21. Dokladni list k 22. listu Novic. 1849. Kdor zeli. kako oznanilo v dokladni Ust natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da ; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j. Blaznik* Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. (107.) (1) Mi Franc Jožef pervi, po božji milosti Cesar avstrijanski, Kralj ogerski, češki, lombar-do-beneški, dalmatinski, hervaški, slavonski, ga-liški, vladimirski in ilirski; Nadvojvoda avstrijan-ski; Velki Vojvoda krakovski; Vojvoda lotarinski, solnograški, štajarski, koroški, krajnski, buko-vinski, zgornje in spodnje Silezije; Velki Knez erdeljski; Mejni Grof moravski; Pokneženi Grof habsburgski in tiroljski i. t. d. i. t. d. Smo v spolnjenje 5ga razdelka našiga ukaza od 4. sušca 1849, po kterim je pravica svobod-niga tiska zagotovljena, na predlog svojiga mini-stertva po 120tem razdelku deržavne vstave za ta čas, dokler se stanovitne postave za pregrehe po tisku storjene ne vpeljejo, sklenili zapovedati in za-povemo za kronske dežele; to je: za avstrijansko nadvojvodino zgor in spod Anižo; za solnograško vojvodino; za vojvodino štajarsko; za ilirsko kraljestvo, obstoječe iz koroške in krajnske Vojvodine, iz goriške in gradiškanske poknežene grofije, iz istrijanske mejne grofije in iz teržaškiga mesta s svojo okrajino; za tiroljsko— vorarlbersko pokne-ženo grofijo, za češko kraljestvo in moravsko mejno grofijo; za vojvodino zgornje in spodnje Silezije; za gališko in vladimirsko kraljestvo z vojvodino osvetimsko in zatorsko in velko vojvodino Krakovsko; za vojvodino bukovinsko in za dalmatinsko kraljestvo, kakor sledi: 'i- i: Vse postave in ukazi, ki vtičejo cenzuro ti-skopisov in podobarij in kteri so veljali do sklepa od 14. sušca 1848 in do ukaza od 15. sušca 1848, ostanejo odverženi in od dneva razglašenja pri-čejočiga ukaza na mesto provizorne zapovedi od 18. velkiga travna zoper pregrehe, po tisku storjene, in na mesto to reč zadevajočiga ukaza mi-nisterstva notranjih reči od 20. grudna 1848 stopijo sledeče naredbe. Prestopki, kteri so se do dneva razglašenja pričejočiga ukaza po natisih storili, se morajo pre-sojevati po imenovanih dveh provizornih ukazih. Kteri pa kaki do zdaj izdavani tiskopis po zgor imenovanim dnevu razširja, je podveržen nasled-nim odločbam. §. 3. Vse, kar se v tem ukazu od tiskopisov zapo-veda, ne velja samo za tisk, ampak tudi za vse dela duha in umetnosti, ktere se po kamnu, bron-cu ali lesu z natiskanjem, obrazovanjem ali na kaki si bodi mehanični ali kemični način pomnožiti zamorejo. §.4. Vsaki tiskopis mora imeti razvun imena tiskarja tudi ime izdajnika in založnika, če se eden ali drugi deleževa, in mesto in čas izdajanja. Ravno ta predpis velja za posamezne liste in za zvezke perijodičnih tiskopisov (novic, časopi- sov, žurnalov i. t. d.) s tim pristavkam, de mora imeti tudi ime odgovorniga vrednika. § 5. Vsaki ima pravico izdajati perijodične tiskopi-se, de le spolni, kar ta ukaz zapoveda. Kdor hoče perijodični tiskopis izdajati, mora derzavnimu pravdniku to na znanje dati, če ta v mestu izdajatve prebiva; če ga ondi ni, mora za občno varnost skerbeči oblasti to naznaniti. To naznanjen je ima obseči: a) nadpis perijodičniga tiskopisa, dobe izdajatve, in če je tiskopis politični ali nepolitični; b) ime in stanovanje vrednika, kteri mora v postavi zaderžane lastnosti imeti, in če je več odgovornih vrednikov imenovanih, imena in stanovanje vsih; c) ime in stanovanje tiskarja in če se posebni iz-dajnik ali založnik deleževata, imena obeh; d) če je kavcija prepisana, dokaz, de je položena. $. 