Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; Inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/« strani din 250 —, •/« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — osredovanfe Amerike za mir y Evropi Vest o prihodu ameriških odposlancev Združene ameriške države so izpustile proti Evropi mirovnega goloba z izjavo ameriškega zunanjega ministra Hulla, da pride v kratkem v Evropo pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva Summer Walles. S tem potovanjem je v zvezi novo mirovno prizadevanje predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Istočasno z Wallesom bo odpotoval v Evropo tudi posebni predstavnik predsednika Roosevelta pri Vatikanu Taylor. Italija in Nemčija veseli V italijanskih političnih krogih je vzbudilo Wallesovo poslanstvo izredno veliko pozornost in merodajni italijanski krogi zlasti cenijo to, da je za prvo postajo Wallesovega potovanja izbran ravno Rim. V Rimu bo Walles nadvse dobrodošel in bo dobil tudi dragocena obvestila, ki jih bo lahko uspešno izkoristil na svoji nadaljnji poti. Dalje prevladuje v Rimu prepričanje, da je istočasni prihod Taylora v Vatikan dokaz, kako veliko važnost pripisuje Amerika obema Rimoma. Glede uspeha ameriških odposlancev pa so v Italiji zelo nezaupljivi. Ameriškega mirovnega goloba je najbolj vesela Nemčija. Voditelji narodno-socialistič-ne stranke v Nemčiji si prizadevajo, da bi ohranili nemškemu narodu prepričanje, da se evropska vojna prav za prav še ni začela in da bo vodja rajha znal rešiti Nemčijo iz sedanjega položaja. Nemci še vedno verujejo v Hitlerjevo svečano izjavo, da bo Nemčiji ohranil mir. Precej trdno je tudi prepričanje med Nemci, da bo prišlo do poravnave sedanjega spora, ne da bi izgubila Nemčija kaj od tega, kar si je pridobila in priborila do sedaj. V vodilnih nemških krogih vlada pripravljenost za kompromisno rešitev spora in so zelo zadovoljni z novim Rooseveltovim mirovnim poskusom. Prepričani so, da bo vzporedno z Rooseveltom tudi Italija ponovila svoja mirovna prizadevanja. Nerazpoloženje vlada med vodilnimi Nemci radi ameriškega mirovnega truda za mir le radi tega, ker bo Walles posetil samo evropske države, ne pa tudi nemško zaveznico — sovjetsko Rusijo. Kaj pa Francija in Anglija? Kakor hitro se je raznesla po Evropi vest o najnovejšem prizadevanju predsednika Roosevelta za mir, je zavzelo tozadevno tudi francosko in angleško časopisje v imenu svojih vlad odločno stališče. Francozi pravijo, da so zavezniki za mir, ki mora sloneti na svobodi in enakosti. Enkrat za vselej se mora odstraniti politika nasilja, ki je glavna ovira resničnega miru. To se da doseči — po mnenju francoskega časopisja — samo s popolno zmago zaveznikov. Samo s tako zmago se lahko zagotove jamstva, brez katerih bi bil vsak mir le začasno premirje. Tega stališča z-vezniki ne bodo nikoli spremenili. Med predpogoje, ki jih mora Nemčija izpolniti, preden je sploh mogoče govoriti o mirovnih pogajanjih, spada — tako piše francosko časopisje — osvoboditev Čehov, Poljakov in Avstrijcev. Dokler je le en nemški vojak na češkem, poljskem in avstrijskem ozemlju, tako dolgo ne more biti niti govora o mirovnih pogajanjih. Češkoslovaška, Poljska in Avstrija se morajo obnoviti in popraviti se morajo vse krivice, ki so jih pretrpele te države. Še dalje kot francosko časopisje gre angleško, ki poudarja, da zavezniki tako dolgo ne