Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 1, 91-106 (2000)* © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-187* Strokovni empirieno-raziskovalni prispevek* Razvoj vidikov glasbenih sposobnosti, ki jih meri BentleyevRtestR BARBARA SMOLEJ-FRITZ ¶ Glasbena .ola Kr.ko, Kr.ko* Povzetek: V prispevku je predstavljen del raziskave, ki se je ukvarjala z razvojem glasbeniO sposobnosti pri otrocih med 7. in 14. letom starosti. Ker je podroeje glasbenih sposobnosto zelo kompleksno, smo se osredotoeili le na nakej vidikov, in sicer na tiste, ki jih zajema Bentleye . test glasbenih sposobnosti. V raziskavo je bilo vkljueenih 436 otrok iz osnovnih .ol Kr.ko iU Bre.ice ter glasbenih .ol iz omenjenih krajev. Rezultati so pokazali, da se dose.ki na Bentleyeve . testu s starostjo poveeujejo, tako pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo, kot pri tistih, ki jI ne, s tem da je pri prvi skupini otrok napredek hitrej.i, razvoj pa se zakljueuje prej in na vi.je . nivoju. Na vseh podtestih in na celotnem testu so se pokazale pomembne razlike v prid otrokom ¸ ki obiskujejo glasbeno .olo. Razlike med spoloma na splo.no niso bile pomembne, neka . pomembnih razlik pa najdemo znotraj obeh skupin, in sicer so bili pri otroci, ki obiskujej 1 glasbeno .olo na celotnem testu in na podtestu razlikovanja vi.ine pomembno bolj.i deeki o Pri otrocih, ki glasbene .ole ne obiskujejo pa so bile na istih podroejih bolj.e deklice. Rezultato raziskave so pokazali na nekatere zakonitosti razvoja bazienih glasbenih sposobnosti ter n nekatere dejavnike, ki nanj vplivajo, kar je lahko v pomoe pri naertovanju in oblikovanjß glasbeno-pedago.kega procesa o Kljuene besede: psihologija glasbe, glasbene sposobnosti, razvoj, razlike med spoloma ¸ glasbeniki, neglasbeniko Development of musical abilities, measured by Bentley.s testR BARBARA SMOLEJ-FRIT¤ Music school Kr.ko, Kr.ko, Slovenia* Abstract: The article presents a part of the research that deals with the development of musiN cal abilities of children aged 7 to 14 years. The area of musical abilities being very complex, wI focus onley on some view points; namely on those which are included in Bentley.s test o . musical abilities. The research includes 436 children from primary schools in Kr.ko and Bre.icI and from the music schools in both towns. The results show that the achievements on Bentley. y test increase by age with the children who are visiting music school as well as with those wh 1 Naslov / address: mag.Barbara Smolej-Fritz, Glasbena .ola Kr.ko, Dalmatinova 6, Kr.ko* 92RB. Smolej Fritz* are not; but with the first group the improvement is faster, and the development finishey earlier and on a higher level. In all the sub-tests and in the whole test, significant differencey are shown in the benefit of the children who are visiting music school. On the whole, thI differences between boys and girls are not significant, but some significant differences arI being found within the two groups. The results of the research show some lawfulness in thI development of basic music abilities and also some factors that influence it; so the resulty may be help at planning and modelling musical-pedagogic process o Key words: psychology of music, musical abilities, development, gender differences, musiN cians, nonmusiciany CC=2820 222 . UvodR Glasba je ena izmed redkih ali celo edina med zvrstmi umetnosti, pri kateri se talen 1 oz. sposobnosti izra.ajo .e zelo zgodaj, posebej reproduktivno - interpretativni talen 1 (Revesz, 1953). Vsak elovek ima ob rojstvu biolo.ko osnovo za razvoj glasbeniO sposobnosti, podobno kot za razvoj govora, vendar pa se na podroeju glasbeniO sposobnosti pojavljajo mnogo veeje individualne razlike o Razlike v hitrosti razvoja glasbenih sposobnosti lahko opazimo n interindividualnem kot tudi interkulturnem nivoju. Slednje so odvisne predvsem oB tega, kak.no mesto ima glasba v doloeenem dru.benem okolju. V razlienih kulturaO se poudarjajo razlieni vidiki glasbe, npr. melodija, ritem ali pa kar oboje. V nigerijske . plemenu Anang (Gardner, 1995) matere .e z nekajmeseenimi otroki sodelujejo pro skupinskih plesih in petju. Ti otroci .e pri petih letih pojejo na stotine pesmi, uporabljaj 1 nekaj vrst tolkal in izvajajo kompleksne plesne korake. Posebno pozornost, posveeen 1 glasbenemu razvoju, najdemo tudi v nekaterih drugih dr.avah, npr. na Kitajskem ¸ Japonskem, Mad.arskem o Teorije o strukturi glasbenih sposobnosti so se razvijale v dveh smereh. Prva jI t.i. atomisitena oz. elementaristiena smer, in