dobro sodeluje. Veseli ga, da se društva razvijajo, delajo na podmladkih, izobraževanjih in prihodnosti gasilstva. Športnica leta 2023 je postala Urška Kuharič, članica strelskega društva Kovinar Ormož, športnik leta 2023 pa rokometaš in olimpijec Marko Bezjak. Najboljša ženska ekipa za leto 2023 je Verjame, da bo sodelovanje z gasilskimi društvi tudi letos v zadovoljstvo vseh; v končni fazi občina za delovanje gasilstva v letošnjem letu namenja več kot 395 tisoč evrov. V to je zajeto redno 6 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice delovanje Gasilske zveze Ormož, delovanje vseh petnajstih gasilskih društev, zavarovanje gasilcev in premoženja, sofinanciranje vzdrževanja in nabave gasilskih vozil in opreme, občina bo pa tudi v letošnjem letu sodelovala pri sofinanciranju gradenj in obnov gasilskih domov. Foto: NK Ormož in posledično doseganje boljših in vidnih športnih rezultatov v nogometni panogi. Pomožno nogometno igrišče v Ormožu dobilo novo razsvetljavo Nova razsvetljava bo omogočala izvedbo športnih aktivnosti tudi v večernih urah. S tem je uslišana želja nogometašev in Nogometnega kluba Ormož, da dobijo vzorno in po standardih urejene površine, ki bodo tudi v večernih urah omogočale izvajanje kondicijskih treningov, športnih prireditev, rekreativnega športa Seveda z novo razsvetljavo na pomožnem nogometnem igrišču to ni končna podoba, ki bi si je Občina Ormož želela za Športni park Mestna graba: «Želimo si razširiti področje športnega turizma. Ormož je znan po športu in predvsem odličnih športnikih. Udejstvujemo se v različnih športnih panogah in prav zato kot občina moramo zagotoviti ustrezne pogoje,« je dejal župan Danijel Vrbnjak. Na območju za nogometnim igriščem Občina Ormož v prihodnje načrtuje izgradnjo nove športne dvorane, izgradnjo pomožnega igrišča z umetno travo, poligona za vratarje, prostor je tudi za morebitno izgradnjo pokritega tenis igrišča in športnega objekta, ki bi omogočal vse vzporedne dejavnosti. S tem bi ne samo Mestna graba, ampak celotna občina pridobila veliko, športniki bi pa dobili kvalitetne pogoje za trening in tekmovanja. Prav tako je želja po pridobitvi ustreznih nočitvenih kapacitet. Vsa športna društva in klubi v občini Ormož delujejo izjemno dobro in športni turizem v občini tudi v prihodnje ostaja ena od prioritet. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 7 Ormoške novice S svečanosti ob spominskem dnevu na Kogu Besedilo in foto: Karolina Putarek 27. decembra so na Kogu tradicionalno pripravili spominski dan. Položili so venec k spomeniku talcem in pripravili kulturni program ter zaslužnim krajanom podelili priznanja: Spominski dan je posvečen padlim Kogovčanom v 2. svetovni vojni. Lani je minilo 82 let, ko so v Mariboru padli prvi domačini. Tako 27. december kot spominski dan ni izbran naključno. Gre namreč za spomin na tragični dan leta 1941, ko so nemški agresorji v mariborskih zaporih ustrelili prve kogovske talce. V štirih letih je nastal dolg spisek imen ljudi s Koga, ki so izgubili življenje v drugi svetovni vojni. Vojna vihra je namreč predtem cvetoči Kog spremenila v požgane vasi, opustošila vinograde in gozdove ter vzela mnoga mlada življenja. Še pred pričetkom slovesnosti ob spominskem dnevu je delegacija položila vence pred spominska obeležja v centru kraja, nato je pa slovesnost, ki so se je udeležili župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, poslanec v DZ, Andrej Kosi, predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, ter gostje in domačini, potekala v dvorani Krajevne skupnosti na Kogu. Po himni, ki so jo odpeli Kogovski dečki je zbrane pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Kog, Slavko Bedekovič, slavnostni govornik v nadaljevanju pa je bil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, ki je med drugim spomnil na posebne dosežke Krajevne skupnosti Kog v zadnjih petih letih. Med temi so obnovljena Košarkina hiša, ki kraju daje številne nove možnosti tako v smislu turizma kot druženja in prireditve; obnovljen vodovod, urejene ceste in urejeno pokopališče ter izgradnja širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Spomnil je tudi, da je Turistična zveza Slovenije Kogu že leta 2015 namenila prvo mesto kot najlepše urejenemu središču kraja, leta 2022 so pa v konkurenci slovenskih krajevnih središč osvojili tretje mesto. Sledila je podelitev priznanj KS KOG, ki so jih podelili predsednica Komisije za podelitev priznanj in odlikovanj, Mihaela Grlica, predsednik KS, Slavko Bedekovič, ter župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak. SREBRNO plaketo je na predlog domačega Kulturnega in turističnega društva prejela vokalna skupina Kogovski dečki, ki deluje pod vodstvom prof. Aleša Lubija. Priznanje so prejeli za bogat kulturni prispevek domačemu kraju in za 11 8 let delovanja. Čeprav se je večina Kogovskih dečkov v letih do danes razkropila po svetu, jih korenine in pesem še vedno vračajo na Kog tako, da vsako leto pripravijo samostojni koncert in tudi drugače veliko nastopajo tako v domačem kraju kot drugod po občini. ZLATO plaketo so na predlog TKD Kog – Sekcije Kmečke žene podelil Marti Hlebec za dolgo in aktivno delo na vseh področjih društvenega življenja v kraju. Bila je predsednica KO RK na Kogu in velikodušno skrbela za pomoči potrebnim. Danes deluje kot predsednica PZ DU Zarja Kog, aktivno pa deluje v domačem TKD in sicer v Sekciji Kmečke žene. Je pobudnica prireditve Babičina kuhinja in v skrbi za ohranjanje kulinarične dediščine veliko prispeva k razvoju turizma in kulinarična razvajanja obiskovalcev Koga. Sodelovala je pri pripravi etnološke razstave v Košarkini hiši, hiši, ki že sama po sebi pomeni biser arhitekturne dediščine kraja. Na predlog Sveta Krajevne skupnosti Kog so pa naziv častni krajan podelili Antonu Luskoviču. Antona Luskoviča, ki je v začetku februarja po težki bolezni preminil, smo poznali kot ljubiteljskega zgodovinarja, znanega tako v domači občini kot v državi, ki je zgodovino Koga in pomembne osebnosti domačega Koga raziskal do podrobnosti, podatke pa iskal v številnih muzejskih arhivih tako v Sloveniji kot v sosednji Avstriji. Bil je avtor številnih člankov z zgodovinsko vsebino, urednik Turističnega vodnika, višek njegovih raziskovanj je pa domoljubna knjiga s 543 stranmi z enostavnim naslovom Kog. Bil je avtor številnih zbornikov, ki opisujejo delovanja društev skozi zgodovino. Do konca svoje življenjske poti je deloval kot predsednik DU Zarja Kog in kot dolgoletni urednik kogovskih Novic, ki so v letu 2023 doživele 45 let izhajanja. Luskoviča so sicer odlikovala številna prostovoljna dela v domačem kraju; med drugimi je sooblikoval projekte za obnovo kulturnega doma na Kogu, raziskal zgodbo Košarkine hiše, poskrbel za temeljito obnovo kužnega znamenja sredi kraja in še več. V zadnjem času je pa dokončal tudi podrobno raziskavo o življenju viničarjev na območju Koga. Ker je Luskovič na dan slovesnosti bil v bolnišnici, je priznanje prevzel njegov sin, je pa zbranim na slovesnosti namenil pisno sporočilo oziroma zahvalo, ki ga je prebrala napovedovalka. Po uradnem delu je sledil bogat kulturni program, ki je obiskovalce popeljal skozi vojni, povojni čas in sedanjost na Kogu. Scenarij za proslavo je po zgodovinskih zapisih Antona Luskoviča pripravila znana kogovska učiteljica v pokoju, Anica Pevec, ki je bila tudi režiserka prireditve. Razen folklorne skupine Kog so nastopili še vokalna skupina Kogovski dečki, učenci domače osnovne šole, večni dr. METLA, ki ga pooseblja Janko Klajnčar, glasbenica Darja Žganec Horvat ter recitator Joško Kolarič. Program je povezovala Janja Hozner Borko, ki je ob klavirski spremljavi Darje Žganec Horvat tudi zapela. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Knjižnica Ormož tradicionalno izvedla Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku Besedilo: Marijana Korotaj, Knjižnica Ormož Foto: Knjižnica Ormož K njižnica Ormož je že tradicionalno ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, na široko odprla svoja vrata. Dogodek je bil namenjen vsem ljubiteljem branja, knjižnice, kulture in umetnosti, tako otrokom kot odraslim. Knjižnica je prostor, kjer se ohranja in neguje kulturna dediščina, prostor, kjer se srečujemo s knjigami, z umetnostjo, znanjem in nenazadnje drug z drugim. Zjutraj so se družili najmlajši in družine. Gledališka predstava za otroke z naslovom Pust gre na dopust, ki jo je izvedlo Gledališče Smejček, je prinesla zabavno in poučno zgodbo o Pustu, ki razmišlja o odhodu na dopust, a se na koncu vseeno odloči ostati in kot vedno - premagati zimo. Igralca sta izjemno motivirala in obvladovala najmlajše, povezala kulturni praznik, dr. Franceta Prešerna in tradicionalno pustno izročilo ter poskrbela za petje, smeh in dobro voljo. Obiskovalcem se je predstavil tudi čisto pravi mali kurent in pomagal pregnati mrzlo zimo. Ob tem prazničnem dnevu so se spomnili velikana slovenskega pesništva; tako si obiskovalci lahko še vedno ogledajo razstavo portretov dr. Franceta Prešerna, ki so jih pod mentorstvom Aleksandre Kociper narisali učenci drugega in šestih razredov Osnovne šole Ormož. Pozornost so namenili tudi ustvarjalcem, ki s svojim delom prispevajo k razvoju slovenske kulture. Na ogled in v izposojo ponujajo pesniške zbirke letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo, Erike Vouk, nagrajenke Prešernovega sklada, Miljane Cunta, in knjige nagrajenca striparja Cirila Horjaka. Letos so se pa v programu slovenskega kulturnega praznika načrtno poklonili tudi rojaku Francu Ksavru Mešku. Trobilni kvartet Kulturnega društva Ormož je pod vodstvom Slavka Petka odigral pozdrav prazniku in osrednjo pozornost namenil uglasbenim pesmim Ksavra Meška. V kulturnem programu glasbenega nastopa so predstavili podrobnosti o nastanku cerkvene pesmi Zdrava Marija, ki jo je ob trobilcih premierno zapela izjemna vokalistka Maja Gajser. Prav tako so zaigrali še dve pesmi, ki veljata za ljudski, a sta tesno povezani s Francem Ksavrom Meškom. To sta skladbi Sem fantič z zelenega Štajerja in Kako bom ljubila?, ki jo je odpela Maja Gajser. Zanimivo je, da sta obe narodni pesmi imeli samo dve oziroma eno samo kitico. Ker se je slovensko ljudsko izročilo ponašalo z množico dolgih pesmi, ki so imele številne kitice, sta za pevske zbore tako kratki skladbi bili neuporabni, zato so se zborovski pevci obrnili na takrat priljubljenega slovenskega pesnika in pisatelja Franca Ksavra Meška, župnika pri Mariji na Zilji. Na njihovo prošnjo je torej Ksaver Meško narodni pesmi razširil, pripisal nove kitice in obe pesmi javno objavil ter podal v rabo pevskim zborom. Kljub temu, da je njegovo avtorstvo povsem jasno izpričano, sta se pesmi še naprej širili po slovenskem prostoru kot prepoznavno narodni. V nadaljevanju programa so člani literarne sekcije Kulturnega društva Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž pod mentorstvom predsednice društva, Zlatke Majcen, pripravili program predstavitve njihovega glasila Literarni utrinki ter na inovativen način s kolažem pesniških verzov in misli ter z vnaprej posnetimi prispevki odprli vrata v svoje literarne svetove. Vrhunec prazničnega dogajanja je pa bila otvoritev razstave Iz srca in sveta, ki je posvečena 150-letnici rojstva in 60-letnici smrti pisatelja, pesnika, dramatika in duhovnika Franca Ksavra Meška. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, enota Ormož, v sodelovanju s Knjižnico Ormož, Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec ter ob pomoči in podpori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Koroškega Pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, Pokrajinskega arhiva Maribor, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Meškovih sorodnikov in ljubiteljskih zbirateljev, ki so posodili razstavno gradivo. Razstava, ki jo je s slavnostnim nagovorom otvoril župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak, je na ogled v avli Občine Ormož do 10. maja 2024 in ponuja vpogled v življenje in delo v Gornjih Ključarovcih pri Svetem Tomažu rojenega pisatelja, ki je zaznamoval slovensko leposlovje. Knjižnica Ormož je s svojim dogodkom ob slovenskem kulturnem prazniku uspešno združila različne kulturne aktivnosti in obiskovalcem omogočila pester in poučen dan v znamenju kulture. Zahvaljujejo se vsem, ki so soustvarjali program, omogočili nastanek razstave, ter vsem obiskovalcem, ki so se pridružili praznovanju kulturnega praznika in dela prosti dan preživeli v knjižnici. Priložnosti za srečevanja pa bo še več. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v pomladni čas vstopa z naborom novih kulturnih dogodkov, z otvoritvijo nove sezone knjižnice semen kot tudi z novim poglavjem ukrajinsko-slovenskega sodelovanja in podpore ukrajinskim razseljencem pri vključevanju v družbo, s projektom Culture Helps, Prostor ukrajinsko-slovenskega prijateljstva. Več o prihajajočih dogodkih in izvajanih projektih knjižnice izveste na njihovi spletni strani https://orm.sik.si/ in na njihovih družbenih omrežjih. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 9 Ormoške novice Kulturni pozdrav na Cerovcu za pohodnike iz Ljutomera Besedilo in foto: Katjuša Grof Štih P laninsko društvo Ljutomer vsako leto organizira zimski pohod na Jeruzalem. Na pohodu ob kulturnem prazniku, 8. februarja 2024, se je zbralo več kot 350 pohodnikov. Pot so začeli v Ljutomeru, nadaljevali proti Radomerju, se ustavili na Miklošičevi domačiji v Radomerščaku, na Cerovcu Stanka Vraza in na Jeruzalemu. Na Cerovcu Stanka Vraza pri kapelici so jim člani Turistično kulturnega društva (TKD) Ivanjkovci pripravili kulturni pozdrav. vsako leto organizira zimski pohod na Jeruzalem: »Ta pohod je tradicionalen, letošnji je 28. in je označen za vse pohodnike.« Predsednik Ljudske godbe TKD Ivanjkovci, Matej Tušek, je dejal, da je godba letos prvič na Cerovcu Stanka Vraza presenetila pohodnike z glasbenim nastopom. V tem letu obeležujejo 15. obletnico delovanja. Zaigrala je Ljudska godba TKD Ivanjkovci, domačina Marjan Feguš in Branko Fifnja sta ob obeležju Stanka Vraza prebrala nekaj pesmi, teta Marta je ponujala svoje dobrote. Pohodniki od blizu in daleč so uživali v čudoviti gričevnati prleški pokrajini, ni jih zeblo, tudi veter jih ni motil. Poleg domačinov iz Ljutomera in okolice so prišli tudi iz Ormoža, Gornje Radgone, Maribora, Ptuja, Lendave, Prekmurja ter sosednje Hrvaške. Ormoški planinci gredo z vlakom iz Ormoža do Ljutomera, nato se na Jeruzalemu obrnejo proti Ormožu, večina ostalih pohodnikov pot nadaljuje nazaj proti Ljutomeru. Janko Črešnjevec iz Cerovca Stanka Vraza je vodnik pri Planinskem društvu Ljutomer, ki Ob slovenskem kulturnem prazniku v Ormožu podelili 11 bronastih in 3 zlate značke Ksavra Meška Besedilo in foto: Karolina Putarek M ed proslavami, posvečenimi slovenskemu kulturnemu prazniku vse naokrog, je osrednja občinska proslava potekala v kulturnem domu v Ormožu. Pester program z naslovom Umetnost živeti je ključ do duše je v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož pripravila Osnovna šola Ormož. Glede na to, da obeležujemo Meškovo leto, so glasbo, petje in ples povezali z Meškovimi besedami. In kot so zapisali v predstavitvi svojega programa: »… besedami, ki nežno opevajo našo deželo in njene lepote ter sporočajo brezpogojno ljubezen do slovenske besede.« Po kulturnem programu je zbrane pozdravil župan Danijel Vrbnjak, v nadaljevanju sta pa skupaj s podžupanom Zlatanom Fafulićem podelila občinske nagrade oziroma značke Ksavra Meška, ki jih občina podeljuje občanom, ki so aktivni na področju kulturnih dejavnosti. Na predlog Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja sta podelila 11 bronastih Meškovih značk in na predlog Društva upokojencev Ivanjkovci 3 zlate značke Ksavra Meška. nešci,; Matic Majcen, Sodinci; Mihaela Mlakar, Šardinje; Bella Munda, Mihovci; David Stanič, Hajndl; in Lina Tašner, Tibolci. Zlate značke Ksavra Meška so si pa z dolgoletnim delom na področju kulture v domačem kraju prislužili: Miroslav Kustec, Žerovinci; Stanko Hodžar, Pavlovski vrh; Marta Polanič Rajh, Trstenik. V imenu vseh dobitnikov Meškovih nagrad je za konec spregovorila in se zahvalila za nagrade Marta Polanič Rajh, ki je dejala, da so nagrade vsem nagrajencem spodbuda za delo naprej, aplavzi obiskovalcev na kulturnih prireditvah, kjer nastopajo, pa največkrat edino plačilo za ves trud in razdajanja. Pogostitev za vse prisotne je v mali dvorani doma kulture pripravila Osnovna šola Ormož pod budnim očesom učiteljice Metke Lešničar. Bronaste značke Ksavra Meška so prejeli mladi gledališčniki KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, ki jih predlagatelji imenujejo novi val velikonedeljskih amaterskih igralcev: Nika Dovečar, Šardinje; Anemarie Horvat, Trgovišče; Anže Kace Trop, Trgovišče; Maja Kociper, Vičanci; Alja Krajnc, Mihovci; Tiara Kuharič, Se- 10 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice 70 let Avsenikove glasbe Besedilo: Tatjana Petek Foto: Bojan Žalar P ihalni orkester Glasbene šole Ormož je konec lanskega decembra do zadnjega kotička napolnil Športno dvorano Hardek in ponovno dokazal, da tradicijo pihalnega orkestra v Ormožu pelje v pravo smer. Tradicionalni 45. novoletni koncert je bil zaključni dogodek v sklopu praznovanj ob 750. obletnici prve omembe mesta Ormož. Wines, Transpak d. o. o., Zavarovalnica Sava d. d., Jurkovič slikopleskarstvo in splošna gradbena dela, d. o. o., HITABO, Borut Krabonja s. p., Agrokoop d. o. o., Ines Podplatnik, POD – GOST podjetje za storitve, gostinstvo in turizem d. o. o., MD zemeljska dela in avtoprevozništvo, Danijel Plohl s. p., Danilo Korotaj s. p., Robi Dajčbauer s. p., KTV Ormož in Radio Prlek. Koncert je bil posvečen pomembnemu obdobju slovenske glasbene kulture. V letu 2023 je minevalo 70 let, odkar so zazveneli prvi toni Avsenikove glasbe. V tistih časih sta brata Avsenik, Vilko in Slavko, postavila temelje povsem novi obliki narodnozabavne glasbe in jo uspešno ponesla v svet. Njuna glasba je še zmeraj zelo popularna, pot pa uspešno nadaljujejo mlajši člani družine. Preko 70 članov pihalnega orkestra, ki jih je vodil Vladimir Krničar, mažoretke, solisti ter gosti večera, ansambel Okajeni muzikanti, so navdušili s svojo izvedbo. Tako številčna in navdušena publika je za nastopajoče in tiste, ki so pomagali pri izvedbi koncerta, največja nagrada in motivacija za naprej. Ker pa takšni koncerti potrebujejo tudi večjo finančno podporo, se glasbeniki zahvaljujejo vsem trem občinam: Občini Ormož, Občini Središče ob Dravi in Občini Sveti Tomaž ter Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. Posebna zahvala pa gre še posebej donatorjem: Mind inženiring, d. o. o., Carthago, d. o. o., GLOW SEVEN, d. o. o., Štajerles trade, d. o. o., Puklavec Family Tekmovanje godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla Besedilo in foto: Ciril Ambrož V sako leto v Ormožu poteka Tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, ki postreže z vrhunsko predstavo slovenske godbene scene in združi po 600 godbenikov. Tekmovanje poteka v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze slovenskih godb, Občine Ormož in Glasbene šole Ormož v času martinovanja. Slovensko godbeništvo igra ključno vlogo pri oblikovanju nacionalne kulturne identitete, kvaliteta izvajanja pa slovenske godbe uvršča med najboljše in najbolj prepoznavne elemente slovenske identitete. Godbe se izjemno uspešno lotevajo raznovrstnih glasbenih žanrov, vključno s klasično glasbo, narodno zabavnimi skladbami, koračnicami in glasbo lahkotnejšega karakterja. Poleg rednih koncertov so godbe aktivne tudi v promenadnih nastopih ter na festivalskih dogodkih, kjer predstavljajo glasbo z zabavnim značajem. Tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov so vsako leto odlična priložnost za spodbujanje rasti kvalitete glasbe zabavnejšega karakterja. Ta glasbena zvrst je sestavni del vseh godbenih nastopov, predstavlja prepoznaven element slovenskega godbeništva in, tako kot koncertna glasba, zahteva visoko kakovostno izvedbo. Namen glasbe zabavnejšega karakterja je ustvariti prijetno vzdušje v družbi, pri čemer ritem, dinamika in glasbeno izrazoslovje sledijo enostavnim glasbenim linijam. V Ormož na tekmovanje, ki spodbuja kvaliteto izvajanja programov zabavne glasbe za pihalne orkestre/godbe, organizator izbere 10 slovenskih godb. V okviru tekmovanja sta izpeljana dva skupna nastopa sodelujočih godb, ki sta izvedena v mestu, kjer zadoni večje število glasbenikov in naredi vrhunsko predtekmovalno vzdušje. Vse koračnice ponavadi dirigira Slavko Petek, idejni oče tekmovanja godb v Ormožu. Na prireditvenem prostoru za Grajsko pristavo, kjer potekala tekmovanje, poslušalci ter tekmujoči godbeniki v dveh tekmovalnih kategorijah, ki so zastavljene na podlagi števila nastopajočih, doživijo napeto tekmovalno vzdušje. Tekmuje se s svojim programom, vendar je zaželeno, da vsak pihalni orkester izvede čim več slovenskega programa in vsaj eno skladbo Vinka Štrucla, skladatelja, ki se je rodil v bližini Ormoža in se vedno rad vračal v te kraje. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 11 Ormoške novice Na vincekovo prva rez v obnovljenem ormoškem mestnem vinogradu Besedilo in foto: Karolina Putarek 22. januarja goduje sveti Vincenc, zaščitnik vinogradov in vinogradnikov. In na vincekovo se običajno začnejo prva dela v vinogradih. Tako so na god svetega Vincenca z deli začeli tudi v obnovljenem ormoškem mestnem vinogradu. Prvotni nasad vinskih trt v mestnem vinogradu je vhod v mesto krasil od maja leta 2018. A ga je žal pokosila trsna rumenica, zato ga je bilo treba zasaditi na novo. »Trte lepo rastejo in čeprav letos še ne bo izdatnega pridelka, je trte treba obrezati,« je uvodoma povedal Martin II. Ormoški (Stanislav Rakuša), ki je skrbnik mestnega vinograda. Zbranim ob vznožju mestnega vinograda je najprej zaigral harmonikar Matjaž Mlinarič, učenec 9. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu, nato je spregovoril župan Danijel Vrbnjak, za njim pa Martin II. Ormoški, ki se pa ni nič obotavljal in župana ter ostale kar hitro odpeljal v vinograd, kjer je obrazložil potek rezanja trt. Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo. Z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta se bo pa z leti izčrpala. Na trti, kjer je obremenitve premalo, bi se pa izpostavila močna rast, ki bi lahko zavrla razvoj in dozorevanje grozdja. »Kot veleva običaj, je prve odrezane rozge treba dati v vodo, jih postaviti na svetlo in toplo. Rozge, ki vzbrstijo, kažejo, kakšna bo letina. Te rozge nato lahko povežemo tudi v presmec, ki ga na cvetno nedeljo nesemo k blagoslovu,« je pojasnil Martin II. Ormoški, ki je prvo odrezano rozgo namenil županu Danijelu Vrbnjaku, drugo direktorici Občinske uprave Mileni Debeljak, še kar nekaj jih je pa porazdelil med prisotne. In tako so se dela v ormoškem mestnem vinogradu začela. Rez so potem pod budnim očesom Martina II. Ormoškega nadaljevali delavci občinskega režijskega obrata takoj, ko je postalo malo topleje, ampak na vincekovo se je bilo pač treba odpraviti v vinograd in simbolno opraviti prva dela. Zbrani so po prvi rezi nazdravili z županovim vinom, s katerim so postregli zaposleni JZ turizem, kulturo in šport, izdatno malico so pa pripravili člani Turističnega društva Podgorci. »Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije.« Ali: »Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti,« se glasita pregovora. In ker je na vincekovo v Ormožu bil sončen dan, si, glede na mlade trte, najbrž že lahko obetamo nekaj pridelka. Ocenjevanje fašenskih dobrot v Ormožu Besedilo in foto: Hinka Hržič in Romana Ozmec Kmetijska svetovalna služba Ormož in Društvo kmečkih žena v sodelovanju z JZTKŠ Ormož so 12. 2. 2024 organizirali 3. ocenjevanje fašenskih dobrot v prostorih JSKS Ormož. Komisija, ki so jo sestavljale Marija Rošar (predsednica) ter članici Jožica Korpar in Metka Lešničar, je ocenila 21 vzorcev, od tega 10 krofov, 5 kvašenih flancatov, 3 krhke flancate in 3 miške. Gospodinje, ki so prinesle svoje izdelke, so izkazale veliko mero odgovornosti in znanja. Vsak vzorec je bil edinstven, saj so uporabile različne recepte oziroma sestavine. Komisija je podelila: • 8 zlatih priznanj in 2 srebrni priznanji za krofe; • 3 zlata priznanja ter 2 srebrni priznanji za kvašene flancate; • 2 zlati priznanji in 1 srebrno priznanje za krhke flancate ter • 2 zlati priznanji in 1 srebrno priznanje za miške. Priznanja bomo podelili na zboru članic DKŽ Ormož 25. 3. 2024 in zboru Društva gospodinj Sveti Tomaž 8. 3. 2024. 