7. Ce se te reči ne naznanijo, ali če niso po-polnama dokazane vse postavne potrebnosti k iz-dajatvi perijodičnih tiskopisov, se more izdajatva perijodičniga tiskopisa od deržavniga pravdnika ali od oblasti, ktera za občno varnost skerbi, ustaviti, dokler se ne zgodi, kar postava hoče. Na enaki način in z enakimi nasledki vsake zamude se mora tudi vsaka med izdajatvo perijodičniga časopisa storjena prenaredba kake v 6. razdelku imenovane reči poprej na znanje dati, pred ko se tiskopis na dalje izdaja. §. 8. Vsaki odgovorni vrednik perijodičniga tiskopisa mora v mestu izdajatve stanovati, nar manj 24 let star in avstrijanski deržavljan biti. Osebe, ktere so bile dolžne spoznane hudo-deljstva ali policijskiga prestopka, kteri je bil s poželjenjem dobička ali proti očitni sramežljivosti storjen, ne morejo biti odgovorni vredniki perijo-dičnjga tiskopisa. Če izdajnik perijodičniga tiskopisa ni imenovan* bo odgovorni vrednik za izdajnika spoznan. M- Kavcija se mora položiti za izdajatvo vsakiga perijodičniga tiskopisa, kteri se, če le samo me-mogrede, s političnimi prigodbami dneva peča, ali če je drugači političniga zapopodka, in od kteriga perijodično vsaki mesec nar manj eden list ali zvezek izhaja. §. 10. Za perijodične tiskopise, kteri v mestih, ki imajo več kakor po 60 jezer prebivavcov, ali v njih okrožju do dveh milj izhajajo, če se v tednu po listu ali po zvezku več ko trikrat izdajajo, je kavcija na 10 jezer goldinarjev odmerjena; če pa se v tednu trikrat izdajajo, na pet jezer, scer pa na tri jezere goldinarjev srebra. Za druge mesta je kavcija na polovico teh zneskov odmerjena. Kavcija se da po volji vložnika ali v gotovih denarjih ali pa v c. avstrijanskih v srebernih denarjih percentnih deržavnih dolžnih listih, ki so na zročnika zapisani, po ceni, ktero v borsi imajo da položenja; ktera pa nikoli od zneska, ki v listu stoji, ne more vikši biti. V pervim primerleja se dajala po meri, ktera pri c, 74 - bo od kavcije obrest k. odplačevavni založnici obstoji. V vsaki kronski deželi se bodo posebno na znanje dale kaše, v ktere se bojo vlage de vale. §. i2. \ Zavoljo prestopkov pričejočiga ukaza ali cela kavcija ali pa le en del kavcije zapade. Kavcija je tudi za vse denarne kazni zastavljena, invpri-merlejih, ki so v tem ukazu napovedani, mora tudi zapasti, če ravno založnik kavcije, za svojo osebo, ni kazni vreden spoznan bil. §. 13. Ce se je po veljavnim sklepu spoznalo, de je denarna kazen ali kaki del kavcije zapadel, morajo krivci v treh dneh, kdar je sklep veljavnost zadobil, pri deržavnim pravdniku dokazati, de so denarno kazen ali pa del kavcije, ki je zapadel, v srejnsko kašo odrajtali; ako ne, zapove derzavni pravdnik plačilo iz kavcije, brez vtikovanja sodbe. Če kavcija ni bila v gotovih denarjih položena, se proda pri borsi primerjeni del deržavniga dolžniga lista, ki je bil za kavcijo dan, tudi brez vtikovanja sodbe. §• 14. Ce se je kavcija pomanjšala, ker je zapadla ali zavoljo denarnih kazin, se mora dopolniti nar dalje v 3 dnevih; a"ko ne, veljajo odločbe 7 ga razdelka. §. 15. Dosihmal narečene odločbe (§§. 