pojmuje glasbene sposobnosti kot skupe÷ vee neodvisnih sposobnosti. Zagovorniki te smeri so v glavnem ameri.ki psihologi o eeina angle.kih psihologov pa gleda na glasbeno sposobnost kot na unitaristien 1 sposobnost, katere razlieni aspekti bolj ali manj med sabo korelirajo. Najvidnej. o predstavnik prve smeri je Seashore. Glasbeni talent, po njegovem mnenju, ni enovi 1 talent, temvee hierarhija talentov, ki se zdru.ujejo v glasbeno zavest (Seashore,1967). V hierarhiji talentov smatra psiholo.ke atribute zvoka ( do.ivljanje vi.ine, glasnosti ¸ trajanja in barve) kot fundamentalne. Med sabo so neodvisni, na njih pa temeljij 1 kompleksnej.e sposobnosti, ki so razliene kombinacije fundamentalnih sposobnosti ¸ npr. obeutek za ritem, konsonance idr. Seashor (1967) meni, da so tako fundamentalnI sposobnosti (obeutek za vi.ino, trajanje, glasbnost, barvo), kot tudi veeina bol . kompleksnih sposobnosti npr. obeutek za ritem, prirojene. To ponazarja na slede: Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*93R naein; »Obeutek vi.ine je odvisen od strukture u.esa, kot je ostrina vida odvisna oB strukture oeesa. Nobena vaja in zorenje ne poveeujeta ostrine vida, kot tudi ne ostrinI sluha. To, kar mi vidimo kot spremembe, ni izbolj.anje same sposobnsoti, ampa÷ poveeana sposobnost »uporabe« u.esa« (Seashore, 1967). Eeprav daje velik poudare÷ senzornim sposobnostim, pa ne zanemarja tudi drugih podroeij pri oceni glasbeneg talenta, predvsem omenja glasbeno predstavljivost, pomnjenje in glasbeno inteligenco o Ee je Seashore osrednji predstavnik elementaristiene smeri, pa je Win . unitaristiene smeri. V svojih raziskavah je sku.al dokazati obstoj splo.ne mentalnI sposobnosti, ki omogoea uspeh na glasbenem podroeju (Mirkovia-Rado., 1983). Teg se je lotil s pomoejo faktorske analize. V raziskavah je pri.el do razlienega .tevil faktorjev, vendar pa je v vseh prvi faktor pojasnjeval bistveno vee variance kot ostalo (Mirkovia-Rado., 1983). Opredelil ga je kot splo.ni faktor glasbene sposobnosti. Wingß je v prizadevanju za dokaz obstoja splo.nega faktorja glasbenih sposobnosti sledil M ¬ Leisch, .e pred njim pa sta to sku.ala dokazati Revesz (1953) in Mursell (Mirkovia N Rado., 1983) o Nekje vmes, med skrajno atomistiene in skrajno unitaristiene avtorje lahk 1 uvrstimo ameri.kega glasbenega psihologa Shoena (Mirkovia-Rado., 1983) iU angle.kega psihologa Bentleya (1966), katerega test smo uporabili v na.i raziskavi o Slednji je v svojih prizadevanjih sku.al izlu.eiti pozitivne strani obeh prej omenjeniO ekstremnih pogledov na naravo glasbenih sposobnosti. Veeina definicij je po njegove . mnenju zasnovana na doloeenih predpostavkah in verovanjih o naravi glasbeno sposobnosti, ne pa na znanstvenih dokazih. Ali je glasbena sposobnost enovita, ali jI sestavljena iz vee neodvisnih sposobnosti, je po njegovem mnenju .e vedno stva . spekulacij. Glede na to je potrebno tudi pri merjenju glasbenih sposobnosti ubrati po 1 kompromisa. Ker je te.ko najti naein za merjenje glasbene sposobnosti kot enovitI sposobnosti, po Bentleyevem mnenju ni zadr.kov, da ne bi merili posameznih delov tI celote (Mirkovia-Rado., 1983). Svoj test glasbenih sposobnosti je zasnoval na .tiriO predpostavkah (Rojko, 1981; Mirkovia-Rado., 1983; Pesek,1983) ç 1 o Najosnovnej.a oblika je fraza, ki jo sestavlja skupina tonov znotraj ritmieneg okvira o 2 o Melodije se ne da dojeti, v kolikor oseba ni sposobna ponoviti vseh sli.aniO tonov, ponavljanje pa temelji na dojemanju osnovnih znaeilnosti melodije, ko 1 sta npr. vi.ina in trajanje o 3 o Za petje in igranje na veeino instrumentov je pomembna preciznej. diskriminacija vi.ine od poltona o 4.V melodiji akordi niso osnovni element, vendar je kljub temu pomembno, d se izvajalec zaveda razlienih tonov v akordu, saj je s tem njegov doprinos ÷ skupinskemu igranju adekvatnej.i. V skladu s temu predpostavkami obstajajo po Bentleyu tri baziene sposobnosti ¸ ki so nepogre.ljive pri ukvarjanju z glasbo, in sicerç 94RB. Smolej Frit4 N razlikovanje vi.ine tono . N pomnjenje melodijI N pomnjenje ritm Te sposobnsoti so zastopane tudi v njegovem testu, polega njih pa .e analiz akordov, ki jo smatra kot za.eljeno, ne pa bazieno sposobnost. V tesni povezavi s proueevanjem narave galsbenih sposobnosti, je njihov 1 merjenje. Na eni strani so hipoteze o strukturi glasbenih sposobnosti narekovalI konstrukcijo posameznih testov, na drugi strani pa je faktorska analiza testov dajal povratne informacije o strukturi. V tabeli 1 je pregled zastopanosti posemznih podtesto . v testih