morejo skleniti z Nemčijo nikakega premirja, dokler ni Nemčija povsem premagana. Kadar koli je bila Nemčija v zgodovini zmagovita, je naložila poraženemu nasprotniku brezob zirne pogoje in ga je ponižala do skrajnosti Enako morajo — tako piše angleško časopis je — sedaj postopati zavezniki, če si hočejo zagotoviti trajen mir. To je treba naglasiti tudi sedaj, ko prihaja v Evropo odposlanec Roosevelta. Nobenega dvoma ni, da bodo vsi, katerim je do resničnega in trajnega miru, to stališče zaveznikov odobrili. Vsak drugačen mir bi — po mnenju angleškega časopisja — pomenil le začasno odgoditev končnega obračuna! pravijo Angleži o blokadi Semčife ? Kakor znano, vodita Anglija in Francija proti Nemčiji gospodarsko vojno s poostreno zaporo ali blokado na morju. Nemški vodilni politiki poudarjajo v svojih govorih, da je pomorska zapora nečloveški način vojne, ker zadene čisto nedolžne žene ter otroke s pomanjkanjem ter lakoto. Angleži pobijajo to nemško obdolžitev s trditvijo, da noče blokada zadeti nemške prehrane, ampak nemško oboroževalno industrijo. Kemija je danes tako daleč, da predeluje vse vrste masti v razstrelivne snovi. Razne maščobe nudijo glicerin, ki daje osnovo za močno razstrelivo nitroglicerin. Od tod pomanjkanje maščobe v Nemčiji še pred pomorsko zaporo. Dalje dokazujejo Angleži: Čeravno je bilo leta 1938. v vsej preskrbi Nemčije 281.000 ton več maščobne snovi kakor leta 1933., je bilo od tega le 90.000 ton na razpolago ljudski prehrani. Dalje očitajo Angleži Nemcem, da proizvajajo iz žita, krompirja in sladkorja alkohol, ki je potreben kot raztopilno sredstvo za eksplozivne snovi pri tankih in težkih tovornih avtomobilih. Aceton (se potrebuje pri izdelavi smodnika iz nitroglicerina) in glicerin se pridobivata iz pšenice in sladkorja. Že v svetovni vojni je proizvajala Nemčija velike količine glicerina iz sladkornih raztopin. Končno pa pravijo Angleži v obrambo pomorske zapore, da se lahko vse žito posredno pretvori v strelivo, ker ga uporabljajo za krmo živine, katere maščobe gredo za vojno industrijo. Ribe, mleko, jajca, suho sadje in zelenjava, vse je primerno za proizvajanje razstreliva. Po zgornji razlagi — pravijo Angleži — pomorska blokada ne zasleduje cilja izstra-danja nemških žen in otrok, ampak hoče sd-mo odtegniti Nemčiji za vojno uporabne kemične proizvode. Angleško-francoslta zapora hoče prisiliti nasprotnika, da bo proizvajal manj streliva, bomb in topov, pač pa več masla za matere in otroke. Finska bo glavno bojišče Prostovoljci, ki so jih razni narodi obljubljali Fincem v njihovem junaškem boju, v vedno večjem številu prihajajo na Finsko. Med tistimi, ki bodo v bližnji bodočnosti poslani Fincem v pomoč, so tudi Poljaki. Finska se torej vedno bolj razvija v mednarodno bojišče. Angleški listi že tudi obrazložujejo namene, ki jih imata zapadni velesili s Finsko. Angleži in Francozi bi namreč radi glavno pozornico bojev iz zahoda (iz območja Marri-not-Siegfriedovih utrdb) prenesli na evropski vzhod, kjer bi pomerili svoje sile z Nemčijo in njeno zaveznico sovjetsko Rusijo. Hkrati naj bi se tudi francoski general Weygand iz Sirije, kjer ima zbrano armado, pomaknil v območje Črnega morja. Francoski ministrski predsednik zastepaiilá — podeželja Enega od najožjih sodelavcev francoskega ministrskega predsednika Edvarda Daladier-ja so vprašali, katera stran Francije je v sedanjem