5 —14) veljajo tudi za izdajnike perijodičnih tiskopisov, kteri že zdaj izhajajo tako, de se morajo izdajniki s kavcijo, ktera se po tim takim položiti ima, v30tih dnevih po razglašenju pričejočiga ukaza, s spol-njenjem vsih drugih naredeb pa v 8mih dnevih skazati. §•16. Od vsakiga lista ali zvezka perijodičniga tis— kopisa in tudi od vsakiga drugiga tiskopisa, kteri natisnjen ne obseže čez tri listane, se mora v začetku izdavanja v mestu izdajanja pri oblasti, ki za občno varnost skerbi, in v krajih, kjer je derzavni pravdnik, tudi pri njem en natis založiti. V sprejemnih listih, ktere oblast na željo daje, mora biti na tanjko zapisan čas položitve. Izdajanje in razpošilanje perijodičnih tiskopisov se pa za to nima zaderžavati. >17- Izdajnik perijodičniga tiskopisa je dolžen, vsaki vredovni popravek oznanjenih prigodeb v pervi list ali zvezek po sprejetju brez plačila uverstiti. Druge prigodbe zadevajoče popravke od strani tistiga, kije razžaljen, je izdajnik brez plačila le takrat dolžen uverstiti, kdar obširnost popravke ne preseže obzirnosti perviga sostavka, na kterjga odgovor gre. Ce pa je to, se mora navadno plačilo odrajtati za večji število verst, ktere dvojniga števila perviga vsostavka preseči ne smejo. Ce se izdajnik tega brani, bo od deržavniga pravdnika k temu persiljen. §• 18. Če zavoljo zapopadka perijodičniga tiskopisa tožba postane, izdajnika, če tožnik želi, sodba To se mora primora, cez tožbo storjeni sodni ukaz in tudi sklep v pervi list ali zvezek popolnama in nepre- teški ječi do treh let. storili brez pristavka in opazke, in nikoli se ne sme tiskopis, kteri je zaderžan ali za kteriga je veljavna kazen spoznana, po natisu na dalje razširjati, tudi ne, ako bi selememogre-de ali v pripovedovanju storiti hotlo. §. 19. S tiskopisi po hišaji barantati, jih izklicovati, med ljudstvo deliti, v dražbo dajati in na očitnih krajih nabijati, je celo prepovedano. • f Prepoved nabijanja natisov pa ne zadeva oz-nanovanja vredovnih pisem pomestniga ali obert-niškiga zapopadka, to je gledišnih listov, ozna-novanja očitnih veselic, vštantdajav, prodaj i. t. d.; take oznanila pa se smejo le na krajih od oblasti odločenih nabijati. §. 20. Za pregreho zoper zapovedi, ki so v dozdaj imenovanih razdelkih 4, 6, 7, 14 —19 zaderža-ne, se mora vsaki krivec v denarjih od pet do sto goldinarjev kazniti. Prestopnik zapovedi, ktera je na koncu 18ga razdelka dana , zapade še na dalje postavnimu ravnanju glede na zapopadek ponatisnjeniga sostavka. §. 21. Denarne kazni, kterih obsojeni ni plačal, ali kterih brez občutljive škode tistih, ktere on živiti ima, plačati nemore, se spremenijo v zapero za vsako pet goldinarjev en dan. §. 22. Kdor po tiskopisih kaj takiga stori, kar je v občinskih kazenskih postavah za kaznjivo spoznano, pade v kazni, ki so v teh postavah odločene, ako v pričejočim ukazu ni kaj drugiga vpeljano. Pri perijodičnih tiskopisih, za ktere je bila kavcija položena, se izreče razvun postavne kazni tudi prepad kavcije v primerjenim znesku. §. 23/ Kdor po tiskopisih druge k takim delam vabi, nagovarja ali zapeljati hoče, skozi ktere bi se a) posiino razterganje ene strani edine deržavne zveze ali deželniga obsega avstrijanskiga cesarstva napravilo, nevarnost za deržavo od zvuni, puntarstvo ali domača vojska v notranjih krajih počela ali povikšala; b) posilna premena deržavnih ali deželnih vstav; c) posiino razžaljenje ali nevarno žuganje proti osebi deržavniga glavarja na telesu, zdravju ali prostosti, ali silno zaderžavanje izpeljave njegovih vladarskih pravic napravilo, ali d) občinski avstrijanski derzavni zbor, ali deželni zbori kronskih dežel v njihovim snidu, obstoju ali v njihovim opravilu po sili motili ali zader-žavali, — pade v teško ječo od dveh do deset let. Čez vse to se pa pri perijodičnih tiskopisih krivec obsodi v prepad kavcije tudi do celiga zneska. §. 