glasbenih sposobnosti, ki je zanimiv predvsem z enega vidika. Poka.e nam, d so avtorji kljub razlienim teoretienim izhodi.eem, uporabljali pribli.no enake naloge, y katerimi so merili stopnjo razvitosti glasbenih sposobnosti. V na.i raziskavi smo uporabili Bentleyev test glasbenih sposobnosti, ki mero prej omenjena .tiri podroeja glasbenih sposobnosti. Iz tabele 1 je razvidno, da s 1 zastopana skoraj v vseh testih, ne glede na tako iz katerih teoretienih izhodi.e avtorjo izhaja. Gre torej za neke temeljne sposobnosti, ki so nujne pri kakr.nem koli glasbene . udejstvovanju (ne pa edine) o Nekatere .tudije (Mirkova-Rado., 1983; Good, Aggleton, Kentridge, Barker iU Neave, 1997), so pokazale, da se dose.ki na posameznih podroeij, ki jih Bentleye . test zajema ( razlikovanje vi.ine, pomnjenje melodije, pomnjenje ritma, analiza akordov) ¸ razlieno hitro spreminjajo. S tem v zvezi nas je zanimalo, kdaj pride do najveejeg napredka v razvoju posameznih sposobnosti in kdaj do stagnacije. Primerjali sm 1 potek razvoja pri deekih in deklicah ter med otroki, ki obiskujejo glasbeno .olo, iU Tabela 1: Zastopanost posameznih podtestov v testih glasbenih sposobnosti pri razlienih* avtorjih (Rojko,1981)* VRSTA PODTESTA AVTOR VIŠINA Whistler-Thorpe, Kwalwasser, Bentley, Seashore, Kwalwasser- Dykema, Ortmann, Wing TRAJANJE Seashore, Kwalwasser-Dykema, Ortmann RITEM Whistler-Thorpe, Kwalwasser, Bentley, Seashore, Kwalwasser- Dykema, Wing, Ortmann, Gordon, Lundin, Schoen POMNJENJE Whistler-Thorpe,Bentley, Seashore, Kwalwasser- Dykema,Wing,Ortmann,Lundin,Gaston,Lowerly INTENZITETA Seashore, Kwalwasser-Dykema, Kwalwasser, Wing KONSONANCA Seashore BARVA Seashore, Kwalwasser-Dykema ESTETSKO PRESOJANJE Gordon, Wing, Gaston, Schoen, Lundin, Lowery, Kwalwasser- Dykema GLASBENO ZNANJE Kwalwasser-Dykema, Gaston TEMPO Kwalwasser, Gordon, Drake INTERES Gaston HARMONIJA Wing, Bentley, Ortmann, Lundin, Gaston, Gordon INTERVALI Lundin, Schoen TRANSPOZICIJE Lundin Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*95R tistimi, ki je ne obiskujejo. Bentley sicer meni, da na razvoj glasbenih sposobnosti, ko jih meri njegov test, izku.nje le neznatno vplivajo, vendar pa so nakatere .tudije (npr o Mirkovia-Rado., 1983) pokazale, da izku.nje le niso zanemarljiv dejavnik. Res pa je ¸ da je vpliv le-teh na razvoj bazienih glasbenih sposobnosti veliko manj.i kot na razvo . kompleksnej.ih sposobnosti o MetodaR Udele.enci V raziskavo je bilo vkljueenih 436 otrok, in sicer iz osnovnih .ol Kr.ko in Bre.ice te . iz glasbenih .ol Kr.ko in Bre.ice. Samo osnovno .olo je obiskovalo 195 otrok, 241 p jih je poleg osnovne .ole obiskovalo tudi glasbeno .olo o Tabela 2: Sestava vzorca po starosti* Starost Glasbena šola Osnovna šola Skupaj pod 8,5 let 38 14 52 8,5 do 9,4 let 47 25 72 9,5 do 10,4 let 47 23 70 10,5 do 11,4 let 24 28 56 11,5 do 12,4 let 25 26 51 12,5 do 13,4 let 25 36 61 YH.NRWOHW 35 43 78 Tabela 3: Sestava vzorca po spolM Glasbena šola Osnovna šola 'H.NL 95 83 Deklica 145 111 Skupaj 240 194 'H.NL Deklice pod 8,5 let 17 34 8,5 do 9,4 let 28 44 9,5 do 10,4 let 28 42 10,5 do 11,4 let 23 29 11,5 do 12,4 let 20 31 12,5 do 13,4 let 31 30 YH.NRWOHW 32 46 96RB. Smolej Fritz* PripomoekiR Bentleyev test glasbenih sposobnost (Bentley,1966; Rojko, 1981; Pesek, 1983) o Sestavljen je iz .tirih podtestovç Podtest 1: Razlikovanje vi.ine. Ta podtest vsebuje 20 nalog, ki so sestavljene iz dveO tonov. V 18 primerih se tona razlikujeta, v dveh primerih pa sta enaka. RazlikI med tonoma se postopoma zmanj.ujejo, na zaeetku je ta razlika 26 Hz (polton) ¸ na koncu pa je razlika le .e 3 Hz (1/8 tona). Za refereneni ton je vzet A1 (44 1 Hz). Naloga preizku.anca je, da ugotovi, ali je drugi ton v paru enak, ni.ji alo vi.ji od prvega o Podtest 2: Pomnjenje melodije. Podtest vsebuje 10 nalog, ki so sestavljene iz dveO pettonskih melodij. V vsakem paru je v drugi melodiji en ton spremenjen. VsI note so enako dolge, ni ritmienih in dinamienih variacij. Mesto spremembe ton v melodiji variira po nakljueju od 1 do 5. Naloga preizku.anca je, da odgovori ¸ kateri ton v drugi melodiji je spremenjen (oznaei samo mesto spremembe) o Podtest 3: Pomnjenje ritma. Vsebuje 10 nalog, ki so sestavljene iz dveh kratkih ritmieniO vzorcev ( 4 dobe). Naloga preizku.anca je, da ugotovi, katera doba v druge . vzorcu je spremenjena o Podtest 4: Analiza akordov. Podtest vsebuje 20 nalog, v katerih se od subjektov zahteva ¸ da ugotovijo, koliko tonov vsebuje zaigrano sozvoeje. Sozvoeja so sestavljen iz dveh, treh ali .tirih tonov o Samo ime podtesta