12 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ormož Besedilo in foto: Rdeči križ OZ Ormož R KS Območno združenje Ormož s krajevnimi organizacijami izvaja tradicionalne programe, ki zajemajo: • • • • • • • socialno področje, zdravstveno preventivno dejavnost, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, prvo pomoč, krvodajalstvo, delo z mladimi, pomoč bolnim, starejšim, invalidom in odvisnikom. Poleg dela zaposlenih se dejavnosti izvajajo z veliko pomočjo krajevnih organizacij in njihovih prostovoljcev, mentorjev mladih članov v osnovnih šolah in v sodelovanju s pogodbenimi delavci na področju izobraževanja. V okviru Območnega združenja RKS Ormož deluje tudi Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje odvisnosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. LAS je medsektorsko telo, ustanovljeno z namenom delovanja in sodelovanja različnih strokovnjakov (šolstva, zdravstva, socialnega varstva, policije idr.), z namenom koordiniranja preventivne dejavnosti na področju preprečevanja vseh vrst odvisnosti in z namenom iskanja možnosti, ki bi mladim omogočile bolj zdrav način življenja in koristno izrabo prostega časa. Prostovoljne prispevke in članarino, ki znaša 5 EUR, zbiramo na računu ali v naši pisarni na Ptujski cesti 8f v Ormožu, št. TRR: SI56 0410 3000 0271 732. RKS OZ Ormož organizira različna letovanja in tabore za šoloobvezne otroke. Nudimo brezplačna 7-dnevna letovanja na Debelem rtiču in zdravstvena letovanja v Punatu na otoku Krku, ki jih sofinancira Ministrstvo za zdravje, ter tabore za otroke. Starši, ki bi želeli svojega otroka vključiti v katero izmed naštetih možnosti, se lahko oglasijo v pisarni RKS OZ Ormož, Ptujska cesta 8f ali pokličejo na tel. (02) 741 70 50 ali 041 450 116 ali nam pišejo preko e-pošte: ormoz.ozrk@ozrks.si. RKS OZ Ormož izvaja številne prostovoljske projekte na področju prve pomoči, krvodajalstva, ukrepanja ob nesrečah, prve pomoči, socialnih in humanitarnih dejavnosti. Vabljeni, da se pridružite veliki družini prostovoljcev, ki pišejo velike zgodbe, ki z navidezno majhnimi koraki in dejanji ustvarjajo resnično velike spremembe. V Rdečem križu Slovenije smo iskreno ponosni na našo pisano in razvejano mrežo prostovoljk/cev, na njihovo srčnost, požrtvovalnost, pogum in vztrajnost ter doprinos k boljšemu in lepšemu življenju vseh nas. Z vami lahko širimo in izvajamo naše humanitarno poslanstvo. Vabljeni k ogledu naše spletne strani https://ormoz.ozrk.si/, ali pa se nam pridružite na Facebooku (Rdeči križ OZ Ormož). Hvala - brez vas bi bil svet siromašnejši in ljudje nesrečnejši! Zahvaljujemo se vsem našim prostovoljcem, donatorjem, občinam in vam, ki nas podpirate in darujete ter s tem pripomorete k uresničevanju zastavljenega programa. POMEMBNE INFORMACIJE Lokacije in urniki meritev krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi v letu 2024 Ormož, sedež RKS OZ Ormož - vsak petek med 8.00 in 10.00 Velika Nedelja, prostori KS - prvi delovni ponedeljek v mesecu med 8.00 in 8.45 Ivanjkovci, prostori KS - zadnji delovni torek v mesecu med 8.00 in 9.00 Središče ob Dravi, prostori občine - prva delovna sreda v mesecu med 8.00 in 9.00 Sveti Tomaž, kulturni dom - druga delovna sreda v mesecu med 8.00 in 8.45 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 13 Ormoške novice Zimski vrvež na Gimnaziji Ormož Besedilo in foto: Gimnazija Ormož Z ima nas na Gimnaziji Ormož ni uspavala. Šolsko leto se je vmes že prevesilo v drugo polovico, naši dijaki so pa poleg pouka doživeli še marsikaj zanimivega. V programu predšolska vzgoja smo skupaj z zunanjimi sodelavci izvedli projektne dneve, kjer so dijaki dali krila ustvarjalnosti in domišljiji, pridobivali nova znanja, izkušnje in veščine. Razvijali so spretnosti ročnega in strojnega šivanja, izdelali so si pustne maske in različne izdelke iz odpadnega papirja, oblikovali glino, pekli pecivo, se podrobneje seznanili z origamijem, izdelali avtorsko didaktično igračo. Tudi za dijake progama zdravstvena nega smo organizirali projektne dneve z naslovom Zdrav življenjski slog. Osredotočili smo se na duševno zdravje mladih, alternative za zdravje, gibanje in zdravo prehrano. Pri tem smo se povezali s Centrom starejših Občanov Ormož, z Zdravstvenim domom Ormož, s Psihiatrično bolnišnico Ormož, z ZDUV Dornava, NIJZ, Društvom Serotonin, SIM centrom Ljubljana. Predstavniki omenjenih ustanov so sodelovali z delavnicami na aktualno temo, nekaj izobraževalnih vsebin so pa prispevali tudi učitelji Gimnazije Ormož. V letošnjem šolskem letu smo se pridružili mednarodnemu interdisciplinarno raziskovalnemu programu FIRST (For Inspiration and Recognition of Science and Technology) Lego liga. Osnova programa sta raziskovanje in robotika. Vsako leto strokovnjaki izberejo novo temo – kakšnega izmed aktualnih globalnih izzivov. Letošnji je bil, kako si lahko pomagamo s tehnologijo in z umetnostjo, da bi pritegnili druge ali povečali njihovo zanimanje za tisto, kar radi počnemo. Ekipo LeGO sestavlja 9 dijakov 1. in 2. letnika, ki so na regijskem tekmovanju na Ptuju predstavili inovacijski projekt, zasnovo robota, ki svojo učinkovitost pokaže na tekmi robotov, in temeljne vrednote. Da na šoli skrbimo za razvoj zavesti o pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru, dokazujejo številni dogodki. Januarja so dijaki 3. letnika vseh treh programov obiskali Hišo Evropske unije v Ljubljani in naš parlament. Ogledali so si zgradbo, za krajši čas z balkona prisostvovali seji in se srečali z obema poslancema iz lokalnega okolja. Zadnji dan januarja nas je na šoli obiskal še predstavnik Evropske komisije, Gašper Kavšek, in se z dijaki 2. letnika gimnazije pogovarjal o evropski kohezijski politiki. Takoj v začetku februarja smo za vse dijake naše šole organizirali zimski športni dan, na katerem so se lahko preizkusili v športnem plezanju v Plezalnem centru Slovenska Bistrica, plavali na Ptuju, smučali na Rogli, drsali, šli na bowling ali v WOOP. Da je šport naše močno področje, dokazuje tudi ponovna uvrstitev naših rokometašev in rokometašic v polfinale ter podelitev priznanja Občine Ormož in Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport, ki sta Gimnazijo Ormož prepoznala kot najbolj športno šolo v občini Ormož. Pozabiti ne smemo še na eno izmed naših močnih področij – glasbo. Naši dijaki veliko prepevajo, igrajo, nastopajo. Dijaki 4. letnika gimnazije so najprej decembra organizirali koncert, kjer so nastopili s številnimi glasbenimi točkami. Pa ne samo oni – pridružili so se jim bendi iz ostalih razredov, saj imamo zares v vsakem razredu veliko odličnih glasbenikov. Naši glasbeniki (zbor in bend) so potem nastopali še ob različnih priložnostih v lokalnem okolju – v Centru za starejše občane, v industrijski coni, na občinski slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na Ekipa LeGO (Foto: Lenka Keček Vaupotič) 14 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Koncert šolskih bendov (Foto: Martin Kolar) Maturantski ples (Foto: Dalibor Šoštarič) ponovoletnem sprejemu pri županu in na proslavi ob kulturnem prazniku v Središču ob Dravi, kjer so dijaki naše gimnazije pripravili tudi dramski program. Tudi debatiramo še vedno zelo zavzeto. Februarja smo gostili debatni turnir, na katerem se je pomerilo več kot 170 srednješolcev iz več kot 20 slovenskih srednjih šol, domačini smo bili zastopani s petimi ekipami. Ker nas je bilo res veliko, so nam organizacijsko pomagali na Osnovni šoli Ormož. Tokratni turnir je bil povezan z Banko Slovenije v okviru projekta Mojstri digitalne prihodnosti, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednice države in guvernerja Banke Slovenije. Sredino februarja že tradicionalno zaznamujejo informativni dnevi, na katerih osnovnošolci iščejo (še zadnje) odgovore, kam po osnovni šoli. V vseh treh terminih je naše tri izobraževalne programe – splošno gimnazijo, predšolsko vzgojo in zdravstveno nego obiskalo več kot 150 osnovnošolcev. Upamo, da sta jim predstavitev šolskega vsakdana in klepet z našimi dijaki olajšala odločitev, kam v srednjo šolo. Veseli bomo seveda, če bo to naša (odločitev o vpisu je treba sprejeti do 2. aprila 2024). Da pomagamo tudi našim sedanjim dijakom pri odločitvi, kam naprej, smo dijake 4. letnika pospremili na Informativo, sejem izobraževanja in poklicev v Ljubljano. Dijakom vseh treh 1. letnikov smo privoščili tudi nekaj več kulture. V SNG Maribor so si ogledali dramo Romeo in Julija ter glede na program še akvarij in terarij, delavnice v lutkovnem gledališču oziroma univerzitetno knjižnico z zbirko modelov človeškega telesa. Pa še ena pomembna reč se je odvila tik pred počitnicami … V dvorani na Hardeku je spet zadonela maturantska himna Gaudeamus igitur. Dijaki obeh 4. letnikov so na maturantskem plesu svojim staršem in gostom pokazali, da so zrasli v razgledane in samostojne mlade ljudi. Po uvodnih pozdravih in govoru ravnateljice ter župana so maturanti prikazali zavidljive glasbene in druge umetniške nastope. V vmesnem času so se zahvalili še razrednikoma in vsem ostalim delavcem šole. Večer se je zaključil v sproščenem vzdušju, druženju, ob obujanju spominov in postavljanju temeljev za prihodnost. Glede na vremenske razmere se očitno že prebuja pomlad… Nestrpno čakamo, da vidimo, kaj nam bo prinesla, vam pa bomo o tem seveda poročali. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 15 Ormoške novice Aktualni javni razpisi Občine Ormož N a spletni strani Občine Ormož so objavljeni številni javni razpisi, ki jih občina objavlja z namenom dodatne podpore razvoju lokalnega okolja. V nadaljevanju objavljamo kratke informacije o razpisih, celotno razpisno dokumentacijo in pogoje si pa preberite na spletni strani Občine Ormož: www.ormoz.si pod rubriko: Aktualni javni razpisi, natečaji, razgrnitve in druge objave. JAVNI RAZPIS O POMOČI MLADIM IN MLADIM DRUŽINAM PRI REŠEVANJU STANOVANJSKEGA PROBLEMA V OBČINI ORMOŽ ZA LETO 2024 Pomoč pripada upravičenim prosilcem, to je mladim in mladim družinam, kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja. Za mlade se štejejo: mlada oseba oziroma par brez otrok, ki ob vložitvi popolne vloge niso stare več kot 41 let. Za mlado družino se šteje družina enega ali obeh staršev z enim ali več šoloobveznimi otroki, ne glede na starost staršev. Z Odlokom o proračunu Občine Ormož za leto 2024 so za pomoč zagotovljena sredstva v višini 40.000 evrov. Prosilci lahko oddajo vloge za dodelitev pomoči po tem pravilniku kadarkoli v okviru tekočega leta, vendar najkasneje do vključno 16. septembra 2024. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POMOČI ZA SPODBUJANJE ZAČETNIH INVESTICIJ IN INVESTICIJ V RAZŠIRJANJE DEJAVNOSTI NA PODROČJU GOSPODARSTVA V OBČINI ORMOŽ V LETU 2024 Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči za Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti na področju gospodarstva v občini Ormož v letu 2024. Cilj ukrepa Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti je spodbujanje naložb v gospodarstvo in s tem vzpostavitev boljših možnosti za gospodarski razvoj in povečanje konkurenčnih prednosti vlagateljev. Upravičenci so mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Ormož za leto 2024 v višini 47.000 evrov. Razpis je odprt najkasneje do vključno 30. 8. 2024. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN POKROVITELJSTEV V OBČINI ORMOŽ V LETU 2024 JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA PROMOCIJO LASTNIH IZDELKOV IN STORITEV PODJETJA V OBČINI ORMOŽ Predmet javnega razpisa je sofinanciranje prireditev in pokroviteljstev v občini Ormož za leto 2024. Iz javnega razpisa bodo financirane manjše in večje prireditve, dogodki, projekti ali druge dejavnosti v organizaciji društev, zvez društev, združenj, nevladnih organizacij in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z nepridobitnimi dejavnostmi na različnih področjih. Višina sredstev javnega razpisa znaša 7.750 evrov. Cilj ukrepa je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih in razstavah v Sloveniji in tujini ter spletnih sejmih z namenom predstavitve lastnih izdelkov in storitev, promoviranja turističnih danosti občine ter sklenitve novih poslov. Upravičenci do sredstev so mala in mikro podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki so se udeležili sejma ali razstave v Sloveniji ali tujini. Višina razpisanih sredstev znaša 5.000 evrov. Prosilci lahko oddajo vloge za dodelitev proračunskih sredstev po tem pravilniku kadarkoli v okviru tekočega leta, vendar najkasneje do 30. oktobra 2024 oziroma do porabe proračunskih sredstev. 16 Razpis je odprt najkasneje do vključno 2. 10. 2024. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE ZAPOSLOVANJA ZA LETO 2024 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV TURISTIČNIH DRUŠTEV V OBČINI ORMOŽ ZA LETO 2024 Upravičenci do sredstev so delodajalci - mala in mikro podjetja ter podjetniki posamezniki, ki so v obdobju, določenim z razpisom, zaposlili brezposelno osebo iz 10. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ormož, in brezposelne osebe, ki v obdobju, določenim z razpisom, uresničujejo samozaposlitev. Višina razpisanih sredstev znaša 35.000 evrov. Predmet razpisa je sofinanciranje letnih programov turističnih društev v občini Ormož za leto 2024 z naslednjimi vsebinami: izvajanje promocijskih in informativnih aktivnosti lokalnega in širšega pomena; spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma; akcije na področju ohranjanja kulture in naravne dediščine ter urejanja okolja; organiziranje in sodelovanje pri organizaciji turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena in aktivnosti za zagotavljanje turističnega pomladka. Višina razpoložljivih sredstev je 13.315 evrov. Razpis je odprt do vključno 8. 11. 2024 oz. do porabe sredstev. Vlogo z vso potrebno dokumentacijo je potrebno predložiti do vključno 17. 4. 2024. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA NAKUP IN VGRADNJO MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI ORMOŽ ZA LETO 2024 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini Ormož za leto 2024. Upravičenci dodelitve subvencij so fizične osebe, ki so lastniki stanovanjskih stavb na območju občine Ormož. Upravičenci so tudi društva s sedežem v občini Ormož, ki jim je z odločbo ali na podlagi zakona podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, in ki so lastniki ali upravljavci objekta, ki služi izvajanju dejavnosti društva. Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje malih čistilnih naprav, za leto 2024 znaša 35.000 evrov. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DEJAVNOSTI DRUGIH DRUŠTEV IN ZVEZ IZ PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ V LETU 2024 Predmet razpisa je sofinanciranje dejavnosti društev in drugih organizacij na področju izvajanja programov, povezanih z zgodovino območja občine Ormož, ohranjanjem tehnične kulturne dediščine, tradicionalnih prevozov s konjskimi vpregami, civilno zaščito, veteranskimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in študentskimi organizacijami v letu 2024, ki niso sofinancirani že iz drugih virov proračuna Občine Ormož. Obdobje porabe dodeljenih sredstev po javnem razpisu: od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024. Vlogo z vso potrebno dokumentacijo (prilogami) je potrebno priporočeno poslati najkasneje do vključno 4. 