24. Kteri v tiskopisih za naredbe vladarstva osebo deržavniga glavarja graja ali njega za to odgo-vorniga storiti poskuša, pade v ječo do dveh let. Pri perijodičnih tiskopisih se krivec obsodi tudi v prepad kavcije do jezero goldinarjev dobri-ga denarja. §. 25. Za očitavanje ino za druge dela, ki so pro-tivne deržavnimu glavarju dolžni časti, in skozi ktere se njegova oseba zaničuje, zapade krivec narejeno uverstiti. Pri perijodičnih tiskopisih se zraven tega se » — 75 — krivec obsodi v zapad kavcije do zneska od petnajst sto goldinarjev srebra. §. 26. Kdor po tiskopisih a) druge k nepokoršini, ali da bi se protistavili postavam, zapovedim, sodebnim ukazani, na-redbam občnih oblasti ali služabnikam, ki so za njihovo izpeljevanje postavljeni; ali b) k sovražnosti proti narodam, veroznanskim družbam, redam ali stanovaim deržavljanov ali proti postavno spoznanim tovarštvam nagovarja, podpihuje ali zapeljuje, zapade ječi do dveh let, če se djanje ne skaže za pregrešek, kteri je ojstrejši kazni vreden. §. 27. Enaki kazni je podverženo uničevanje derzav-ne vstave ali deželnih vstav, kakor tudi pohval-jenje v lastnino segajočih in poprek vseh djanj, ktere so po kazenskih postavah prepovedane. Pri perijodičnih tiskopisih se še krivec v pri-merlejih pričejočiga in poprejšniga razdelka v zapad kavcije do jezero goldinarjev dobriga denarja obsodi. §. 28. Kdor po tiskopisih lažljivo, za občni mir nevarno pravlico, brez de bi imel dovoljniga vzroka jo za resnično deržati, ali take prerokovanja raz-glašuje ali razširja, se ima kazniti z ojstro zapero do treh mescev. Pri perijodičnih tiskopisih se krivec tudi v zapad kavcije do tri sto goldinarjev srebra obsodi. §. 29. Razglašenje tekočiga kazenskiga preiskovanja, kolikar je razodetje po postavah prepovedano, in razglašenje glasov sodnikov in prisežnikov, bode kaznjeno z zapero do treh mescov, ako se djanje ne prikaže za prestopek, kteri bi ojstrejši kazni vredin bil. Pri perijodičnih tiskopisih se zraven tega krivec tudi obsodi v zapad kavcije do tri sto goldinarjev srebra. §. 30. Kdor se tiskopisov za grobejši napade na dobro zaderžanje ali za nesramne podobarije posluži, bo kaznjen s zapero do šest mescov. Pri perijodičnih tiskopisih se še zraven tega krivec v zapad kavcije do pet sto goldinarjev srebra obsodi. §. 31. Kdor koga v tiskopisih z raztrošanjem zmišlje-nih ali preobernjenih prigodeb po imenu ali po takih znamnih in podobah, ktere na-nj kažejo, kakiga nespošteniga ali takiga nesramniga djanja napčno obdolžuje ali natolcova, ktero bi ga zamoglo v mišljenju ljudi zaničljiviga storiti ali ponižati, mora biti kaznjen z ojstro zapero do šest mescev, ako pregreha ni za hudodeljstvo obrekovanja spoznana. Pri perijodičnih tiskopisih se še zraven tega krivec tudi obsodi v zapad kavcije do pet sto goldinarjev srebra. §. 32. Kdor v tiskopisih: a) drugiga, ne pripovedovaje nikakih prigodeb, gerdi, sramoti ali zaničljivih lastnosti ali misli obdolžuje, ali b) zoper koga nepoštene, desiravno resnične djanja iz privatniga ali rodbinskiga življenja razlaga, ktere se občne koriste ne tičejo, si obsodi v zapero do treh mescev. Pri perijodičnih tiskopisih se še zraven tega D krivec obsodi v zapad kavcije do tri sto goldinarjev srebra. §. 33. Na enaki način se kaznujejo dela, od kterih govorijo §§. 31 in 32; če so storjene a) zoper rodbine, občne oblasti, posamezne služabnike vlade v služabnih poslih ali zoper postavno poterjene tovarštva; b) zoper narode, veroznanske družbe, zoper posamezne rede ali stanove deržavljanov, ako se pri tem ne skaže pregreha, ktera bi se imela ojstrejši kazniti. §. 