voditelju Francije najbolj utelešena. Odgovor se glasi: »Daladier, mož čistega kmetskega pokolenja, zastopa predvsem deželo, dobro ter bogato francosko zemljo. Kot pristen kmet veruje Daladier trdno v zasebno lastnino in predvsem pa na podeželsko urejeno posest. Kot pravi kmet ima tudi smisel za trdo delo, predvsem za vztrajno obdelavo zemlje. On hoče to, kar ima, tudi obdržati. Kot kmet je obenem demokrat. On se poteguje za svoje lastne pravice, istočasno na tudi za enakost z ozirom na svoje soljudi. Kakor večina kmetov je tudi Daladier nekoliko zaprt in nezaupljiv. On si tesno zapira — kakor nrnvvo Francozi — svoj ovratnik.« lovenski samoupravi nasproti Ob novem letu je vzradostila naše ljudstvo ta izjava ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča: »Nadejam se, da bomo v tem letu videli v celoti uresničeno željo Slovencev, ki je povsem upravičena, da namreč dobi tudi Slovenija popolno enakopravnost in svoj položaj v preurejeni državi.« Resnična, svojega imena vredna samouprava je torej že na potu. Med svojo hojo skozi državo se je ustavila za precej časa v Zagrebu. Pa ho nastavila svojo pot ter bo prišla tudi v Ljubljano. In tam bo nadomestila tisto samoupravo, ki ni prava. Vzrastla je namreč iz diktatorskega režima, vpeljanega po 6. januarju 1929. Diktatura in samouprava sta dva pojma, ki se izključujeta. Radi tega se tudi samouprava, ki je v naši državi vznikla Iz centralistične ustave leta 1931., še bolj razlikuje od resnične samouprave, kakor črno od belega. Nosilec samoupravne volje in akcije je in mora biti ljudstvo, zastopano po svobodno izvoljenih poslancih. Dosedanji ban- ski sveti pa izhajajo vsi iz imenovanja, ne pa iz volitev. Zato pa ti sveti nimajo avtoritativne moči, marveč samo posvetovalen glas. 2ivec samouprave je finančna samostojnost, določitev davkov in svobodno razpolaganje o donosu teh davkov. O tem pa v dosedanji samoupravi ni bilo niti sledu. Končno besedo o banovinskem proračunu ima finančno ministrstvo. Naj banski svet banovinski proračun potrdi in ga ban odobri, tak proračun je in ostane samo predlog, dokler ga finančno ministrstvo ne potrdi. Te misli se vzbujajo v nas spričo banske-ga sveta dravske banovine, ki je začel svoje zasedanje v ponedeljek, 12. februarja. Naša kritika velja sistemu, ki še vedno vlada v naši državi in ki si je z njim ovekovečila svoje ime JNS. Upamo, da bo letošnje leto zapelo pesem-labodnico temu nedemokratičnemu sistemu, ki je vrgel gospodarskemu centralizmu v žrelo milijone in milijone denarja iz posameznih banovin, posebno iz Slovenije. Koliko pa se je tega denarja, ki ga je centralizirana uprava izžela iz ljudstva, vrnilo banovinam, dokazuje njihovo finančno stanje. Naša banovinska uprava je gotovo razvijala skrbnost in aktivnost, ki je vredna vsega priznanja. Noben objektiven človek, pa naj bo še tako zagrizen političen nasprotnik, ne more tega zanikati. Sedanja banovinska uprava z g. banom na čelu je kljub vezanim rokam prav mnogo storila za slovensko deželo in naše ljudstvo se tega v popolni meri zaveda. Kakšno pa je stališče centralne državne uprave napram slovenski samoupravi, se vidi iz dotacije, ki jo plača dravski banovini. Po nedavnem računu je država plačala kot dotacijo banovinam okoli 30 milijonov dinarjev, od teh je naša banovina dobila le okoli 2.9 milijona, čeprav bi ji po ključu prebivalstva pripadalo 8.2 milijona