10. 2024. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 17 Ormoške novice Skozi pestro paleto aktivnosti vpeti v lokalno okolje Besedilo: Tina Zadravec T Foto: arhiv OŠ Ormož rimesečno retrospektivo dogajanja na OŠ Ormož pričenjamo v čarobnem in dobrodelnem decembru, ko so učenci v okviru slavnostne otvoritve Severolandije na bazar pred grajsko pristavo povabili svoje starše, sorodnike in prijatelje. Dobrodelnost zadnjega koledarskega meseca pa so učenci, ki v okviru Razširjenega programa (RaP) obiskujejo dejavnosti Vrtnarček ter Z živaljo do boljšega počutja, povezani s širšo lokalno skupnostjo, pričeli v znamenju osveščanja in skrbi za naravo in živali. Z lastnimi sadikami, začimbami in ostalimi izdelki so pričakali obiskovalce ormoške tržnice, hkrati pa so opozarjali na problematiko brezdomnih mačk ter zbirali hrano zanje. Akcija zbiranja hrane za živali je na šoli postala že decembrska tradicija, v okviru katere učenci redno sodelujejo z Društvom za zaščito živali Pomurja, ki deluje tudi na Ormoškem, predvsem pa zadnja leta stremi k izobraževanju mladine. Empatija in razvijanje odgovornosti do žive in nežive narave pa sta ključna za uresničevanje trajnostnega razvoja. Na OŠ Ormož že leta aktivno delujejo tudi v projektu Program Ekošola, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Dejavnosti OŠ Ormož kot Ekošole zajemajo jesensko in spomladansko zbiranje starega papirja, celoletno ozaveščanje o pomenu hrane in sodelovanje v projektu Hrana ni za tjavendan, spodbujanje učencev k branju knjig z ekološko tematiko v okviru Eko bralne značke. Izvedli so že dan hrane, medgeneracijsko druženje na temo zavržene hrane z zbiranjem starih receptov in pripravo jedi iz starega kruha, v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj sodelujejo v projektu Studia KroG in gostijo potujočo razstavo Krožnega gospodarstva z namenom razumevanja krožnega gospodarstva in spodbujanja družbeno odgovornega podjetništva. V sodelovanju z društvom Ekologi brez meja so se pridružili akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, pod sloganom Ne zavrzi oblek, ohrani planet pripravljajo še eno menjalnico oblačil, nameravajo se udeležiti sejma Altermed v Celju, ponovno bodo gostili predstavitev vozila E-transformer z akcijo zbiranja starih aparatov, za učence vseh razredov pa v mesecu aprilu, ko praznujemo tudi dan Zemlje, pripravljajo še eko dan. Januarske aktivnosti so potekale vzporedno z zaključevanjem prvega ocenjevalnega obdobja, ko so učenci domov odnesli prvo letošnje obvestilo o pridobljenih opisnih ali številčnih ocenah. Sedmošolci so se v prvem mesecu novega leta naučili tudi smučati ali pa s področja le-tega poglobili svoje znanje in spretnosti, ki so jih urili na snežnih strminah smučišča Kope v okviru zimske šole v naravi. Z roko v roki s celoletnim projektom Bralna pismenost odlično sovpada tudi spodbujanje pisanja z roko, zato so na šoli tudi v tem šolskem letu prisluhnili povabilu Društva Radi pišemo z roko, ki vsako leto skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in Zavodom za šolstvo RS organizira Teden pisanja z roko, v okviru katerega splošno ter strokovno javnost opozarjajo na številne dobrobiti pisanja z roko v primerjavi s tipkanjem na tipkovnico. Nastali so izvirni in estetski rokopisni izdelki učencev, ki jih sicer dnevno obkrožajo predvsem 18 digitalni mediji, zato je spodbujanje branja in prikaz knjige kot vrednote izjemno pomembna aktivnost, ki si jo delijo starši, učitelji in tudi lokalne ustanove, kot je knjižnica. OŠ Ormož odlično sodeluje z lokalno Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, ki s svojimi kvalitetnimi vsebinami učence neizmerno bogati. Poleg projekta Rastem s knjigo, v okviru katerega so jo že obiskali tudi letošnji sedmošolci, so se na spoznavni sprehod med knjižne police in na pravljično uro s knjižničarko Nino ločeno odpravili učenci od 1. do 5. razreda. Slednji so knjižnico obiskali v okviru kulturnega dne, ki so ga na šoli obeležili dan pred Prešernovim dnevom in ko so učenci različnih razredov spoznavali bogastvo knjig – skozi branje in poustvarjanje pravljic, spoznavanje uporabnosti slovarjev, skozi bogatenje besednega zaklada z večjezičnimi frazami, spoznavanje Prešernovega soneta in skozi poustvarjalno spoznavanje impresionizma. Učenci 2. in 6. razreda so pod mentorstvom učiteljice Aleksandre Kociper likovno ustvarili tudi portrete našega največjega pesnika Prešerna, ki krasijo stene hodnika v Knjižnici Franca Ksavra Meška. Ker v letu 2024 slavimo 150-letnico rojstva in obeležujemo 60-letnico smrti priznanega pisatelja, pesnika, dramatika in duhovnika Franca Ksavra Meška, po katerem je ormoška knjižnica tudi poimenovana, sta občini Ormož in Sveti Tomaž leto 2024 proglasili za Meškovo leto, v knjižnici pa so mu in mu še bodo z organizacijo različnih dogodkov posvetili vso pozornost. Tudi vsebina občinske proslave, ki jo je na predvečer 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, v ormoškem kulturnem domu pripravila OŠ Ormož, je bila posvečena našemu velikemu rojaku Mešku. Režiserka, učiteljica Aleksandra Kociper, je k sodelovanju povabila še Glasbeno šolo Ormož ter umetniškega fotografa Cirila Ambroža. Njegove fotografije so odlično dopolnjevale deklamacije Meškovih del v izvedbi učencev, hkrati pa lepo zaobjele plesne ter pevske izvedbe nastopajočih učencev. Učenci in zaposleni na OŠ Ormož pa z lokalno skupnostjo sodelujejo tudi skozi številne druge aktivnosti, med katerimi velja omeniti še likovno ustvarjanje prvošolcev in petošolcev, ki so obiskali Center za družine Ormož. Seveda pa je bil mesec februar tudi sicer usmerjen v likovno ustvarjalnost, saj so nastajale pustne maske, s katerimi se je nekaj skupin učencev predstavilo tudi na dogodku Ormoški fašenk v organizaciji Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. Učenci 4. in 5. razreda so svoje mušnice izdelovali v družbi staršev, zainteresirani učenci od 6. do 9. razreda pa so se v družbi učiteljic prelevili v potapljače. Najštevilčnejša je bila skupina najmlajših učencev od 1. do 3. razreda, ki je kot reka Drava s svojimi zlatimi biseri uspešno odgnala zimo iz Ormoža in prejela prvo nagrado med etnološkimi maskami. S koncem februarja so se učenci odpravili na zaslužene zimske počitnice, spoštovane bralke in bralce Ormoških novic pa vabimo, da njihove minule in bodoče aktivnosti sproti spremljajo tudi na Facebooku, na spletni strani OŠ Ormož ter na YouTube kanalu, kjer TV-ekipa OŠ Ormož pod mentorstvom učiteljice Mirjane Špacapan redno objavlja tudi svojo mesečno oddajo Ormožanček TV, ki je na sporedu tudi na lokalni KTV Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Pihalni orkester Glasbene šole Ormož na festivalu Slovenija v Pragi Besedilo: Tadeja Mesarič Foto: Pihalni orkester GŠ Ormož V Pragi je lansko leto potekal festival Slovenija v Pragi 2023 v organizaciji festivalske hiše Slovenija v (Si.in) in v sodelovanju z veleposlaništvom Republike Slovenije v Pragi. Festivala se je udeležilo 22 glasbenih, pevskih in plesnih skupin iz Slovenije s skupno več kot 550 nastopajočimi, med njimi tudi Pihalni orkester Glasbene šole Ormož. Skozi štiri dneve so skupine skozi glasbo in ples predstavljale slovensko kulturo, navade in običaje na različnih lokacijah po Pragi. Južni vrtovi praškega gradu, tržnica na Vítězníh náměstíh, trg Kostnické náměstí in cerkev Presvetega Srca Jezusovega, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, so bila glavna prizorišča nastopov. Pihalni orkester Glasbene šole Ormož je nastopil z odigrano slovensko himno in s svojim izbranim programom ter tako otvoril festivalsko dogajanje v Pragi. Na tem otvoritvenem večeru sta nastopajoče pozdravila tudi veleposlanica RS v Pragi, Tanja Strniša, in predsednik festivalske hiše Si.in ter izvršni direktor festivala, Aleš Breznikar, ob tem sta pa s predstavniki vseh festivalskih skupin izmenjala festivalske table in simbolična darila. Člani Pihalnega orkestra GŠ Ormož so se nato podali na vodeni ogled starega dela mesta z gradom in vožnjo z ladjico po reki Vltavi. Čudovito vreme je še bolj obarvalo Prago v njene značilne zlate barve, po labirintu zavitih praških ulic s stolpi, cerkvicami, trgi, zvoniki, astronomsko uro preko Karlovega mostu in po mogočnem grajskem kompleksu so se pa godbeniki sprehajali z veliko radovednosti in občudovanja. Po krajšem počitku in večerji v hotelu so se še enkrat podali v center mesta na samostojno raziskovanje, večerni sprehod ob Vltavi z razsvetljenimi znamenitostmi je pa bil še eno od nepozabnih doživetij. Sledil je nastop orkestra na kmečki tržnici, ki poteka vsako soboto od marca do decembra na trgu Kulaťák (Vítězné náměstí). Tokrat je bila postavljena tudi stojnica s slovensko kulinariko, prisotne pa sta nagovorila podžupan Prage in poslanec poslanske zbornice, Jan Lacina, ter veleposlanica RS v Pragi, Tanja Strniša. Pihalni orkester GŠ Ormož je nastopil s pripravljenim programom, za njimi so nastopili še godbeniki Pihalnega orkestra Koper. Za največje navdušenje občinstva sta pa poskrbela oba orkestra, ko sta na koncu nastopa spontano zaigrala še združena. Še ena od lepih izkušenj in doživetij za naše godbenike, sploh mlajše, ki so se na takšno gostovanje v tujini podali prvič. Na tržnici so se nato podali še v kulinarično raziskovanje, saj je bilo na stojnicah zastopanih veliko različnih držav. Sledila je zaslužena nagrada za odličen nastop, in sicer ogled velikega praškega živalskega vrta. Razgiban teren, številne živalske vrste in zasnova vrta, ki temelji na ustvarjanju naravnega okolja za vsako žival, so navdušili ne samo mlajše, ampak tudi starejše člane orkestra. Druga skupina godbenikov se je podala še na eno samostojno raziskovanje Prage in na ulicah tudi slovensko zapela ter izkusila edinstveno vožnjo s podzemno železnico. Za člani Pihalnega orkestra GŠ Ormož z dirigentom Vladimirjem Krničarjem je tako uspešno večdnevno gostovanje v tujini in v en glas lahko zatrdijo, da je bila Praga več kot odlična destinacija za takšen podvig, ki je zahteval veliko organizacije, dobre volje in materialnih sredstev. Te so v veliki meri prispevali sponzorji, ki se jim godbeniki iskreno zahvaljujejo, saj so jim omogočili nepozabno izkušnjo, ki je člane orkestra še enkrat več močneje povezala in jim dala še več energije za zagnano delo naprej. Sponzorji so: Fagus gis d. o. o., Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, K. B. Kokot Gorišnica, Novos d. o. o. Ptuj, Fiposor Ormož, Zobek imam, Dejan Kralj s. p., Nejc Zemljič s. p., Krap d. o. o., Društvo Osluševci, Jeruzalem SAT Ormož in Puklavec Family Wines. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 19 Ormoške novice Z okrogle mize Čurke – raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala na Kogu Besedilo in foto: Karolina Putarek D ruštvo Antonovanje na Kogu je v okviru letošnjega Antonovanja pripravilo tudi okroglo mizo z naslovom Čurke – raziskovanje kulinaričnih možnosti in razvoj turističnega potenciala. Okrogla miza, kjer so strokovnjaki, proizvajalci in poznavalci razpravljali o čurkah in njihovem preboju v svet kulinaričnih posebnosti Slovenije, je bil eden izmed dogodkov v mesecu januarju, ki se je odvijal tik pred začetkom osrednje prireditve v okviru Antonovanja na Kogu, pred ČURKARIJADO 2024. Sodelujočim v razpravi je skupno prepričanje, da so čurke oziroma kašaste klobase, naj so črne, sive ali bele (odvisno od nadeva), vredne posebne pozornosti, ki jo je potrebno kot avtohtono jed ponuditi svetu in se na pravi način lotiti promocije. Po tem, ko je moderatorka Anita Kosec predstavila namen okrogle mize in izpostavila vprašanje, kako bi lahko dvignili čurkam tržno vrednost, je najprej spregovoril Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, ki je dejal, da je h kvaliteti čurk in končno tudi k ceni na tržišču gotovo pripomoglo vsakoletno ocenjevanje čurk, ki proizvajalcem že več kot desetletje nudi strokovna priporočila za pripravo kar se da okusnega izdelka. Osnovni nadev za čurke je ajda. Kvalitetnejša je, toliko boljše so tudi čurke, je poudaril Ivan Brodnjak iz KGZ KSS Ptuj, ki je tudi kmetovalec in je veliko truda vložil v razvoj nove sorte ajde. Razvil je posebej odporno sorto ajde in jo poimenoval po svojem domačem kraju, »Hajdoše«. Podžupan Občine Domžale Borut Ernestl, ki je po poklicu mesar, je bil naslednji govornik: krvavice, ki jih izdeluje, prinaša na ocenjevanje na Kog po prijateljski liniji. Med glavnimi sestavinami njegovih izdelkov sta ješprenj ter riž – in to je razlika med njegovim in prleškim receptom za krvavico. Je velik pristaš lokalne hrane. »Res, da je dražja, ampak vsaj vemo, kaj jemo,« je dejal. Čurke so dolgo bile po krivici podcenjene. Skozi aktivnosti Društva Antonovanje na Kogu pa dejansko kot gastronomska posebnost podeželja vse bolj pridobivajo na veljavi. Janja Viher, predsednica Štajerske turistične zveze, je dejala, da moramo graditi na tem, Kultura nas združuje: slovenski kulturni praznik v Vrtcu Ivanjkovci Besedilo: Milena Školiber, dipl. vzg. (VS) Foto: Karmen Žula Kumer, dipl. vzg. T udi letos smo v vrtcu praznovali slovenski kulturni praznik. Prešernov dan je praznik, katerega praznujemo vsi, saj krepi in ozavešča našo slovensko pripadnost. Kal tega zavedanja pa otroci pridobijo že v vrtcu. Kultura je nekaj lepega. Je pesem, ples, nasmeh, lepa beseda; kultura je tudi v lepih odnosih, v sodelovalni igri, ki naše otroke bogati in notranje osrečuje. Tako smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v vrtcu prip- 20 da smo mi sami v lokalnem okolju prepričani, da je čurka nekaj dobrega, da to ni manjvrednostna hrana. Ko bomo čurke cenili sami, jih bodo znali cenit tudi obiskovalci. O vzgoji mladih v smislu doma pridelane hrane so v ormoški Kmetijsko svetovalni službi in v Društvu rejcev prašičev Ormož aktivneje začeli razmišljati že leta 2008, ko so razpisali natečaj za otroke iz okoliških vrtcev in osnovnih šol za likovna dela na temo prašičev, kolin in podobno. Ivan Puklavec, vodja KSS (KGZ Ptuj) Ormož, je med drugim dejal, da je natečaj že od vsega začetka služil promociji reje prašičev in doma pridelani hrani. Že od vsega začetka je odziv otrok bil zelo dober; tako so z natečaji vztrajali vse do leta 2019, ko pa je aktivnosti okrog natečaja prevzela OŠ na Kogu, ki je podružnica šole Miklavž pri Ormožu. Tanja Novak, vodja podružnične šole na Kogu, je v nadaljevanju povedala, da je letos na natečaj prispelo kar 300 likovnih del iz vrtcev in osnovnih šol v občini in od drugod. Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu je Čurkarijada, ko so vsa likovna dela z natečaja tudi razstavljena, najlepša pa nagrajena. Čurkarijada je po vsebini tudi najbolje ocenjena prireditev v okviru Destinacije Jeruzalem Slovenija, saj služi splošni kulinarično-vinski promociji Koga in občine Ormož. Da se organizatorji od vsega začetka poslužujejo tako virtualnih kot realnih možnosti promocije, tako čurk kot vseh ostalih prireditev v okviru Antonovanja, je pa dejal Ivan Škrlec, vodja prireditev Antonovanje na Kogu. Promocija dogodkov je ključna, je dodal, gotovo pa konstantnost dogodkov, ki so, sicer virtualno, potekali tudi v času Covid-19. Glede na dolgoleten trud in prizadevanja Društva Antonovanje na Kogu, da čurka oziroma kašasta klobasa najde svoje zasluženo mesto na mizi slovenskega potrošnika, in na trenutno prepoznavnost te domače dobrote, je verjeti, da ni več daleč dan, ko na Kog obiskovalci ne bodo prišli samo zaradi odličnega vina, ampak tudi zaradi čurk, vsakič, ko si bodo zaželeli zaužiti kaj pristno domačega. Na fotografiji: (z leve) Ivan Škrlec, Janja Viher, Ivan Brodnjak, Anita Kosec, Peter Pribožič, Tanja Novak, Ivan Puklavec in Borut Ernestl ravili kratko proslavo, na kateri smo se spomnili veličine dr. Franceta Prešerna in širšega pomena. Prireditev se je pričela s slovensko himno, ki smo jo vzgojiteljice zapele skupaj s starejšimi otroki. S svojo živahnostjo in igrivostjo so se pa v nadaljevanju predstavile še ostale skupine otrok s pevsko-plesnimi točkami. V dveh mlajših skupinah smo večino časa namenili pogovoru o kulturi, kulturnem obnašanju, kulturnem prazniku, slovenski zastavi in o dr. Francetu Prešernu. Prebirali smo knjige F. Prešerna, si ogledovali ilustracije teh knjig, spoznavali njegova dela, si naredili svoje slovenske zastave z grbi, poslušali slovensko himno. Z otroki smo se pogovarjali o tem, s kom doma berejo, kje berejo in kakšne pravljice ali deklamacije so jim všeč. Izbrali so si želeno slikanico in jo ogledovali ob prebiranju vzgojiteljic. Vzgojiteljice smo teden posvetile knjigi, kulturi branja in veselju ob poslušanju pesmi. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Prav tako smo se pogovarjali o slovenskih športnikih, ki zastopajo našo državo, katere himna se sliši po celem svetu. V starejših dveh skupinah so slovenskemu kulturnemu prazniku posvetili posebno pozornost – pogovarjali so se o državi, v kateri živimo (kakšen je videti zemljevid Slovenije), spoznavali so državne simbole, veliko so govorili o našem največjem slovenskem pesniku. Ogledali so si zemljevid Slovenije, poiskali so tudi našo vas in bližnje kraje. Spoznavali so slovensko zastavo. Poslušali so slovensko himno (Zdravljico) in se pogovarjali o tem, kako se ob poslušanju vedemo (poslušamo stoje, roke imamo ob sebi, na koncu ne ploskamo). Ogledali so si tudi slikanico Zdravljica. Pogovarjali so se o tem, kdo je France Prešeren, si ogledali njegove različne portrete – in skušali ustvariti obrise le-teh. Prebrali so tudi, da so Francetu Prešernu pravili tudi dr. FIG in izvedeli zakaj, kar je bilo otrokom še posebej zanimivo. Ob vsakem takšnem dogodku se med otroki spletajo prav posebne vezi, ki so pokazatelj, kako izredno pomembno je, da si ob vzgoji naših bodočih generacij znamo podati roke, hoditi drug ob drugem, se medsebojno dopolnjevati, spodbujati in graditi trdne mostove, ki temeljijo na osnovi spoštovanja in sprejemanju vsakega posameznika in družbe kot celote. Kultura torej ni le Prešeren, temveč vse, kar nas obdaja. Je objem, topel stisk roke, prijazna beseda, tolažba, sprejemanje kompromisov, širjenje pozitivne energije, glasba, ples … torej preprosto življenje. Podjetje Kovinarstvo Žvegla nagovoru na otvoritvi med drugim pojasnil: »Ko se je oče upokojil, je družino postavil pred dejstvo: »Gremo naprej, ali ostanemo na mestu.« Rekli smo si: »Gremo naprej«. Tako smo sklenili, da v Ormožu v novi poslovno-ekonomski coni kupimo zemljišče in začnemo graditi novo halo za proizvodnjo naših kovinskih izdelkov vseh vrst. Sam bi si sploh težko predstavljal drugačno poklicno pot. Že od svojega 16. leta sem bil vpet v to delo, ki me je zmeraj veselilo in danes sem hvaležen očetu, da nam je postavil odlične temelje, da lahko delam naprej in razvijam naše delo. Enako sem hvaležen mami Lidiji, ki je v podjetju zaposlena že vse od leta 1997, in ne samo, da je očetu pomagala v delavnici, opravlja tudi dela tajnice, računovodkinje, koordinatorice, čistilke in še marsikaj, poleg seveda nas treh otrok, za katere je bilo treba poskrbeti.« V podjetju KOVINRASTVO ŽVEGLA je danes 9 zaposlenih, Marko in njegova sestra Špela in še 7 delavcev. Njihova dejavnost obsega vse kovinarske storitve oziroma kovinske izdelke vseh vrst, velike ali manjše kovinske konstrukcije, gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in podobno. Nova hala v Ormožu stoji na zemljišču velikem 80 arov. Z njo je podjetje pridobilo 1.000 m2 velik delovni prostor in 240 m2 spremljevalnih prostorov in pisarn. Pisarne v nadstropju bodo oddajali tudi v najem. »Vrednost investicije se približuje enemu milijonu,« je v svojem govoru še povedal Marko Žvegla. Zraven direktorja Marka Žvegle je uvodoma zbrane pozdravil tudi ustanovitelj podjetja, Marjan Žvegla, veliko spodbudnih besed so pa v nadaljevanju družini Žvegla namenili tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, poslanec Andrej Kosi in predsednica KS Podgorci Natalija Volmut, ki se je Marjanu Žvegli zahvalila za pomembne donacije, ki jih v teku let namenil svojemu domačemu kraju Podgorci. Otvoritveno slovesnost je z glasbo popestril narodnozabavni bend Gimnazije Ormož pod vodstvom prof. Aleša Lubija, trak pred vstopom v halo so pa simbolično prerezali Marjan in Lidija Žvegla, direktor Marko Žvegla in ostali člani družine. Ker je Marjan Žvegla tudi član Lovske družine Bresnica Podgorci, so vse prisotne pogostili z odličnim lovskim golažem in drugimi dobrotami, ki jih je pa pripravila gostilna Črni Ribič iz Frankovcev. Za uspešno nadaljevanje dela so pa nazdravili z rujnim iz kleti Danila Ivanuše, ob prijetni glasbi DJ-a. v ekonomsko-poslovni coni v Ormožu odprlo novo proizvodno halo Besedilo: Karolina Putarek Foto: (Hala z zraka) KTV ORMOŽ in Karolina Putarek P odjetje KOVINARSTVO ŽVEGLA, ki je 5. januarja 2024 praznovalo 30 let delovanja, je na dan obletnice odprlo svojo novo proizvodno halo v ormoški ekonomsko-poslovni coni. Družina Žvegla je obletnico svojega delovanja in otvoritev praznovala v družbi številnih poslovnih partnerjev in prijateljev. Med zbranimi so bili tudi župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, podžupan Zlatan Fafulič, župan Središča ob Dravi Toni Jelovica, direktorica Občinske uprave Milena Debeljak, poslanec v DZ Andrej Kosi in predsednica KS Podgorci Natalija Volmut ter mnogi Podgorčani (družina Žvegla namreč izhaja iz Podgorcev, kjer so vse do otvoritve nove hale v Ormožu tudi izvajali svojo kovinarsko dejavnost). Ustanovitelj podjetja je danes upokojeni Marjan Žvegla, ki se je po zaključeni kovinarski šoli in opravljenem vajeništvu najprej zaposlil pri Slovenskih železnicah, kjer je bil zaposlen 10 let. Kljub redni zaposlitvi pa mu ustvarjalna žilica ni dala miru, tako da se je s kovinarstvom in ključavničarstvom ukvarjal tudi doma. Dela je bilo več kot dovolj, zato je pustil službo na Slovenskih železnicah in se s kovinarstvom začel ukvarjati profesionalno. Prav 5. januarja je minilo 30 let, odkar je odprl obrt montaže kovinske opreme in kar 5 let ustvarjal doma v garaži, v Podgorcih. Obenem se je dodatno izobraževal in leta 2003 bil eden prvih v občini Ormož, ki je opravil mojstrski izpit. Toda domača garaža je kmalu postala pretesna, tako da je doma v Podgorcih zgradil 250 m2 veliko delavnico, a se je zaradi obsega dela izkazalo, da bo treba delavnico še širiti, toda doma ob hiši ni bilo več prostora. Tako se je skupaj z družino odločil, da novo delavnico postavi v Ormožu. Po upokojitvi je Marjan Žvegla dejavnost predal sinu Marku Žvegli. Mladi direktor KOVINARSTVA ŽVEGLA d. o. o. je tako v svojem Marko in Marjan Žvegla Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 21 Ormoške novice Koralni grebeni in povodni mož Besedilo in foto: Tatjana Čeh, delovna terapevtka V februarju, natančneje na pustni torek, so se iz globin nekdanjega Panonskega morja dvignili koralni grebeni, ki so dokaz raznolikosti in pestrosti na našem območju. Tako raznoliko, kot je naše območje, smo raznoliki tudi mi, stanovalci in zaposleni v Centru starejših občanov Ormož. To barvitost in edinstvenost smo predstavili v naši pustni maski, s katero smo se predstavili lokalnemu okolju. Od ideje, ki jo je v mesecu novembru dala naša delovna inštruktorica, Jelka Krajnc, pa vse do izvedbe, smo imeli kar precej dela. Najprej smo rokave zavihali na naši ustvarjalni delavnici, kjer so se izdelovale različne ribe, korale, morske zvezde, trava, alge in morski ježki, zašiti pa je bilo potrebno tudi petinpetdeset plaščev, ki jih je sešil stanovalec Milan. Ker je naša ideja iz dneva v dan rasla, so se zraven pridružile še velike tropske ribe, hobotnica, povodni mož in mornar, ki je seveda potreboval čoln. Tega so izdelali naši spretni vzdrževalci. Idej in dela je bilo veliko preveč Pustovanje Besedilo in foto: Eva Lorenčič S kupina Žogice se je v pustnem času našemila v ptičja strašila ter se s skupinsko masko predstavila na različnih dogodkih v Ormožu. V sredo, 7. februarja, smo se odpravili na Ptuj, kjer smo se udeležili pustovanja invalidskih organizacij, ki ga je že Rdeči dan v enoti Ormož Besedilo: Eva Lorenčič Foto: Davorina Vajd in Mateja Kralj 29. februarja obeležujemo svetovni dan redkih bolezni. Redke bolezni so večinoma zelo težka zdravstvena stanja, kar 75 odstotkov bolnikov so pa otroci. Te bolezni so večinoma neozdravljive, kronično napredujoče, povzročajo invalidnost ter so pogosto tudi smrtonosne. Z namenom obeležitve svetovnega dne redkih bolezni, smo imeli v enoti Ormož rdeči dan. Vsi otroci in zaposleni v vrtcu smo na ta dan prišli v vrtec v rdečih oblačilih, po skupinah so potekale dejavnosti, Udeležba ormoških zumbark na pustni povorki Besedilo: Domen Rotar Foto: Davorin Arnuga T ako imenovana zumba se pod okriljem Domna Rotarja v Ormožu izvaja že 9 let. Gre za plesno animacijo oz. vadbo, ki med seboj kombinira različne plesne gibe več zvrsti plesa, zabave, sprostitve in na koncu koncev tudi znoja. Za vsakega, ki želi razgibati svoje telo in se ob tem zabavati, je zumba več kot odlična izbira. V letošnjem letu so se pa zumbarke pod Domnovim mentorstvom odločile, da bodo v imenu Športnega društva Parti- 22 za našo ustvarjalno delavnico, zato smo se za pomoč obrnili tudi na zaposlene, ki so doma v svojem prostem času ustvarjali, pomagali so nam tudi odjemalci kosil na domu in dijaki Gimnazije Ormož. Vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali, se iskreno zahvaljujemo. S skupnimi močmi nam je uspelo sestaviti čudovito in skrivnostno Panonsko morje, katerega nastanek je zavit v neznano. Tako smo se prepustili pustnemu rajanju in se predstavili na povorki pri Svetem Tomažu in nato še na pustni torek v Ormožu. Naši barviti in skrivnostni koralni grebeni so bili opaženi na ulicah in tudi pri žiriji, saj smo dosegli drugo mesto pri Svetem Tomažu in prvo mesto v Ormožu. Izjemno hvaležni in ponosni smo, da nam je uspelo razkriti tančico skrivnosti, kar nam daje dodatno motivacijo za snovanje idej za v prihodnje. Ampak to naj ostane skrivnost. Sedaj se bomo spočili in se za prejete denarne nagrade odpravili na zaslužen izlet. 