34. Tudi proti mertvim se zamore ta pregreha storiti (§§• 3* *n 32); njih žlahta, zakonski družeti, volivni ali redivni starši, zvoljenci ali rejenci, varili in maloletneci in svaštniki iz perviga in drugiga kolena imajo pravico za dobro ime rajnciga terjati, de se prestopnik pred kazensko sodbo pokliče. §. 35. Kdor po tiskopisih pobiranje denarjev ali podpise zavoljo plačila ali povračila za prepadeno kavcijo, za denarne kazni ali za odškodovanje za pregrehe vpeljava ali razširja, bo kaznjen s zapero do eniga mesca. Če se to zgodi po perijodičnim tiskopisu, se mora tudi spoznati zapad kavcije do jezero goldinarjev srebra. §. 36. Pregrežbe, ki od njih govorijo §§. 23 do 35, so podveržene kaznim tega ukaza, če se je jel kaznljivi tiskopis izdavati ali razpošiljati. § 37. V tem ukazu odmerjene denarne kazni ali za-padene kavcije se morajo za uboge v soseskino denarnico tistiga kraja odrajtati, kjer je bila kazen spoznana. $• 38. Ce bo kdo na eno tožbo mnogih v §§. 22 do 35 pomen jenih pregreh za kriviga spoznan, se mora kazen na prostosti in zapad kavcije po tisti pregrešbi odmeriti, na ktero je ojstrejši kazen postavljena, glede tudi na druge pregrešbe. Če je za eno pregreho zapad kavcije izrečen, se zraven kazni na prostosti tudi prepad kavcije izgovoriti mora. § 39. Ce se je kazen zavoljo kake v §§. 22 do 35 pomenjene pregrešbe perijodičniga tiskopisa že spolnila, se pri drugim obsojen ju zavoljo ene teh pregreh začasno nehanje perijodičniga tiskopisa na tri mesce spozna, če se posebno obtežavajoče oko-ljšine prikažejo. §. 40. Vsaki kazenski sodbi čez ravno imenovane pregrehe (§§. 22 do 35) se zamore tudi pristaviti, de se celi tiskopis ali en del tiskopisa ima zader-žati ali pokončati, kakor tudi, de se za pomno-ženje tiska pripravljeno orodje, tiskarna stavka, ploš, forme, kamni i. t. d. imajo pokončati. Te naredbe pa ne zadevajo tistih iztiskov, kteri so že drugim osebam za lastno rabo v roke prišli. V tem ukazu odmerjena kazen zavoljo po tiskopisih storjene pregrešbe odpade, če v šestih mescih od te dobe, kar se je storila, ni zalezo-vana ali če že začeto preiskanje čez ravno tako dolffi čas ni bilo podaljšano. §• 42. Za vsaki tiskopis je najpervič, kar se tiče — 76 - kazni, odškodovanja in sodebnih troškov, pisavec odgovoren, če se je izdatva ž njegovim vedenjam in ž njegovo voljo, pod njegovim imenam ali ne, storila. Zraven pisavca so pa tudi odgovorni v sledečem redu: 1. izdajnik, 2. založnik ali ta, ki tiskopis razprodava, -oq a. tiskar t. j. vodja tiskarnice, 4. in ta, ki tiskopis razširja. §. 43. Za zapopadek perijodičniga tiskopisa s pisav-cam je dober vsaki odgovorni vrednik, če ne spriča, de se je kaznljivi sostavek proti njegovi izrečeni volji ali brez njegoviga vedenja in zadolženja uverstil. Po teh sledujejo v odgovornosti druge v §c 42 pomenjene osebe po imenovanim redu. s- f4i Ce se pa spriča, de je kaka oseba zapopadek tiskopisa za kaznljiviga spoznati morala, in de je vendar na kakoršni koli način pri natisu ali pri razširjanju se deleževala, se ima ta delež po občinskih kazenskih postavah čez sokrivnost in de-ležnost presoditi in po temle ukazu kazniti. Dano v Našim kraljevskim glavnim mestu Ho-lomucu 13. sušca 1849. Franc Jožef. (L. S.) Schwarzenberg. Stadion. Krauss. Bach. Kordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer. Opomba. Postava zastran ravnanja v tiskar ni h prestopkih se bo kmalo na znanje dala. ¦ št. 8782./1955. Razfflas («>*.) (s) c. k. ilirskiga poglavarstva. -— V nasledku k poglavarstvinimu razglasu danimu v Ljubljani 27. kimovca 1848 št. 