dinarjev, še več pa na osnovi dejansko plačanih davkov in zneskov v naši banovini. F. S. ®@spo«Iaff$Sca vojna in naše blagovno Sedanja evropska vojna se jasno deli v vojno z orožjem in v gospodarsko vojno. Med tem, ko se vojna z orožjem še ni razvila, se je gospodarska vojna že močno razmahnila. Ne bomo trdili, da bo končna odločitev padla na fronti gospodarske vojne, nesporno pa je trenutno gospodarska vojna važnejša, kakor pa ostala vojaška kretanja. Prav zato pa lahko gospodarska vojna bistveno vpliva na potek dogodkov in s tem tudi na končno odločitev. Gospodarska vojna ni prizadela samo držav, ki so med seboj v vojnem stanju, ampak tudi nevtralce. Trenutno nevtralce morda še bolj kot vojujoče se države. Pri tem tudi naša država ni izvzeta in ima ta gospodarska vojna velik in neposreden vpliv na vse naše > gospodarstvo. Pripravljenost na vojno je bila v pričetku sovražnosti v obeh vojujočih se taborih zelo različna. To velja za vojno z orožjem, prav posebno pa še za gospodarsko vojno. Res je, da predstavlja angleški imperij (svetovno vladarstvo) ogromno gospodarsko silo, ki obsega velik del, ali celo večji del vse svetovne trgovine, toda ta gospodarska sila j« bila usmerjena v to, da vodi in uravnava svetovno trgovino, ne pa, da vodi gospodarsko vojno. Nasprotno pa so totalitarne sile (Nemčija, Italija, Rusija) že davno pred pričetkom vojne uvedle tako zvano narekovano gospodarstvo, ki ni bilo nič drugega, kot priprava na gospodarsko vojno. Prvi in osnovni cilj tega od države vodenega gospodarstva je bil ta, da se totalitarne sile gospodarsko osamosvoje in rešijo angleške gospodarske kontrole. Kot posledica tega osnovnega cilja pa je bilo stremljenje totalitarnih sil za tem, da čimveč malih držav in državic pritegnejo v svoj gospodarski sistem in jih s tem odtegnejo angleško-franco-6kemu gospodarskemu vplivu. To je bilo tem lažje, ker so totalitarne sile, predvsem Nemčija, delale vse po gotovem načrtu in z gotovim namenom, česar baš na nasprotni strani ni bilo. Posledica od države vodenega gospodarstva pa je sistem kliringov (obračuna) in sistem umetno ustvarjenih cen, ki so mnogokrat visoko nad svetovno višino. Vsemu temu pa sledi močna gospodarska odvisnost malih dr- zadružništvo žav, ki so se rade ali nerade morale podrediti gospodarstvu totalitarnih sil, če so sploh hotele svoje proizvode vnovčiti. Tudi naša država kot soseda Italije in Nemčije, ki sta bili že od nekdaj najboljši odje-malki naših proizvodov, je bila kmalu pritegnjena v sistem njunega gospodarstva. To tembolj, ker se Francija za naše blago ni zanimala, angleškim zahtevam in potrebam angleškega trga pa je naše blago le redko odgovarjalo. Če smo torej hoteli voditi trgovino z Italijo in Nemčijo, ki sta uvedli svoje gospodarstvo, smo morali tudi mi svoj izvoz temu primerno prilagoditi. Pri tem pa se nismo držali enotnih načel, ampak smo uvedli več različnih sistemov. Izvoz pšenice n. pr. je monopol Prizada, izvoz živine se vrši na temelju posebnih izvoznic, ki jih dobe samo določene, pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vpisane tvrdke, nekateri proizvodi pa se smejo izvažati le na temelju posebnega, od Narodne banke predhodno izdanega dovoljenja, itd. S temi različnimi sistemi -nismo naleteli na resnejše težkoče, dokler smo bili odvisni samo od gospodarstva Italije in Nemčije. Ko pa sta se kmalu po začetku vojne pojavili