13. leto zapored organiziralo Društvo Sonček za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož in VDC Sonček Ptuj. Rajanje v dopoldanskem času je popestril Dejan Dogaja, manjkalo pa ni niti slastnih krofov. Osvojili smo 2. mesto za skupinsko masko. povezane z rdečo barvo, kuharji so za otroke pripravili rdeč zajtrk. Z namenom podpore otrokom z redkimi boleznimi in njihovim družinam skozi izkazovanje pozornosti, spoštovanja in sočutja ter spodbujanja sprejemanja drugačnosti, empatije in solidarnosti med otroki in mladostniki do otrok z redkimi boleznimi, smo se pridružili tudi projektu Srčna pisma za male borce, ki ga izvaja Društvo za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan. Otroci so za otroke z redkimi boleznimi pripravili pisma, jih posredovali na društvo, ki jih bo posredovalo tistim, ki so jim pisma namenjena. zan del pustne povorke v Ormožu in s ponosom pokazale, kako spretno obvladajo zumba korake. Prelevili so se v muzikal Mamma Mia in nam pokazali kar tri plesne koreografije na pesmi pevske skupine Abba. Občinstvo je bilo navdušeno, prav tako pa komisija, saj so si z nastopom priplesali 3. mesto na ormoškem pustnem karnevalu. Z udeležbo so želeli predvsem pokazati, da v Ormožu obstaja tudi drugačna oblika rekreacije, ne samo klasični športi. Za izkušnjo so zelo hvaležni in zagotovo bodo nadaljevali s pustnim udejstvovanjem tudi naslednje leto. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Pridi, pridi, dragi pust, da ne bo več lačnih ust, da bo mastni krof pri roki in pustne šeme v povorki. Pustovanje na podružnični šoli Kog Besedilo in foto: Tanja Novak, pedagoški vodja OŠ Kog N ajbolj norčavo obdobje v letu je za nami. Pust mastnih in norčavih ust, praznik norčavosti, veselja, šemljenja in mastnih krofov. 9. februarja, na pustni petek, smo si tudi na Podružnični šoli Kog vsaj za nekaj uric privoščili, da smo postali to, kar ne moremo biti v vsakdanjem življenju. Spremenili smo se v semaforje, ježke, miške, astronavte, žabe, morje … Tudi pingvini iz daljne Antarktike so nas obiskali. Po cesti od krajevne skupnosti Kog, po parkirišču do dvorišča šole se je sprehodilo 7 pustnih skupin. Seveda so kot prvi nastopili Kurenti iz Miklavža pri Ormožu, ki so nam pošteno napolnili ušesa s svojimi zvonci ter nam pregnali zimo iz našega prelepega Koga. Mini povorke so se udeležili tudi naši prijatelji iz vrtca in šole Miklavž, za kar smo še posebej veseli. Prav tako so nas z obiskom presenetili starši, babice in dedki … in prav nihče izmed njih ni pozabil na vstopnino – 10 piškotov. Po pustnem karnevalu smo plesali, jedli pecivo in pili vročo čokolado v pustno urejeni telovadnici šole. Bilo je res živahno. Noreli smo vsi, mladi in stari, veseli in »debeli« … Tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Zagotovo so bile zraven krofov najbolj slastne palačinke, ki nam jih je spekel naš kuhar Bojan. Joj, oprostite, naš ata Štrumf. Jedli so jih vsi, še miške, ježki, semaforji in celo pingvini. Bi jih želeli poskusiti tudi vi? Žal ne bo šlo, imate pa priložnost drugo leto, ko bomo imeli spet pustovanje na Kogu. Vabljeni že sedaj! Vse sodelujoče skupine so, v zahvalo za sodelovanje, prejele simbolične nagrade. Le-te so bile poučne in sladke hkrati! Ja, to imamo mi najraje! Vsem mamicam, babicam in tetam, hvala za pecivo. Kurentom in prijateljem iz Miklavža, hvala za sodelovanje. Zahvala tudi obiskovalcem in vsem ostalim, ki ste na kakršenkoli način prispevali, da je pustna zabava na Kogu uspela. Zaradi vas lahko rečemo: »SKUPAJ NAM JE LEPO IN SKUPAJ ZMOREMO VEČ« Za vse tiste, ki vas pa letos ni bilo, pa naj velja naslednje povabilo: »Prite« drugo leto še vi, da bomo na Kogu za pusta noreli vsi! Osnovna šola Velika Nedelja v polfinalu Besedilo: Meta Kokol Foto: Davorin Arnuga V ponedeljek, 29. 1. 2024, je na OŠ Velika Nedelja (športna dvorana Velika Nedelja) potekalo državno četrtfinalno tekmovanje v rokometu za učence letnik 2009 in mlajše (skupina B). V četrtfinalu so se pomerile: OŠ Rače, II OŠ Slovenj Gradec in domača ekipa OŠ Velika Nedelja. Najuspešnejša ekipa je bila OŠ Velika Nedelja, ki se je tako uvrstila v državno polfinalno tekmovanje. Učenci so pokazali borbenost in izjemno rokometno znanje. Za domačo ekipo so nastopili: Ozmec V., Munda N., Roškar A., Kokol J., Ozmec J., Mar B., Zemljak J., Hergula A., Krabonja J., Bromše A., Arnuga T., Kolbl T., Horvat A., Lah V., Valenko L., Munda A., vodja ekipe: Kokol Meta, športni pedagog: Zdenka Miklašič. Rezultati, četrtfinale: OŠ Velika Nedelja : OŠ Rače (36 : 13), OŠ Rače : II OŠ Slovenj Gradec (11 : 32), II OŠ Slovenj Gradec : OŠ Velika Nedelja (21 : 29). Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja 2. II OŠ Slovenj Gradec 3. OŠ Rače Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 23 Ormoške novice V Ormožu združeni v skrbi za zdravje in dobro voljo – Društvo za osteoporozo Ormož Besedilo in foto: Cilka Špindler L ansko leto je bilo posebej slovesno, saj je Društvo za osteoporozo Ormož praznovalo prvih 20 let uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je čas za razmislek o prehojeni poti in tudi za veselje. Začetek Društva za osteoporozo Ormož sega v leto 2002, ko se je v mestu in okolici pojavil najprej interes za ustanovitev sekcije pomurskega društva za osteoporozo, kmalu zatem še pa želja in potreba po ustanovitvi samostojnega društva. Želja je bila uresničena na ustanovni skupščini februarja 2003, naslednji mesec je bilo društvo tudi uradno registrirano. Zakonita zastopnica in predsednica društva je bila Marta Peršak. Svojo funkcijo je zelo uspešno opravljala do leta 2016, ko sem jo na tem mestu nasledila Cilka Špindler. V začetnih letih je društvo štelo okrog 130 članov, danes nas je 300. Prevladujejo ženske, a se jim zvesto pridružujejo tudi moški, v večini primerov v vlogi partnerja. In tako kot odrašča društvo, se zvišuje tudi starostna doba naših članov. Dejavnosti društva se trudimo prilagajati, tako da zadovoljimo njihove zmožnosti in pričakovanja. Dolg je seznam prostovoljcev, predstavnikov organov, ki v svojem prostem času živijo in delajo za obstoj društva. Zahvala jim gre za vse, kar smo in bomo organizirali, postorili, zapisali, predstavili in tudi povedali. Ponosni in počaščeni smo bili, ko nam je bila leta 2012 zaupana organizacija osrednje proslave ob svetovnem dnevu osteoporoze. Častna pokroviteljica je bila gospa Barbara Türk, soproga tedanjega predsednika države dr. Danila Türka. Srečanje je bilo zelo Sodelovanje Društva Spominčica Ormož z DSO Ljutomer BE Stročja vas Besedilo: Majda Keček Foto: arhiv BE Stročja vas E den izmed pomembnih ciljev Strategije o demenci do leta 2030 je spodbujanje različnih programov ozaveščanja in izobraževanja o demenci, s katerimi lahko vplivamo na kakovost življenja teh oseb in razbremenitev njihovih svojcev. Oskrba oseb z demenco je zahtevna, prilagojena mora biti posamezniku, njegovim potrebam, željam in pravicam. Oskrbovalci in svojci morajo biti do njih spoštljivi, dostojanstveni, empatični, srčni, imeti pa morajo tudi ustrezno znanje in izkušnje. Z namenom, da bi sledili vsem tem zahtevam, smo v sodelova- 24 dobro obiskano, saj je Ormož gostil okrog 900 članic in članov iz vseh slovenskih društev. Člani novega vodstva, ki smo delo prevzeli leta 2016, sledimo zastavljenim ciljem in nadaljujemo delo na humanitarnem, zdravstveno-vzgojnem, socialnem in družabnem področju. Dvajseti rojstni dan smo praznovali lansko leto v sklopu letnega zbora članov. Praznovanja se je udeležilo veliko število članic in članov društva, vabljenih gostov ter zunanjih strokovnjakov, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Srečanje so s svojo prisotnostjo obogatili: župana Občin Ormož in Sveti Tomaž, direktorica Zdravstvenega doma Ormož, predsednici društev za osteoporozo Ljutomer in Murska Sobota in predstavniki Centra za krepitev zdravja. V nagovorih gostov je bilo naše dvajsetletno delo pohvaljeno in ocenjeno kot zelo uspešno. Potrditev, da delamo dobro v korist občanov in širše lokalne skupnosti, je pa okitilo jubilejno priznanje Občine Ormož ob 20. obletnici obstoja, ki nam ga je izročil župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak. S skromno pozornostjo smo se zahvalili zaslužnim članom društva za večletno in nesebično delo, nato so pa za praznično vzdušje z bogatim kulturnim programom poskrbeli dijakinje in dijaki Gimnazije Ormož. Po dobrem kosilu je do poznega popoldneva vse vrvelo ob dobri glasbi. Članicam in članom se zahvaljujemo za pozitiven odziv na organizirana srečanja in dejavnosti, kar je spodbuda za uspešno nadaljevanje našega dela tudi v prihodnje. Ob tej prelomnici so nam tudi v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, katere člani smo, zaželeli še veliko uspehov in predvsem zadovoljnih članov, ki se bodo še naprej radi družili pod okriljem sončnic. nju z DSO Ljutomer BE Stročja vas organizirali izobraževanje za zaposlene. Bivalna enota Stročja vas je dislocirana enota Doma starejših občanov Ljutomer, namenjena institucionalnemu varstvu starostnikov z demenco. Nahaja se v prijetnem okolju in ustreza sodobnim bivalnim standardom. Z bivalno enoto že nekaj časa dobro sodelujemo, saj nas povezujejo skupni cilji in interesi. V lanskem letu smo skupaj organizirali izobraževanje za zaposlene, in sicer v dveh sklopih. V prvem smo obravnavali simptome in potek bolezni, komunikacijo in prehranjevanje oseb z demenco, v drugem pa nefarmakološke metode zdravljenja in nego oseb z inkontinenco. Za svojce in zaposlene smo organizirali srečanje v Domu starejših občanov Ljutomer na temo stiske svojcev. Svojci se namreč velikokrat znajdejo v hudih stiskah, zato je pomembno, da imajo ustrezne informacije o negi teh oseb, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako premagovati obremenitve, kako usklajevati svoje zasebno in poklicno življenje in kako naj poskrbijo zase. Demenca je postala bolezen sodobnega časa in le z multidisciplinarnim pristopom in s sodelovanjem različnih organizacij in društev bomo lahko v naši družbi ustvarili pogoje za boljše življenje oseb z demenco in njihovih svojcev. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Rejništvo – dobre zgodbe Besedilo: Metka Gašić, Nataša Divjak, CSD Sp. Podravje, Enota Ormož V zadnjem času število rejniških družin upada, otrok, ki bi takšno obliko varstva potrebovali, je pa vse več. Toda kaj sploh je rejništvo? In kako postaneš rejnik otroku? REJNIŠTVO je posebna oblika varstva otrok, kjer se poskrbi za tiste otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. Rejništvo naj bi bilo v osnovi kratkotrajno, dokler se razmere v domačem okolju otroka ne uredijo do takšne mere, da se bo lahko spet vrnil domov. V tem času se otroku v rejništvu omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, osebnostni razvoj in se ga opolnomoči za samostojno življenje in delo. Otroci v rejništvu imajo praviloma stike s svojimi biološkimi starši. V rejništvu mladostniki s soglasjem lahko ostanejo tudi po polnoletnosti, če se še šolajo, vendar največ do 26. leta starosti. Kdo je rejnik? Rejniki in rejnice so osebe, ki so v svojo družino sprejele otroka, ki potrebuje začasno skrb, vzgojo, vodenje in podporo. Rejnikova naloga je celotna skrb za otroka. Rejniška družina s svojim delom in odnosom kaže svojo srčnost in nesebično pripravljenost pomagati otroku. Otrok ima namreč v rejniški družini možnost razvijati svoje talente, spoznavati, kako pomembni so dobri medsebojni odnosi, razumevanje in podpora med člani družine, kako se na primeren način rešujejo težave in nasploh, katere so pomembne vrednote vsakdanjega življenja. Rejnica oz. rejnik je za posameznega otroka v rejništvu upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino (sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka) ter plačilo dela. Kako postanem rejnik otroku? Oseba, ki želi postati rejnica ali rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri pristojnemu centru za socialno delo, kjer se sproži postopek. Kandidat mora izpolnjevati tudi zakonsko določene pogoje: polnoletnost; državljanstvo Republike Slovenije; zaključeno najmanj poklicno izobraževanje ter mu ni bila odvzeta starševska skrb. Najpomembnejša lastnost, potrebna za izvajanje rejniške dejavnosti, pa je seveda smisel in volja za delo z otroki in mladostniki. OSEBNI POGLED REJNICE NA IZVAJANJE REJNIŠTVA »Rejnica sem že petnajsto leto. V prvi vrsti moraš imeti otroka rad. Potrebna je ljubezen in odprto srce. Rejnice in rejniki v celoti poskrbimo za otroke, delamo 24 ur na dan in za njih skrbimo v dobrem in slabem. V naši družini je svoj novi dom našlo šest otrok. Trije otroci so že odrasli in so si ustvarili svoje življenje, trije so pa še pri nas. Pri mojem delu mi največ pomeni, ko gledam otroke, kako se smejijo, so zadovoljni, so zdravi in srečni. Ko te otrok objame, te poljubi, ti reče MAMA, RAD TE IMAM … to je nekaj, kar napolni srce. Pri svojem delu marsikdaj naletimo tudi na težave, takšne ali drugačne, ki pa jih lahko hitro in kakovostno rešimo z pomočjo matičnega CSD. Vsem, ki razmišljajo o tem, da bi postali rejniki, bi svetovala, naj se za izvajanje rejništva odločijo s srcem. Otroci v rejništvu so še posebej čustveni, ranljivi ter potrebujejo ljubezen, potrpežljivost in nenazadnje topel dom, varnost in občutek sprejetosti. Nikoli nisem obžalovala tega, kar delam. Otroci so luč in vse dobro, kar si lahko želimo.