22277 se na znanje "da, de je visoko denarstvino ministerstvo s sklepam danim 4. maliga travna 1849 št. 7422 privolilo, de se srenjski nadac (avžlak) od vsih žganih tekočost, ki so v versti Nr. 1 tarife vžitnih davkov od 27. kozoperska 1838 zapopadene, torej tudi od žganj-skiga cveta, kadar se v Ljubljano pripelje, brez razločka, koliko ima cveta v sebi, od eniga vedra en goldinar in 40 kr. dobriga denarja jemati ima. To se da sploh na znanje. V Ljubljani 29. maliga travna 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. (106.) Mnogoverstne oznanila. (3) Oznanilo zavolje Ljubljanskiga denarja v papirju. Ker je bilo od visociga ministerstva denarnih reči Krajnskimu c. k. deželnimu poglavarstvu 11. dan pretečeniga mesca maliga travna pod urad. številko 4235 napovedano, de se sme prihodnjič za splošne potrebe zmirej več sreberniga denarja in tudi drobiža pričakovati, in ker je drobiža že zdej veliko med ljudmi, se imajo denarni listiki za 3, 5, 10 in 15 krajcarjev ktere je Ljubljanska mestna srenja po oznanilu 9. listopada lanjskiga leta pod številko 6813 viin dala, nazaj potegniti. Zadnji čas, do kteriga ima ves ta papirni denar nazaj priti, je konc prihodnjiga mesca rožnika (do sv. Petra in Pavla). Tisti tedej, ki imajo kaj tacih denarnih listi— kov, kteri se sploh „mali Ljubljanski banko vcia imenujejo, naj jih do ti s ti ga časa z menjajo pri enimu ali drugimu nasladnjih kupcov: gospodu Ai c h h o 1 z e r j u, aligosp. Baumgartnerju,Hol-zerju, Mallnerjuali Pachnerju, za ktere bojo, kakor je bilo že v oznanilu 9. listopada lanjskiga leta oklicano, cesarske banknote prejeli tako kakor je na listikih zapisano, to je, de se teh listkov vselej nar menj za en goldinar zmenjati , prinese. Od mestniga odbora v Ljubljani 6. maj- nika 1849. (103.) ^ (3) Ces. kralj, provizorni deržav-ni pravdnik za tiskarne zadeve ima svojo pisarnico v gosposkih ulicah hiš* števil. 214 v drugim nastropji. C|5.) Fortepiane po ceni! 0*3 1 dobro ohranjena s 5 oktavami za 36 gld. — 1 s 6 oktavami za 56 gld, — so pri Janezu Giontinitu na prodaj. (108-3 Darila za pridne šolarje. (O Ker se bliža konec šolskiga leta, povabim častitljivo duhovšino, kakor tudi gosp. vodje šol in učitelje od mene pripravnih daril za pridno ka-toljško mladost kupiti. Imam na izbero lepih molit-nih in povestnih bukvic veliko po ceni. Dvanajst v enim vezilu jih velja od 2 do 6 gold. ULgT Vsakimu vezilu pridam 100 podobšin od svetnikov v ceni od 10—30 kraje, za priklado. J, Giontini. (109.) ^ X \JV.J V najem (štant) daja in prodaja zemljiša in razniga blaga. C. k. Verhniška komisija da po prostovoljni prošnji gospe Antonije Vertovcove na znanje, po kterim ji dovoli nje zemljiše, to je pol grunta s pohištvam vred Nro. 7 v Barovnici na drobno, in sicer na 6 let v štant dati, od kteriga bo tudi nekaj po očitni dražbi (licitiringi) z ba-rem blagam vred, namreč: s živino, poljskim orodjem, klajo, dervami, apnam, hišnim in kuhinskim orodjem i. t. d. prodaniga, in sicer 5. dan prihodnjiga mesca rožnika zju-trej od 9. do 1^., popoldne pa od 3. do 6. ure, in če bo treba tudi naslednje dni. Kdor želi od irnenovaniga zemljiša kej v štant vzeti ali kupiti, ali od barem blaga, naj gre ob naznanjenim dnevu za to v Barovnico k očitni dražbi. Razun tega se da še to na znanje, de je ta hiša prav pripravna za oštarijo ali za kakoršno si bodi drugo kupčijo. Če bi hotel pa kdo od vsiga tega še kej bolj na tanjko zvediti, naj se v komisijski pisairnici na Verhniki za to oglasi. C. k. komisija na Verhniki 23. dan veliciga travna 1849.