na našem trgu še Anglija in Francija, ko je nastopila gospodarska vojna in zavzela vedno večji razmah, pa so se pokazale hibe. Prevladuje mišljenje, da je treba uvesti enotni sistem in namesto raznih zavodov ustanoviti pri ministrstvu za trgovino posebno ravnateljstvo za izvoz. Nov izvozni sistem, od države vodena trgovina pa je stavila tudi naše blagovno zadružništvo pred nove naloge in zahteve. Pri tem pa se je pokazala velika hiba v tem, da naše slovensko blagovno zadružništvo ni bilo medsebojno dovolj močno povezano in da so bile blagovne zadruge v tem važnem trenutku brez svoje centrale in s tem brez enotnega vodstva. Naše zadružne zveze so le revizijske zveze in obenem denarne centrale za kreditne zadruge, ki so na ta način enotno vodene in močno medsebojno povezane. Ni pa to slučaj tudi pri blagovnih zadrugah! Naše obstoječe zadružne blagovne centrale so le še po imenu blagovne centrale in nimajo tiste notranje sile in moči, da bi se prilagodile novim raz- meram in potrebam ter dale blagovnim zadrugam po deželi oporo, novih smernic in novega duha. Prav v tem času opredeljenega gospodarstva pa je potrebna močna zadružna blagovna centrala kot posrednik med posameznimi zadrugami in izvoznimi zavodi. Zadružna blagovna centrala bi morala skrbeti tudi za zadružno propagando in kar je najvažnejše, potom zadrug po deželi bi morala našega kmeta naučiti, kako je treba pripraviti blago za trg, za izvoz. Smatramo, da je prav v tem slaba stran našega slovenskega blagovnega zadružništva, ker so posamezne zadruge prepuščene same sebi in ni neke skupne akcije in vzpodbude. Precej vzroka je verjetno tudi v tem, ker je bilo v Sloveniji težišče zadružnega dela vedno na kreditnem zadružništvu, dočim se blagovno zadružništvo kar ni moglo in se ne more prav uveljaviti. V hrvatskem in srbskem zadružništvu pa je ta pojav baš nasproten! Tamkaj se je krepko uveljavilo baš blagovno zadružništvo, kreditno pa le malo ali pa sploh ne. To je tudi razlog, da hrvatsko in srbsko zadružništvo v sedanjem izvozu sodeluje sorazmerno v veliko večji meri kot naše slovensko. Danes pa je čas in prilika, da se naše blagovno zadružništvo preobrazi in postavi na nove temelje. Morda ni bilo polje za zadružno delo nikdar tako ugodno kot je ravno sedaj. V teh težkih, negotovih časih ljudje naravnost iščejo opore, čutijo lastno nemoč m iščejo rešitve v skupnosti. Namesto, da ob vsaki priliki kličemo oblast na pomoč, pomagajmo si sami! Poprimimo se zadružne ideje, skušajmo zadružno misel uresničiti zunaj na deželi, pa tudi na znotraj s tem, da si bomo znali ustvariti močno zadružno blagovno centralo, brez katere pravi uspehi niso mogoči. S široko razpredeno mrežo gospodarskih zadrug, tesno povezanih v močno centralo, bomo lahko uspešno sodelovali in zadostili zahtevam izvozne trgovine. Vplivali bomo na cene in tako obvarovali našega kmeta pred izkoriščanjem. S takim delom pa bomo dvignili pogum in samozavest našega kmeta, naše blagovno zadružništvo pa bo postalo upoštevanja vreden činitelj tudi v teh težkih dneh gospodarstva. goslavifi Nov pomočnik inšpektorja naše vojne sile. Vrhovni inšpektor naše vojne sile je Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Za pomočnika vrhovnega inšpektorja je bil imenovan armadni general g. Bogoljub Ilič, dosedaj poveljnik H. armijske oblasti. General Ilič se je rodil leta 1881. v Požarevcu v Srbiji