je nekoliko zavajajoee, saj nekatere naloge vsebujejo tudo samo dva tona. Po definiciji pa je akord sozvoeje najmanj treh tonov, zato bi bil 1 ustreznej.e poimenovanje Analiza intervalov in akordov ali Analiza sozvoeij. Vsa÷ pravilen odgovor prinese posamezniku eno toeko, kar pomeni, da je na prvem in eetrte . podtestu mo.no zbrati po 20 toek, na drugem in tretjem pa 10 toek. Maksimaln 1 skupno .tevilo toek je 60 o Merske karakteristike testa: Bentley (1966) navaja koeficient zanesljivosti 0.84 ¸ dobljen na selekcionirani skupini 90 otrok v starosti 9;10 do 11;9 let po test retes 1 Tabela 4: Koeficienti zanesljivosti (Crombach Alfa) za posamezne podteste in celoten* Benleyev test* N Višina Melodija Ritem Akordi Skupni rezultat Celoten vzorec 436 0.88 0.83 0.60 0.76 0.91 8.HQFLJODVEHQHaROa 241 0.89 0.84 0.62 0.79 0.92 8.HQFLRVQRYQHaROa 195 0.86 0.82 0.49 0.67 0.89 Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*97R metodi. Za posamezne podteste pa je dobil naslednje koeficiente zanesljivostiç razlikovanje vi.ine 0.74, pomnjenje melodije 0.53, pomnjenje ritma 0.57 in analiz akordov 0.71. Mirkovia-Rado.eva (1983) je dobila koeficient zanesljivosti 0.88, pro ueencih osnovne .ole in 0.94 pri ueencih glasbene .ole. V naslednji tabeli so prikazano koeficienti zanesljivosti (Cronbachov alfa), ki smo jih dobili v na.i raziskavi. V originalni verziji je test posnet na plo.ei, v na.em primeru pa smo nalogI zvoeno oblikovali s pomoejo raeunalni.kega programa Wavegen in Encore 3.0 in jiO posneli na audio kaseto. Direktna raeunalni.ka predstavitev nalog bi bila kvalitetnej.a ¸ vendar praktieno ni bila izvedljiva o PostopkiR Otroci so najprej doma, skupaj s star.i, izpolnili vpra.alnik, poleg katerega je bil tudo obrazec za privolitev star.ev, da njihov otrok lahko sodeluje v raziskavi. Testiranje jI potekalo na dveh osnovnih in dveh glasbenih .olah. Preizku.anci so bili razdeljni . skupine, v vsaki je bilo pribli.no 15 otrok. Bentleyev test so re.evali v zaporedjß podtestov ,kot je opisano v prej.nji toeki. Za vsak podtest je bilo prebrano standardn 1 navodilo in podan primer, ki je bil tudi posnet na kaseti in enak za vse preizku.ance o Odgovore so vpisovali na .e pripravljene liste odgovorov. Podatki so bili obdelani y programom SPSS, uporabili pa smo naslednje statistiene metode: aritmetieno sredino ¸ standardno deviacijo, t-test, analizo variance (dvo-smerno) in diskriminantno analizo o ezultati Razlike v dose.kih na Bentleyevem testu glede na starostR Tabela 5, ki prikazuje rezultate na podtestu Razlikovanje vi.in, ka.e, da sI povpreeni dose.ki s starostjo postopno poveeujejo, tako pri ueencih, ki obiskujej 1 Tabela 5 : Povpreeni dose.ki na podtestu «Razlikovanje vi.ine«, glede na starost in .olo* Obiskujejo glasbeno Ne obiskujejo šolo glasbene šole Starost M SD N M SD N pod 8,5 let 7.24 4.79 38 4.50 3.46 14 8,5 - 9,4 let 10.32 4.95 47 4.80 3.52 25 9,5 - 10,4 l et 10.32 5.21 47 8.00 4.49 23 10,5 - 11,4 let 12.13 5.61 24 10.43 3.98 28 11,5 - 12,4 let 15.20 3.94 25 11.73 4.41 26 12,5 - 13,4 let 16.12 3.41 25 11.94 4.04 36 nad 13,5 let 16.03 3.43 35 13.12 4.67 43 98RB. Smolej Fritz* glasbeno .olo, kot pri tistih, ki je ne obiskujejo. S t-testom smo preverjali, kdaj v razvojß pride do pomembnih napredkov v dose.kih. Pri prvi skupini je to nekje med prvo iU drugo starostno skupino (t = -2.90, df = 83, p = 0.01), to je okoli 8,5 leta ter med eetrt 1 in peto ( t = -2.23, df = 47, p = 0.03), to je okoli 10,5 leta. Pri ueencih, ki ne obiskujej 1 glasbene .ole, pa pride do pomembnega napredka med drugo in tretjo starostno skupin 1 (t = -2.26, df = 46, p = 0.01) - okoli 9,5 leta - starosti ter med tretjo in eetrto starostn 1 skupino (t = -2.05, df = 49, p =0.05) - okoli 10,5 leta starosti. Rezultati ka.ejo, da sI razvoj te baziene glasbene sposobnosti odvija pri ueencih, ki obiskujejo glasbeno .ol 1 hitreje in se zakljuejuje nekje okoli 12. leta, torej prej kot pri ueencih, ki glasbene .olI ne obiskujejo. Pri slednjih je napredek opazen tudi .e med zadnjima starostnim kategorijama, tako da se razvoj zakljueuje po 13,5 letu o Tabela 6 - pri obeh skupinah dose.ki s starostjo postopno nara.eajo do pribli.n 1 13.leta in pol (6. starostna skupina), nato pa se razvoj ustavi. Pri ueencih, ki obiskujej 1 glasbeno .olo, prihaja do pomembnega napredka v dose.kih med drugo in tretj 1 starostno skupino ( t = -2.43, df = 92, p = 0.02), to je okoli 9 leta in pol. Pri ueencih, ko glasbene .ole ne obiskujejo, pa se pojavi statistieno pomemben napredek dvakrat, iU sicer med prvo