« IZPOVED DEKLETA V REJNIŠTVU »V rejništvo sem prišla v času, ko sem še obiskovala vrtec. Stara sem bila 5 let. S seboj sem imela črno muco z imenom Piki, ki mi je dajala toplino, ljubezen in upanje v tem času, ko sem se morala privaditi na spremembo in novo okolje, pa tudi bližino očeta, saj nisem najbolj razumela, zakaj ne morem ostati z njim. Kljub temu da se kot otrok nisem takoj ustalila, so mi dali čas za privajanje in razumeli mojo situacijo, iz katere izhajam. Od njih sem zahtevala veliko potrpežljivosti in pozornosti, saj se je bilo na spremembo težko privajati. Kljub temu sem takoj začutila sprejetost in toplino novega doma in družinskih članov. Rejništvo dojemam kot možnost lepe prihodnosti in ljubečih staršev, ki te vedno podpirajo, skrbijo zate in te dvignejo, ko to najbolj potrebuješ. Kljub moji občasni nesramnosti se rejniki niso vdali in so vztrajali z mano še naprej. Že od majhnih nog me podpirajo, da sledim svojim sanjam in da ne grem po poteh, ki so jih prehodili moji starši. Iz svoje rejniške izkušnje sem pridobila starše, najboljše prijatelje in podporo, ki me bo spremljala do konca življenja. Brez te izkušnje ne bi bila, kjer sem zdaj in ne bi dosegala svojih ciljev. Vsakič, ko sem na tleh, mi dajo upanje, da bo vse v redu in da zmorem vse, kar je pred mano. Pridobila sem zaupanje v ljudi, samozavest in samostojnost, naučili so me lepega obnašanja, skrbnosti in seveda vsega pomembnega, kar bom rabila v samostojnem življenju. Kljub vzponom in padcem me imajo radi in želijo, da iz svojega življenja naredim nekaj posebnega. Rejnika sta mi največja sopotnika v življenju in držala se bom v njuni bližini in toplini do konca.« Razmišljate o tem, da bi postali rejnica oz. rejnik? Ne odlašajte in pokličite ali obiščite najbližji center za socialno delo, kjer boste prejeli vse dodatne informacije: CSD Spodnje Podravje, ENOTA ORMOŽ: tel.: (02) 741 05 60; e-pošta: gpcsd.ormoz@gov.si CSD Spodnje Podravje, ENOTA PTUJ: tel.: (02) 787 56 00, e-pošta: gpcsd.ptuj@gov.si Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 25 Ormoške novice In memoriam ANTON LUSKOVIČ (1949 – 2024) Besedilo foto: Karolina Putarek S Tončekom Luskovičem sem nazadnje govorila 15. decembra lansko leto, ko so na Kogu ob 45-letnici kogovskih Novic pripravili razstavo in otvoritveno slovesnost. »Potrebujeta za prispevek še kakšen podatek iz zgodovine kogovskih Novic?« naju je vprašal s snemalcem. Hvaležno sva sprejela njegovo ponudbo in bila ponosna, da sva lahko z dolgoletnim urednikom kogovskih Novic izmenjala nekaj besed. Tudi o zdravju sva ga povprašala, pa ni bil preveč zgovoren. A je z nekaj več optimizma dejal: »Študijo o življenju viničarjev na območju Koga sem zaključil. To bi še rad objavil, preden …« 27. decembra 2023, ko na Kogu tradicionalno obeležujejo »spominski dan«, na slovesnosti pa zaslužnim krajanom podelijo priznanja Krajevne skupnosti, so Tončeku Luskoviču podelili naziv častnega krajana. Zbranim sokrajanom se je za pozornost zahvalil s pismom, ki ga je poslal iz bolnišnice. V pismu je med drugim zapisal: »Žal trenutno bijem eno najtežjih bitk v svojem življenju. Lahko bi preklinjal usodo, lahko bi si postavljal na tisoče vprašanj, pa ne bom! Še enkrat bi se samo rad zahvalil za priznanje in vam povedal, da se počutim povezanega z vami, z vsem dobrim in lepim, z vsem, za kar se je na tem svetu vredno boriti in živeti. Trdno verjamem, da smo ljudje v svojem bistvu dobri in povezani bolj, bolj, kot se sredi vsesplošnega vtisa, da smo odtujeni eden od drugega, zdi. Svet gotovo ne bo vedno boljši, prijaznejši in hvaležnejši, lahko pa se vsaj mi trudimo biti čimbolj takšni!« To so bile njegove zadnje besede, namenjene domačinom oziroma javnosti. Poslovil se je v začetku februarja. Anton (Tonček) Luskovič se je rodil 31. maja 1949 v Lačavesi. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu in v Miklavžu pri Ormožu, nato pa ptujsko gimnazijo. Po maturi leta 1968 se je vpisal na študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1973 diplomiral. Na Pravni fakulteti v Mariboru je dokončal še specialistični študij gospodarskega prava. Konec leta 1974 se je kot pravnik zaposlil v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož. Leta 1978 pa odšel v politiko in bil do leta 1982 sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije (OK ZKS) Ormož, nato pa do leta 1986 predsednik Skupščine občine Ormož. Za tem se je vrnil na delovno mesto sekretarja v Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož. Upokojil se je leta 2009. Ob redni zaposlitvi je znotraj Občine Ormož opravljal še nekaj odgovornih nalog. Bil je tudi predsednik sveta podravskih občin (1984–1986) ter predsednik takratne Samoupravne stanovanjske skupnosti Občine Ormož (1986–1990). Prav v času njegovega predsedovanja je bilo v ormoški občini zgrajenih največ blokovskih stanovanj. Bil je tudi član nadzornega sveta Infond Holding v Mariboru (2000–2004). Deloval je tudi na področju športa. Tako je bil v drugi polovici osemdesetih let član odbora za izgradnjo ormoške športno-rekreacijske cone, dva mandata je predsedoval Nogometnemu klubu Ormož (1997–2005), en mandat pa tudi Teniškemu klubu Ormož (1994–1996). Za 26 40 let aktivnega dela je leta 2022 s strani Občine Ormož dobil priznanje za življenjsko delo na področju športa. Prav tako je predsedoval svetu Javnega zavoda za informiranje v Ormožu (2006–2008) in svetu Zgodovinskega arhiva na Ptuju, bil pa je tudi član Društva ljubiteljev Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Od leta 2012 je bil urednik kogovskih Novic; kar 17 let, od leta 2006 pa tudi predsednik Zgodovinskega društva Ormož, ki je za svoje delovanje na področju raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine leta 2013 prejelo zlato plaketo Občine Ormož. Zgodovinar po duši Ob priložnosti izida njegovega krajepisa oziroma zgodovinopisa z naslovom KOG (leta 2009), je na vprašanje, kaj ga je sploh pritegnilo k tako zagnanemu raziskovanju domače zgodovine, dejal, da ne zna pojasniti. »Najbrž moje splošno zanimanje za vse, kar je povezano z mojim rodnim krajem. Mi, ki smo pognali svoje korenine med kogovskim griči, čutimo neko magično povezanost z rodno grudo. Že v srednji šoli sem rad zbiral vse zapise o Kogu, ki so postali del moje knjige,« je pojasnil. Zbiranje arhivskega gradiva in drugih podatkov o Kogu je nadaljeval v času študija v Ljubljani in pozneje, ko se je zaposlil v Ormožu. Gradivo je črpal predvsem iz dokumentov, ki jih hranijo Pokrajinski arhiv v Mariboru, Zgodovinski arhiv na Ptuju in Deželni arhiv Joanejum v Gradcu. Pomemben vir so bile tudi šolske in cerkvene kronike, dnevniki domačinov (tudi dnevnik njegove matere), in seveda ustne informacije starejših Kogovčanov. Tako je nastalo obsežno delo, ki obsega kar 543 strani in celovito predstavlja zgodovinske, geografske, antropološke in etnološke značilnosti Koga. Luskovič je bil avtor številnih člankov z zgodovinsko vsebino ter urednik ali sourednik raznih zbornikov. Bil je soavtor Turističnega vodnika po Ormožu in okolici, soavtor Zbornika župnije Svetega Bolfenka na Kogu, biografije o Antonu Puklavcu – pozabljenem vinogradniškem strokovnjaku ter sourednik Zbornika referatov o Vincencu Cajnku… Antona Luskoviča odlikujejo tudi številna prostovoljna dela v domačem kraju. Med drugim je sooblikoval projekte za obnovo kulturnega doma na Kogu, raziskal zgodbo Košarkine hiše in poskrbel za temeljito obnovo kužnega znamenja sredi kraja. Verjeti je, da bo tako med svojimi Kogovčani kot ljubitelji zgodovine živel večno, da se ga bodo spominjali po vseh dobrih delih, predvsem pa po neomajni ljubezni do domačega kraja. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Delovni obisk Irske v okviru Urbact projekta EcoCore Besedilo: Matjaž Kosi, RRC Ormož V lanskem letu smo trije uslužbenci RRC Ormož, ena zunanja sodelavka ter ena udeleženka ULG skupine (urbana lokalna skupina projekta) odpotovali na Irsko v mesto Balbrigaan, kjer je potekalo delovno srečanje vseh partnerjev projekta EcoCore. Prvi dan smo popoldan prispeli v čudovito majhno mestece Balbrigaan, ki po velikosti spominja na Ptuj. Takoj je bilo začutiti, da je utrip obmorskih mestec na Irskem popolnoma drugačen, saj v mestu nimajo velikih nakupovalnih središč, le majhne trgovinice in seveda pube, ki se odpirajo šele proti večeru. Na večerji smo se v živo spoznali z vsemi partnerji iz ostalih osmih različnih držav (Irska, Latvija, Finska, Portugalska, Estonija, Hrvaška, Španija in Romunija) in se hitro odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal naporen urnik. Naslednji dan smo se takoj po zajtrku dobili v čudovitem ambientu Irskega inštituta za glasbo, kjer nastopajo tudi največja imena Irske. Po pozdravu njihovega župana smo predstavili svoja mesta ter izzive pri uresničitvi projekta, torej kako čim bolj pospešiti zeleni prehod v naših dveh poslovnih conah, že obstoječi in nastajajoči v glinokopu. Popoldan smo imeli ogled mesta z vsemi načrti, ki se bodo v mestu Balbrigaan uresničevali v prihodnjih letih. Načrtujejo bistveno zmanjšanje parkirnih mest ter obuditev turizma na sami obali, ki je sedaj sicer lepa, a turistično neizkoriščena. Po ogledu mesta smo se vrnili v Irski inštitut za glasbo, kjer je bila še posebej zanimiva okrogla miza na tematiko spolne enakopravnosti. Tri različne ženske so predstavile svoje zgodbe in kar nismo mogli verjeti, da še nekaj desetletij nazaj ženska po tem, ko se je poročila, ni smela delati v javni upravi. Zvečer smo se odpravili v pravi irski pub, kjer smo doživeli utrip irskega temperamenta, ki je vse prej kot miren in monoton. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v osrčje poslovne cone mesta, kjer nas je dobesedno prevzela predstavitev podjetja Manna, ki z droni dostavlja ljudem na dvorišče od sveže kuhane kave do raznih drugih nakupov. Sistem imajo izpopolnjen do potankosti, so zelo uspešni in s svojo inovativnostjo prodirajo tudi na tuje trge. Imeli smo tudi ogled parcel, kamor se bo širila Balbrigaanova industrijska cona, ter predstavitve drugih podjetij ter praks mesta Balbrigaan. Zadnji dan smo se polni vtisov vračali domov in že se veselimo februarja 2025, ko bomo v Ormožu gostili vseh ostalih osem partnerskih mest, hkrati nam je organizacija takega dogodka izziv, saj so Irci postavili letvico zelo visoko. Socialna omrežja in razvoj motenj hranjenja med mladostniki Besedilo: Maruša Motaln, dipl. dietetičarka CKZ Ormož U dejstvovanje na socialnih omrežij je dandanes vse pogostejše in nima dobrega vpliva na nas uporabnike. Vplivi in različni pritiski s socialnih omrežij so vedno večji, pogostejši in so pogosto zelo škodljivi. Slednje pa lahko največje posledice pusti na otrocih in mladostnikih. Uporaba socialnih omrežij, imenovanih tudi družbena omrežja, je najpogostejša s strani mladostnikov, starih od 10 do 24 let. Ravno pri tej starostni skupini je najpogosteje razvit negativen odnos do prehrane, prehranjevanja in vadbenih navad. Vemo pa, da je hrana osnovni pogoj za rast in razvoj ter ohranitev zdravja. Socialna omrežja so postala vir za informacije o prehrani, ki so pogosto deljena s strani oseb, ki niso strokovnjaki za prehrano oziroma niso pooblaščeni zdravstveni delavci (»influencerji« oz. vplivneži, osebe z opravljenim prehranskim ali drugim tečajem, prodajalci različnih prehranskih dodatkov …). Širijo se predvsem informacije o različnih dietah in prehranjevalnih navadah. Prav tako se širijo vsebine, ki zagovarjajo in namerno krepijo ideale telesnega tipa, in vsebina, ki je osredotočena na fitnes, kar lahko poveča tveganje za nastanek motenj hranjenja. Socialna omrežja (Instagram, Tik Tok, Facebook, Snapchat …) so pomemben del življenja otrok, mladostnikov in odraslih. Izpostavljenost tem omrežjem vpliva na povečanje negativne te- lesne samopodobe in neurejenega prehranjevanja. Na njih so pogosto deljene interaktivne in vizualne vsebine, kar povzroči primerjanje med mladostniki. Zelo pogosto so obiskane spletne strani, na katerih je vsebina povezana z anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo, kjer prihaja do spodbujanja k tema dvema bolezenskima stanjema. Poleg vrstnikov se mladostniki primerjajo tudi z znanimi, slavnimi osebami in manekenkami. Najpogostejše motnje hranjenja, s katerimi se borijo mladostniki, zaradi vplivov različnih medijev, so anoreksija nervoza, bulimija nervoza, ortoreksija nervoza in bigoreksija. Izpostavljenost socialnim omrežjem in razvoj motenj hranjenja se škodljivo povezujeta s pojavom nizke samopodobe, neurejenim prehranjevanjem, kompulzivnim nezdravim udejstvovanjem in telesno aktivnostjo ter možnim razvojem različnih težav v duševnem zdravju, kar lahko pusti neugodne posledice na mladostnikih in vpliva tudi na njihovo nadaljnje življenje. V prihajajočih praznikih poskrbimo, da bodo pametne naprave pospravljene ter da prosti čas preživimo s svojimi najbližjimi. Prav tako posvetimo pozornost prazničnim jedem, ki bodo krasile mizo, ter si jih brez slabe vesti in z zmernostjo privoščimo. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 27 Ormoške novice Zaključek projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK) Besedilo: Gimnazija Ormož Foto: Judita Mohr Žerdin, Martin Kolar V sredo, 6. 12. 2023, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni strokovni posvet projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) VIVEK. V projektu je šest organizacij in sedem kmetijskih gospodarstev razvijalo nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in traviščnih habitatnih tipov. Razvite rešitve so bile vključene tudi v Strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer so od letošnjega leta dalje na voljo finančne podpore za kmetijska gospodarstva, ki želijo te ukrepe izvajati v različnih slovenskih regijah. pridobili finančno podporo za izvajanje teh ukrepov tudi v prihodnjih letih. Doc. dr. Tanja Šumrada, raziskovalka z Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani: »Želeli smo, da v projektu preizkušene rešitve čim prej zaživijo tudi v praksi. V projektu smo zato izvedli več delavnic z odločevalci s kmetijskega ministrstva, kontrolno agencijo, kmetijskimi svetovalci, prostovoljci na terenu in študenti ter tudi preko 500 intervjujev z lokalnimi kmeti. To nam je omogočilo, da smo lahko z dobro komunikacijo vzpostavili prvi povsem rezultatski ukrep za ohranjanje biodiverzitete v okviru slovenske kmetijske politike in še dva nova ciljna ukrepa za varstvo nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic kmetijske krajine v Sloveniji.« Populacije ptic kmetijske krajine so v Evropi v zadnjih štirih desetletjih doživele 60-odstotni upad, v Sloveniji pa se je njihovo število v zadnjih 15 letih (2008–2022) zmanjšalo za 26 %. Ocena stanja ohranjenosti travniških habitatnih tipov, podane v zadnjem poročilu po Direktivi o habitatih, tako v alpski kot kontinentalni regiji, kaže na neugodno, slabo stanje travnikov, ki so ključnega pomena za varstvo biotske pestrosti v kmetijski krajini. Negativni trendi populacij so bili med drugim zabeleženi tudi pri divjih opraševalcih, ki imajo pomembno vlogo pri preskrbi človeka s hrano. V projektu preizkušena ukrepa Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca in Varstvo gnezd pribe je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvrstilo v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 in sta z letom 2023 postala del Sheme za okolje in podnebje (SOPO). V Strateški načrt 2023-2027 je vključen tudi ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Tega naj bi bilo možno izvajati v okviru Testiranja naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih (sheme NUZO), vendar se zaradi izvedbenih zapletov (zaenkrat še) ne izvaja. Blaž Blažič, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): »Čeprav je omenjeno zmanjševanje biodiverzitete v kmetijski krajini verjetno posledica več dejavnikov, so si znanstveniki enotni – v večji meri ga je moč pripisati intenzifikaciji kmetijstva. Na ptice intenzifikacija negativno vpliva preko izgube življenjskega okolja in sprememb v količini hrane ter kakovosti gnezdišč in prehranjevališč. Hkrati pa kmetijska mehanizacija in pesticidi večajo smrtnost ptic in negativno vplivajo na njihov gnezditveni uspeh. Izboljšanje biodiverzitete v kmetijski krajini lahko dosežemo že z manjšimi prilagoditvami kmetovanja.« Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe. Obdobje trajanja projekta: 13. 1. 2021 13. 1. 2024 Sodelujoči partnerji: E-zavod (vodilni partner), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, KGZ – Zavod Ljubljana, KGZ – Zavod Ptuj, Občina Ormož, kmetijsko podjetje Jeruzalem SAT, kmetije Filo, Temlin, Hujs, Metličar, Tancek, Šteblaj Nekatere izmed teh malopovršinskih ukrepov, ki imajo velik naravovarstveni potencial, so partnerji projekta v okviru triletnega projekta preizkusili na območju Goričkega, Dravsko-Ptujsko-Središkega polja in Ljubljanskega barja. Valerija Petrinec, vodja projekta iz E-zavoda: »V projektu EIP VIVEK smo razvili in izvedli praktične preizkuse različnih ukrepov za izboljšanje gnezditvenih in prehranjevalnih razmer treh ogroženih vrst ptic kmetijske krajine; to so priba, poljski škrjanec in hribski škrjanec. Poleg tega smo se posvetili tudi preizkusu praks izboljšanja pogojev za opraševalce in izboljšanja ohranitvenega stanja izbranih travniških habitatnih tipov. Številne od teh praks smo v Sloveniji preizkusili sploh prvič in zato za naš prostor predstavljajo pomembno novost.« Poseben uspeh projekta je tudi zagotovitev sistemskega financiranja za v projektu razvite rešitve v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike, s čimer bodo zainteresirani kmetje lahko 28 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 Ormoške novice Mladi rokometaši RK Velika Nedelja 3. na mednarodnem turnirju v Varaždinu Besedilo: RK Velika Nedelja Foto: Davorin Arnuga E kipa starejših dečkov B RK Velika Nedelja se je konec decembra lanskega leta udeležila 12. memorialnega turnirja Krešimir Petanjek v Varaždinu, na katerem je sodelovalo 17 ekip iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Fantje so v svoji skupini osvojili 1. mesto, kjer so bili boljši od MRK Metalac (14 : 10), RK Viro Virovitica (10 : 7) in HC Jufa Deutschlandsberg (14 : 14). V nadaljevanju so se v četrtfinalu pomerili z ekipo RK Ivan Mikanovci (9 : 7) in se uvrstili v polfinale, kjer so doživeli edini poraz na turnirju proti ekipi RK Maksimir Pastel (5 : 7), kasnejšimi zmagovalci turnirja. V tekmi za tretje mesto so se varovanci trenerja Darjana Mesareca in pomočnika Marcela Meška pomerili z ekipo RK Škola rukometa Karlovac in jih suvereno premagali z 18 : 12 ter tako osvojili končno 3. mesto na turnirju. Ekipa RK Velika Nedelja je pa v svojih vrstah imela tudi najboljšega strelca turnirja, Jana Kokola. Zlata poroka v PGD Ivanjkovci Besedilo: Natalija Fajfar Foto: Foto Hozjan V lanskem letu sta naša dolgoletna aktivna člana Darinka in častni predsednik društva Franc Mlakar praznovala zlato poroko. Pred petdesetimi leti sta na skupno življenjsko pot stopila na Svetinjah, civilni obred je pa potekal v Ormožu. Oba sta se aktivno vključila v PGD Ivanjkovci. Člana sta že več kot 40 let. Darinka je bila dolga leta tajnica v društvu, Franc pa dolgoletni predsednik društva, za kar si je prislužil naziv častnega predsednika. Darinki in Francu sta življenje polepšala sina Sandi in Boris, ki sta tokratno praznovanje organizirala kar doma. Tudi tokrat sta Darinka in Franc svoji zaobljubi obnovila pred županom Občine Ormož Danijelom Vrbnjakom, sveti obred je pa v domači sobi opravil svetinjski duhovnik Jožef Rajnar. Tudi članice in člani smo ta lep jubilej počastili z vodnim slavolokom ter tako čestitali in nazdravili še na mnoga leta srečnega zakona. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 29 Ormoške novice Kako zadovoljni ste z rekreacijsko infrastrukturo v občini Ormož? R ekreacija pomembno pripomore k splošnemu zdravju, dobremu počutju in boljši telesni pripravljenosti, velikokrat pa ponuja tudi priložnost za druženje. Zato je pomembno, da je rekreacijska infrastruktura prostorsko, časovno in cenovno dostopna vsem skupinam prebivalstva, tudi mladim in starejšim. Interdisciplinarna raziskovalna skupina, v katerih sodelujejo tri fakultete Univerze v Ljubljani, Biotehniška in Filozofska fakulteta ter Fakulteta za šport, od oktobra 2022 izvaja raziskovalni projekt z naslovom Prostorsko upravljanje in stanje rekreacijske infrastrukture ter rekreacijske navade v kontekstu družbenih sprememb v zadnjih treh desetletjih. Natančnejšo analizo stanja bo skupina izvedla v treh izbranih občinah, med katerimi je tudi Ormož. V občini Ormož bomo raziskovalci konec marca, natančneje med 26. in 28. marcem izvedli terenski popis obstoječe rekreacijske infrastrukture ter se v fokusnih skupinah pogovorili z lokalnimi prebivalci o njihovih rekreacijskih navadah danes in v preteklosti. Prebivalci bodo lahko povedali svoje mnenje o opremljenosti z rekreacijsko infrastrukturo v občini, kako pogosto jo uporablja- jo in kateri dejavniki vplivajo na to, da jo uporabljajo oziroma je ne uporabljajo. Zanimalo nas bo tudi, ali v občini potrebujete kakšno novo infrastrukturo in če da, katera je to? Raziskovalna skupina bo v okviru projekta izvedla tudi intervjuje z relevantnimi deležniki s področja rekreacije v občini. Končni cilj projekta je ovrednotiti obstoječe stanje na področju rekreacijske infrastrukture (kaj je dobro, kaj slabo, najnujnejši ukrepi), oblikovati smernice za prostorsko načrtovanje in upravljanje rekreacijske infrastrukture. Eden izmed rezultatov analize bo tudi priprava poročila za občine. Prebivalce vljudno vabimo, da se nam pridružijo na fokusnih skupinah, ki jih bomo izvedli v naslednjih terminih: - z mladimi v torek, 26. 3., ob 16. uri; - s starejšimi v sredo, 27. 3., ob 10. uri in - z vmesno starostno skupino v sredo, 27. 3., ob 16.30. Prijave na fokusno skupino sprejemamo na spletni povezavi: https://1ka.arnes.si/a/cf2156c5 ali na el. naslov: kaja.kunaver@bf.uni-lj.si do petka, 22. 3. 2024. Najvišja lokalna kakovost Destinacije Jeruzalem Slovenija, označena s certifikatom Kategorija Besedilo in foto: Anita Bolčevič, destinacijska managerka M reža članov Teritorialne kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija (Mreža TKBZ Jeruzalem Slovenija) se iz leta v leto povečuje. Ponudniki, ki ponosno označujejo najvišjo lokalno kakovost in jo vedno znova dopolnjujejo in nadgrajujejo, prispevajo k dvigu kvalitete življenja na območju občine Ormož, ki je soustanoviteljica Destinacije Jeruzalem Slovenija. V letu 2024 se bomo usposabljali na delavnicah in ocenjevali lokalno ponudbo v sodelovanju s strokovnjaki Akademije Izvorno slovensko. Vse, ki bi želeli preveriti svojo ponudbo (izdelke in storitve), jo nadgraditi po zadnjih slovenskih, evropskih in svetovnih trendih, in bi želeli postati ponosni član Mreže TKBZ Jeruzalem Slovenija, vljudno vabimo na usposabljanje, ki je predpogoj za ocenjevanje lokalne ponudbe in storitev. Na delavnicah se učimo, spoznavamo, povezujemo in pripravljamo iskrene zgodbe Destinacije za naše obiskovalce. V spodnji tabeli so zapisane kategorije in termini usposabljanj, ki jih bomo izvedli v letu 2024: Termin delavnice Termin ocenjevanja 1. nivo 1 Delavnica za usposabljanje ponudnikov v kategoriji domače obrti, rokodelskih izdelkov in izdelkov unikatnega industrijskega oblikovanja 20. 6. 2024 ob 16.00 24. 9. 2024 2 Delavnica za usposabljanje ponudnikov v kategoriji pridelkov in živilskih izdelkov 20. 6. 2024 ob 16.00 24. 9. 2024 3 Delavnica za usposabljanje ponudnikov v kategoriji jedi in pijače, postrežene na gostinski način 20. 6. 2024 ob 16.00 10. 10. 2024 2. in 3. nivo 4 Delavnica za usposabljanje ponudnikov v kategoriji vodena doživetja 24. 6. 2024 ob 16.00 5 Delavnica za usposabljanje ponudnikov v kategoriji hiša vina 24. 6. 2024 ob 16.00 6 Svetovanje ponudnikom v kategoriji vodena doživetja 27. 6. 2024 od 27. 9. 2024 8.00 7 Svetovanje ponudnikom v kategoriji hiša vina 4. 7. 2024 od 8.00 8 Podelitev certifikatov za vse kategorije 11. 11. 2024 21. 10. 2024 Organizator si pridružuje pravico do spremembe terminov. 30 Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 E-mail: sebastjan@sejateh.si Web: www.sejateh.si GSM: +386 70 999 959 Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 5.4.2024 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je trgovina Sejateh d.o.o., Industrijska cesta 5, 2270 Ormož . 1. nagrada: notranja barva bela 5kg + majica logo Sejateh + kapa z logo Sejateh 2. nagrada: notranja barva bela 5kg + majica logo Sejateh + kapa z logo Sejateh 3. nagrada: notranja barva bela 5kg + majica logo Sejateh + kapa z logo Sejateh Nagrajenci križanke v mesecu decembru 2023: 1. nagrada: Jožef Prapotnik, Osluševci 37, 2273 Podgorci 2. nagrada: Fabijana Lah, Plešičeva 29, 1000 Ljubljana 3. nagrada: Kirič Milka, Dobrava 13, 2270 Ormož Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti. Glasilo Občine Ormož, številka 64, marec 2024 31 NAJ BO ŠE LEPŠA! Očistimo Destinacijo Jeruzalem Slovenija! Občina Ormož Destinacija Jeruzalem Slovenija sobota, 23. marec 2024 s svetim imeno nsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, prekrasnimi Občina razglednimi točkami in Središče ob Dravi romarsko cerkvico upravičeno nosi ime nebeški kraj in2024 vabi sobota, 23. marec vse generacije hedonistov v svoj objem s turističnimi kmetijami, Občina Sveti Tomaž vinskimi kletmi, gostilnami, gostišči, apartmaji, počivališči sobota, 23. marec 2024 za avtodome, kolesarskimi, jahalnimi, vodnimi in pešpotmi, Čistilne akcije bodo po vseh občinah naravnimi rezervati, krajinskimi potekale v sklopu različnih društev parki, reko Dravo, gradovi, in skupin. Vse podrobne informacije bodo dvorci, znamenitostmi, doživetji objavljene na občinskih spletnih straneh in in številnimi muzeji ter na FB strani Jeruzalem Slovenija. rokodelci. Poskrbimo za sprehajalne poti, razgledne točke, predele ob cestah in šolah, vode in polja,... Občina Ormož Občina Središče ob Dravi Občina Sveti Tomaž