in drugo starostno skupino ( t = -3.39, df = 37, p = 0.02) - okoli 8,5 let Tabela 6: Povpreeni dose.ki na podtestu » Pomnjenje melodije«, glede na starost in .ol 1 Obiskujejo glasbeno Ne obiskujejo šolo glasbene šole Starost M SD N M SD N pod 8,5 let 3.95 3.24 38 1.29 1.49 14 8,5 - 9,4 let 5.15 2.65 47 3.36 2.33 25 9,5 - 10,4 let 6.47 2.62 47 4.96 2.95 23 10,5 - 11,4 let 7.42 2.28 24 5.25 2.53 28 11,5 - 12,4 let 8.20 1.55 25 6.50 2.83 26 12,5 - 13,4 let 8.48 1.16 25 7.53 1.68 36 nad 13,5 let 8.26 1.62 35 7.23 2.15 43 Tabela 7: Povpreeni dose.ki na podtestu »Pomnjenje ritma«, glede na starost in .ol[ Obiskujejo glasbeno Ne obiskujejo šolo glasbene šole Starost M SD N M SD N pod 8,5 let 2.97 1.94 38 1.21 0.97 14 8,5 - 9,4 let 2.74 1.55 47 1.96 1.72 25 9,5 - 10,4 let 3.17 1.85 47 2.61 1.44 23 10,5 - 11,4 let 4.33 1.95 24 2.36 1.34 28 11,5 - 12,4 let 4.80 2.10 25 2.54 1.50 26 12,5 - 13,4 let 5.56 1.56 25 3.22 1.77 36 nad 13,5 let 5.40 1.93 35 3.93 1.97 43 Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*99R Tabela 8: Povpreeni dose.ki na podtestu »Analiza akordov« glede na starost in .olo* Obiskujejo glasbeno Ne obiskujejo šolo glasbene šole Starost M SD N M SD N pod 8,5 let 6.18 4.22 38 2.93 2.23 14 8,5 - 9,4 let 7.38 4.10 47 4.32 2.69 25 9,5 - 10,4 let 8.21 3.87 47 7.00 2.28 23 10,5 - 11,4 let 11.33 3.00 24 7.61 2.88 28 11,5 - 12,4 let 10.64 4.62 25 8.69 3.26 26 12,5 - 13,4 let 12.44 3.45 25 8.97 2.92 36 nad 13,5 let 12.60 2.59 35 9.37 3.38 43 starosti - ter med drugo in tretjo starostno skupino ( t = -2.09, df = 46, p = 0.04) - okolo 9,5 leta starosti o Tabela 7 - gledano v globalu, dose.ki nara.eajo s starostjo. Statistieno pomembeU napredek v dose.kih obstaja le pri ueencih, ki obiskujejo glasbeno .olo, in sicer meB tretjo in eetrto starostno skupino ( t = -2.47, df = 69, p = 0.02), to je okoli 10,5 let starosti o Tabela 8 - pri obeh skupinah otrok dose.ki s starostjo nara.eajo, tudi .e meB zadnjima dvema starostnima skupinama. Do statistieno pomembnih napredkov . dose.kih prihaja pri ueencih, ki obiskujejo glasbeno .olo, okoli 10,5 leta ( t = -3.45, d . = 69, p = 0.00), pri ueencih, ki glasbene .ole ne obiskujejo, pa okoli 9,5 leta ( t = -3.71 ¸ df = 46, p = 0.00) o Tabela 9 - Povpreeni dose.ki se pri obeh skupinah s starostjo poveeujejo. Pro glasbenikih nad 13,5 let ni vee napredka v dose.kih, pri otrocih, ki glasbene .ole nI obiskujejo, pa dose.ki .e nara.eajo. Z analizo variance smo preverjali pomembnos 1 razlik glede na starost ter glede na interakcijo starosti in .ole. Rezultati so prikazani . tabeli 10 o Na vseh podtestih kot tudi na celotnem testu so se pokazale statistien 1 Tabela 9: Povpreeni dose.ki na celotnem testu, glede na starost in .olo* Obiskujejo glasbeno Ne obiskujejo šolo glasbene šole Starost M SD N M SD N pod 8,5 let 20.34 10.99 38 9.93 4.48 38 8,5 do 9,4 let 25.60 10.20 47 14.44 6.47 47 9,5 do 10,4 let 28.17 9.33 47 22.57 7.27 47 10,5 do 11,4 let 35.21 9.00 24 25.64 8.15 24 11,5 do 12,4 let 38.84 7.74 25 29.46 8.33 25 12,5 do 13,4 let 42.60 5.20 25 31.67 6.92 25 nad 13,5 let 42.29 6.16 35 33.67 8.02 35 100RB. Smolej Fritz* Tabela 10: Analiza variance* STAROST ŠOLA STAROST IN ŠOLA F df p F df p F df p Razlikovanje višine 32.95 6 0.00 53.04 1 0.00 1.24 421 0.29 Pomnenje melodije 37.01 6 0.00 50.34 1 0.00 0.87 422 0.51 Pomnenje ritma 18.65 6 0.00 81.41 1 0.00 2.35 422 0.03 Analiza akordov 28.55 6 0.00 67.23 1 0.00 1.02 422 0.41 Skupni rezultat 62.00 6 0.00 126.26 1 0.00 0.80 421 0.57 pomembne razlike med starostnimi skupinami, prav tako tudi med ueenci, ki obiskujej 1 glasbeno .olo in tistimi, ki je ne obiskujejo. Razen na podtestu Pomnjenje ritma pa s 1 bile razlike, ob upo.tevanju interakcije starosti in .ole, nepomembne o Na naslednjih treh slikah so prikazani povpreeni dose.ki na posameznih podtestiO in na celotenm testu pri posameznih starostih, in sicer v proporcih, tako da lahk 1 neposredno primerjamo podteste in celoten test o Ee gledamo celoten vzorec raziskave, dosegajo otroci v vseh starostnih skupinaO relativno najvi.je rezultate na podtestu Pomnjenje melodije, razen v prvi starostno skupini. Relativno najni.je pa so dose.ki na podtestu Pomnjenje ritma. Podobne trendI zasledimo, ko gledamo posebej vzorec ueencev, ki obiskujejo glasbeno .olo, in ueencev ¸ ki glasbene .ole ne obiskujejo o  H VWDURV . Slika 1: Spreminjanje dose.kov glede na starost za celoten vzorec*           SURSRUFLSUDYLOQLKRGJRYRURY YLaLQDPHORGLMDULWHPDNRUGLVXPD SURSRUFLSUDYLOQLKRGJRYRUR .  U   . Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*101R   .  H     VWDURVW YLaLQDPHORGLMDULWHPDNRUGLVXPD Slika 2: Spreminjanje dose.kov glede na starost pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .ol[          SURSRUFLSUDYLOQLKRGJRYRURY YLaLQDPHORGLMDULWHPDNRUGLVXPD  H VWDURV . Slika 3: Spreminjanje dose.kov glede na starost pri otrocih, ki ne obiskujejo glasbene* .ole Razlike v dose.kih glede na spol V nadaljevanju smo z analizo variance preverjali pomembnost razlik med spoloma iU razlik, ob upo.tevanju interakcije spola in .ole. Pokazalo se je, da se rezultati deeko . in deklic na podtestih kot tudi na celotnem testu pomembno ne razlikujejo. Na podtestß Razlikovanje vi.in in na celotnem testu pa smo dobili pomembne razlike, ob upo.tevanjß interakcije spola in .ole (Razlikovanje vi.in - F = 7.83, df = 1, p = 0.01; Celoten test N F = 4.96, df = 1, p = 0.03). Pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo so na teh dveO 102RB. Smolej Fritz* podroejih bolj.i deeki, pri otrocih, ki glasbene .ole ne obiskujejo pa so pomembn 1 bolj.e deklice. Razprava Razlike v dose.kih na celotnem Bentleyevem testu in na posameznih podtestihRglede na starostR Analiza rezultatov po podtestih je pokazala, da se na vseh povpreeni dose.ki, ko predstavljajo .tevilo pravilno re.enih nalog, poveeujejo s starostjo, tako pri ueencih, ko obiskujejo glasbeno .olo, kot pri tistih, ki glasbene .ole ne obiskujejo. Na podtestß .Razlikovanje vi.ine. se pri ueencih, ki obiskujejo glasbeno .olo, pojavi najveeji naprede÷ okoli 8. leta in pol ter med eetrto in peto starostno skupino - okoli 11 leta in pol. Vobdobju med osmim in devetim letom starosti je veeina otrok, ki obiskujejo glasben 1 .olo, .e vsaj eno leto izpostavljena intenzivnej.emu glasbenemu izobra.evanju. GlasbenI spodbude, ki jih dobivajo, jim omogoeajo, da v veeji meri razvijajo svoje potenciale ¸ kar se odra.a v bolj.ih testnih dose.kih. Pribli.no eno leto glasbenega izobra.evanj je tista doba, ki - kot ka.e - prina.a toliko izku.enj in ugodnih spodbud, da otroco dosegajo pomembno bolj.e rezultate pri razlikovanju vi.ine. Drug pomemben naprede÷ pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo, se pojavi okoli 11 leta in pol. S pomoej 1 modifikacije testa Razlikovanje vi.ine (ta del raziskave ni predstavljen v elanku) sm 1 ugotovili, da k uspe.nosti na originalnem podtestu Razlikovanje vi.ine, vpliva tudo razumevanje in uporaba pojmov vi.je, ni.je. Pri otrocih, ki ne obiskujejo glasbene .ole ¸ pa se pojavi pomemben napredek okoli 9 leta in pol in 10 leta in pol, torej kasneje ko 1 pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo o Te ugotovitve se deloma ujemajo z rezultati, ki jih je dobila Mirkovia-Rado.ev (1983), in sicer, da pri ueencih glasbene .ole prihaja do najveejega napredka v dose.kiO na tem podtestu med 8. in 9. letom, pri otrocih, ki ne obiskujejo glasbene .ole, pa jI zasledila najveeji napredek med 11. in 12. letom starosti, pomemben pa je bil tudi meB 9. in 10. letom. Bentley (Mirkovia-Rado.,1983) je zasledil najveeje napredke pri obeO skupinah otrok .ele med 11. in 12. letom. Razvoj sposobnosti razlikovanja vi.ine se pro otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo, zakljuei prej ( okoli 12. leta), kar se ujema X rezultati Rado.eve, pri otrocih, ki glasbene .ole ne obiskujejo, pa po 13. letu (natanenI starosti ne moremo doloeiti, ker je bil na. vzorec starostno omejen). Dvosmern analiza variance je pokazala, da obstajajo pomembne razlike v dose.kih glede n starost), ob upo.tevanju variabel .ole in starosti pa razlike obstajajo, vendar nis 1 pomembne o Na podtestun .Pomnjenje melodije. n je analiza variance prav tako pokazal pomembne razlike v dose.kih glede na starost, razlike ob upo.tevnju variabel .ole iU Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*103R starosti so bile nepomembne. Pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo, in pri tistih, ki jI ne obiskujejo povpreeni dose.ki postopno nara.eajo s starostjo do pribli.no 12 leta iU pol. Ka.e, da se razvoj te sposobnosti zakljueuje nekje okoli te starosti pri obeh skupinaO otrok, s tem da pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo, na vi.jem nivoju kot pri otrocih ¸ ki glasbene .ole ne obiskujejo. Glede starostne meje se na.i rezultati nekoliko razlikujej 1 od tistih, ki jih je dobila Mirkovia-Rado.eva (1983). V neselekcionirani skupini (otroci ¸ ki ne obiskujejo glasbene .ole) se razvoj te funkcije zakljueuje med 13. in 14. letom ¸ pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo pa okoli 11. leta. V procesu razvoja melodienega posluha se otroci, ki uspe.no re.ujejo tovrstnI naloge nahajajo na drugi, vi.ji stopnji razvoja. Na prvi stopnji otrok prepozna alo reproducira le okvir melodije oz. osnovno smer melodiene linije, na vi.ji stopnji razvoj pa je sposoben prepoznati ali reproducirati natanene intervalne odnose, kar Bentleye . podtest Pomnjenje melodije vsekakor zahteva o .Pomnjenje ritma.: dvosmerna analiza variance je pokazala, da se povpreeno dose.ki pomembno razlikujejo glede na starost, pomembne pa so tudi razlike, kada . upo.tevamo starost in .olo. V primerjavi z rezultati na podtestu Pomnjenje melodijI sta na tem podtestu obe skupini otrok dosegli v povpreeju ni.ji rezultat. Sliki 1 in . ka.eta, da ta sposobnost ostaja relativno na najni.jem nivoju (ee primerjamo rezultatI posameznih podtestov) pri obeh skupinah otrok, skozi vsa starostna obdobja, ki so bil zajeta v na.i raziskavi. Rezultate, ki smo jih dobili na podtestu Pomnjenje ritma, jI potrebno jemati nekoliko z zadr.kom, saj smo dobili za ta podtest ( glede na ostalI podteste) dokaj nizek koeficient zanesljivosti ( alfa = 0.60), ee upo.tevamo kriterije, ko jih navaja Bucik (1997). Drug mo.en dejavnik, ki bi lahko vplival na ni.je rezultate n podtestu Pomnjenje ritma, je poudarek na melodienih aspektih glasbe v slovenske . kulturnem prostoru. Ljudske pesmi, ki predstavljajo temelj vsake glasbene kulture, s 1 pri nas ritmieno dokaj enostavne. Podobno je z otro.kimi pesmimi. To sta zvrsti, ki s 1 jima otroci v zgodnjem obdobju najbolj izpostavljeni. Ta razmi.ljanja bi bilo potrebn 1 preveriti s primerjanjem dose.kov otrok, ki izhajajo iz razlienih kulturnih sredin, . katerih se daje poudarek razlienim aspektom glasbe o Zadnji podtest v Bentleyevem testu bazienih glasbenih sposobnosti je .Analiz akordov.. Kot na ostalih podtestih tudi na tem dose.ki nara.eajo s starostjo. Za rezultatI otrok, ki obiskujejo glasbeno .olo, je na prvih treh podtestih (Razlikovanje vi.ine ¸ Pomnjenje melodije, Pomnjenje ritma) znaeilno, da v zadnji starostni skupini ne nara.eaj 1 vee. Na podtestu Analiza akordov pa je opaziti .e rahel prirastek v dose.kih. Gre z kompleksnej.o sposobnost, katere razvoj traja dlje kot razvoj sposobnosti razlikovanj vi.ine ter aspekta melodienih in ritmienih sposobnosti. Beljajev-Egzemplarska ö Mirkovia-Rado.,1983) meni, da mlaj.i otroci bolje dojemajo melodijo kot harmonijo ¸ kajti melodijo, na kateri v glavnem temelji prepoznavanje glasbenih del, lahko odpojejo ¸ harmonije pa ne morejo izvesti z glasom, ker so vse informacije dane simultano o Podoben trend razvoja kot pri rezultatih na posameznih podtestih zasledim 1 tudi na celotnem Bentleyevem testu. Razlike v dose.kih se pri obeh skupinah s starostj 1 104RB. Smolej Fritz* poveejujejo. Tako kot pri posameznih podtestih so pomembne razlike v dose.kih ¸ posebno glede na variablo starost o Drug problem, ki smo si ga zastavili, je ugotoviti, ali obstajajo razlike v dose.kiO med otroki, ki obiskujejo glasbeno .olo, in otroki, ki glasbene .ole ne obiskujejo. .e k 1 smo razpravljali o razvoju bazienih glasbenih sposobnosti glede na starost, smo nakazali ¸ da na vseh podtestih in na celotnem testu obstajajo pomembne razlike med otroki, ko obiskujejo glasbeno .olo, in otroki, ki glasbene .ole ne obiskujejo. Pri prvih se sposobnosto razvijejo prej in v veeji meri. Do podobnih ugotovitev je pri.la tudi Mirkovia-Rado.ev (1983) o Razlike med spoloma: dobljeni rezultati ka.ejo, da ne celotnem vzorcu nI obstajajo pomembne razlike med spoloma. Ee pa pogledamo posebej vzorec otrok, ko obiskujejo glasbeno .olo, in otrok, ki je ne obiskujejo, pa zasledimo doloeene razlike o Pri prvih so se pokazale pomembne razlike na podtestu Razlikovanje vi.in in na celotne . Bentleyevem testu, ki so v prid deekom. Na ostalih podtestih ni bilo pomembnih razlik o Pri otrocih, ki ne obiskujejo glasbene .ole, so se pojavile prav tako pomembne razlikI na podtestu Razlikovanje vi.ine in na celotnem testu, vendar tokrat v prid deklicam o Kako bi lahko razlagali dobljene rezulatate? Morda razlike v prid deekom pri otrocih ¸ ki obiskujejo glasbeno .olo, lahko razlo.imo s tem, da v glasbeni .oli vztrajajo sam 1 tisti deeki, ki imajo vi.je glasbene sposobnosti, ostali kmalu odnehajo. Pri deklicah p tudi tiste z ni.jimi sposobnostmi zaradi marljivosti napredujejo in vztrajajo o Rezultati, dobljeni v raziskavah tujih avtorjev, se deloma ujemajo za na.imo rezultati. Mirkovia-Rado.eva (1983) ni na nobenem podtestu niti na celotnem testß ugotovila pomembnih razlik med spoloma, niti pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno .olo ¸ niti pri otrocih, ki je ne obiskujejo. Good s sodelavci (1997) pri sedemletnikih prav tak 1 ni dobil pomembnih razlik med spoloma, razen na podtestu Analiza akordov, na katere . so bile pomembno bolj.e deklice. O.Neill (1997) prav tako ne poroea o razlikah meB spoloma na podroeju glasbenih sposobnosti, eeprav navaja podatek, da veeji odstote÷ deklic uspe.no opravi izpite iz glasbe na vseh nivojih .olanja. To je verjetno potrebn 1 pripisati prej nekim drugim osebnostnim lastnostim kot pa samim sposobnostim o Zakljueki V raziskavi smo se lotili problema razvoja glasbenih sposobnosti, in sicer podroeij, ko so temeljna ( ne pa edina) pri kakr.nem koli glasbenem udejstvovanju. Mnogo nasprotujejo uporabi testov za merjenje glasbenih sposobnosti, z oeitkom, da so .preozkis in ne dajejo prave slike o otrokovih sposobnostih. Na take oeitke daje zanimiv odgovo . muzikologinja in glasbena psihologinja Helga de la Motte-Haber (1990), ki pravi: .IU kakor verbalni testi za preizkus inteligentnosti nimajo namena odbirati pesnikov, tak 1 tudi testi muzikalienosti ne morejo napovedovati posebno ustvarjalnih ali poustvarjalniO Bentleyev test in razvoj glasbenih sposobnosti*105R sposobnosti.. Tega smo se v na.i raziskavi zavedali. Zanimal nas je torej le razvo . sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, to je sposobnosti razlikovanja vi.in, pomnjenj melodije, pomnjenja ritma in sposobnost analize sozvoeij. Ne glede na to, kak.n 1 stali.ee zagovarjajo avtorji glede strukture glasbenih sposobnosti in njihovI pomembnosti, pri vseh zasledimo prej omenjene aspekte kot temeljne in nujno potrebnI za glasbeno delovanje. Bentley zato govori o bazienih glasbenih sposobnostih. V delu raziskave, ki je predstavljen v tem elanku, smo ugotovili, da se s starostj 1 poveeujejo vse baziene glasbene sposobnosti, tako pri otrocih, ki obiskujejo glasben 1 .olo, kot pri tistih, ki je ne obiskujejo. Baziene glasbene sposobnosti so osnova z razvoj kompleksnej.ih sposobnosti, od katerih je bila v na.o raziskavo vkljueena lI analiza akordov. Pokazalo se je, da se te sposobnosti v razvoju pojavljajo kasneje ¸ razvijajo se poeasneje in skozi dalj.e easnovno obdobje kot sposobnost razlikovanj vi.ine, pomnjenja melodije in pomnjenja ritma o Dobljene ugotovitve so pomembne za spodbujanje posameznih vidikov glasbeniO sposobnosti, ne glede na to, na katerem nivoju se pri otroku pojavljajo. Od otroka jI npr. nesmiselno zahtevati harmonsko analizo, dokler ni sposoben prepoznati alo reproducirati posameznih intervalov. Razlike med spoloma na splo.no niso bilI pomembne, nekaj pomembnih razlik pa najdemo znotraj obeh skupin, in sicer so bili pro otroci, ki obiskujejo glasbeno .olo na celotnem testu in na podtestu razlikovanja vi.inI pomembno bolj.i deeki. Pri otrocih, ki glasbene .ole ne obiskujejo pa so bile na istiO podroejih bolj.e deklice o LiteraturaR Bentley, A. (1966). Musical Ability in Children and its Measurement. London: GeorgI Harrap and Co o Bucik,V. (1997). Osnove psiholo.kega testiranja [Basic of Psychological testing] Ljubljanaç Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo o De la Motte Haber, H. (1990). Psihologija glasbe [Psychology of music]. Ljubljana: DZS o Gardner, H. (1995). Razse.nosti uma: teorija o vee inteligencah [Frames of mind, the theory* of multiple intelligence] Ljubljana: Tangram o Good, J.M.M., Aggleton, J.P., Kentridge, R.W., Barker, J.G.M. and Neave,N.J. (1997) o Measuring Musical Aptitude in Children: On Role of Age, Handedness, Scholasti ¬ Achivement and Socioeconomic Status. Psychology of Music, 25, 57-69 o Mirkovia-Rado., K. (1983). Psihologija muziekih sposobnosti [Psychology of Musical* Ability]. Beograd: Zavod za ud.benike i nastavna sredstva o O.Neill, S. (1997). Gender and Music. V.K. D.J.Hargreaves in A.D.North (ur.), The Social* Psychology of Music. Oxford: Oxford University Press o Pesek, A. (1983). Preverjanje vzgojno-izobra.evalnih ciljev glasbene vzgoje v okviru* umetnostne vzgoje v usmerjenem izobra.evanju (diplomska naloga) [Checking of* the educational aims in musical education as a part of art education in secondary* 106RB. Smolej Fritz* schools (Unpublished BA diploma)]. Ljubljana: Akademija za glasbo o Revesz, G. (1953). Introduction to the Psychology of Music. London: Langruous, Green anB Co o Rojko, P. (1981). Testiranje u muzici [Testing in Music]. Zagreb: Muzikolo.ki zavod muziekI akademije u Zagrebu o Seashore, C.E. (1967). Psychology of Music. New York: Dover o