in spada med naše najboljše in najbolj ugledne častnike. Zavzemal je že več visokih položajev in je bil v zadnjem času armijski poveljnik v Sarajevu. Ponovna manifestacija jugoslovansko-bol-garskega bratstva. Zadnjo nedeljo se je vršila v Beogradu ustanovna skupščina jugoslovan-sko-bolgarske trgovinske zbornice. Skupnega zborovanja, ki se je pretvorilo v veličastno manifestacijo jugoslovansko-bolgarskega bratstva, se je udeležilo tudi številno odposlanstvo predstavnikov bolgarskega gospodarstva z ministrom za trgovino, obrt in delo dr. Slavčom Zagorovom na čelu. Volilni red za parlament je bil, kakor smo poročali, spremenjen. Prvotni načrt je bil v marsičem predrugačen v smislu želj, ki so jih izrazili razni politični krogi, zlasti opozicio-nalni krogi. Ta predrugačen načrt je bil na seji jugoslovanske vlade sprejet. Ker ga je že tudi podpisalo kraljevo namestništvo, je dobil zakonsko veljavo. JNS Išče zaveznikov. Sprejem volilnega reda za parlament je napravil nemir v vrstah JNS. Ker se ta stranka vsled nezaupanja ljudske množice čuti preslabo, da bi šla sama na volitve, pa išče takšnih, ki bi njeno potapljajoče se ladjo držali še nekaj časa nad vodo. Svoje željne oči obrača k starim radikalom in srbskim demokratom. Ti pa se bodo temeljito premislili, preden bi se pridružili kompanjonu, ki je pretrpel politični polom. Kdor se potaplja, bi mogel tudi drugega potegniti s seboj v pogubni vrtinec. Socialisti nameravajo obnoviti socialistično stranko za vso državo. Ni jim namreč po godu, »da bi se delavske organizacije in delavska socialistična stranka uklepale v pretesne okove samouprav«. Socialisti torej smatrajo samouprave kot utesnjujoče okove. Tako so jih smatrali že , od nekdaj in zato so zmeraj bili ter tudi bodo vedno ostali cen-tralisti. Slovensko ljudstvo pa, ki v slovenski samoupravi ne vidi utesnjujočih okovov, marveč nujen predpogoj svoje politične in gospodarske svobode, bo odtegnilo poslednjo trohico zaupanja ljudem, ki nimajo ne smisla ne srca za življenjske interese in zahteve slovenskega naroda. Plinske maske pred sto leti Plinska maska nikakor ni izum najnovejše dobe, saj je stara že sto let. Ko so prišli v rabo strupeni plini in drugi razveseljivi načini moderne vojne, se je pojavila tudi plinska maska. Izumil jo je 1. 1825. neki delavec. V svoji prvotni obliki se je komaj razlikovala od modernih mask. Sestavljena je bila iz usnjenega plašča, ki je zakrival ves obraz in ki ga je bilo ob vratu mogoče tesno zapreti z vatiranimi jermeni. Dve okrogli luknji, ki sta bili zadelani s steklom in sljudo, sta omogočili gledanje, dihal pa je nje nosilec skozi rilcu podobno cev, ki je bila na koncu zaprta s kosom grobe volne ln vlažno gobo. Goba naj bi vsrkavala strupene pline, Zoper belo kugo. Kuga je v tem, da nekateri starši, predvsem matere, bodisi poročene bodisi neporočene, ubijajo človeški plod pred rojstvom ter s tem preprečijo rojstvo otroka. Hudo se je ta kuga razpasla v nekaterih krajih Hrvatske, zlasti v Slavoniji in v Posa-vini. Ker spadajo te pokrajine med gospodarsko bogatejše predele Hrvatske, je jasno, da vzrok za splavljanje ni v siromaštvu roditeljev, marveč v njihovi lahkomiselnosti, brezvestnosti in uživanjaželjnosti. Katoliški krogi na Hrvatskem z zagrebškim metropoli-tom dr. Stepincem na čelu vodijo oster boj zoper to nevarno zlo, ki ogroža razvoj in napredek hrvatskega naroda. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je o priliki zborovanja Zdravniške komore v Zagrebu naslovil na nekatere zdravnike pisma, v katerih jih prosi, naj nastopijo zoper splave, ki so pravi narodni samomor. Zdravnik je v prvi vrsti poklican, da ustavi to umiranje naroda. Abortus (splav) je umor nedolžnega človeka in zato veliko moralno zlo. Hrvatski listi so poziv zagrebškega nadškofa sprejeli z velikim priznanjem. Glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrv. dnevnik« piše tem povodom: »Pred nekoliko leti je mogla s takšno akcijo začeti samo Cerkev, ker takrat hrvatski narod še ni imel svojih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, kakor jih ima danes.« Pričakovati je torej, da bo sedaj akcijo Cerkve zoper belo kugo v večji meri kot doslej podpirala svetna oblast. To željo je treba poudariti tudi z ozirom na Slovenijo, kjer se je zlo bele kuge tudi začelo nevarno širiti. Če bi se brezvestni zdravniki in zločinske babice strogo in potrebno kaznovali, bi se to zlo marsikje zajezilo. poskusite t—2 ASPIRIN ®t a b I e t e NI drugega zdravila po Imemt .Aspirin", temveč edino-!« „Bayer "-JeviAspIrlo. OgL ng. pod S b*. J7SM & u ItJt. »Nova doba« v Celju se v pustnem času ni dovolj namaškaradila in narajala. V postu obuja s svojimi poročili spomine na prijetne maškaradne trenutke. To pa ji ni dovolj. Treba je rajati naprej. Zato napoveduje »Nova doba« tudi v postnem času — za 10. februarja — rajanje v Narodnem domu v Celju. Bratje, velja plesati, ker dnevi so resni! Prijave za obrambni sklad Dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani je odredilo, da davčni zavezanci do 31. januarja 1940 vložijo prijave za odmero specialnega doprinosa za leto 1940. Ta rok je sedaj dravsko finančno ravnateljstvo podaljšalo do 15. februarja. Pri tem opozarjamo na sledeče: 1. Tega po-viška so oproščene vdove, niso pa oproščeni vdovci. 2. Davčni zavezanci, ki so oženjeni ali vdovci brez otrok, pa bi morali plačevati specialni prispevek po višji stopnji, so te po-višice po zakonu oproščeni, ako dokažejo s prijavo, potrjeno od občine, da so se jim otroci rodili, da pa so umrli. V to svrho morajo v prijavi točno navesti ime otroka in datum smrti. 3. Kmetom, ki so doslej plačevali zemljarino od katastrskega čistega donosa do vključno 1000 din, ne bo predpisan specialni doprinos in jim zato ni treba vlagati prijave za specialni doprinos za 1. 1940., ako poleg zemljarine od katastrskega čistega donosa do 1000 din ne plačujejo nobenega drugega neposrednega davka. 4. Obrazec prijave za odmero specialnega doprinosa za obrambni sklad za leto 1940. se dobiva pri davčni upravi. Svetujemo, da se davčni zavezanci roka do 15. februarja držijo. Ker pa je 15. februar že skoro tu, priporočamo, da davčni zavezanci vlagajo prijave tudi 15. februarja, če jim tega pred 15. februarjem zaradi neznanja ali kakega drugega vzroka ni bilo mogoče storiti. Naj pa v tem primeru navedejo razlog, zakaj niso mogli prijave vložiti do 31. januarja, oziroma 15. februarja. »rajaj« Roman iz sovjetskega kmetskega življenja * 6 4. Edino vprašanje, ki je Šubina mučilo, ko se je bližal domu, je bilo, ali se ne bo čutilo, da je izvrstna jed, ki mu jo je bila pripravila žena, postana in ali je še sploh ostalo kaj omake. »Zaradi teh prokletih ribičev človek nikdar nima miru!« je godel jezno. »Sicer pa tudi kmetje niso dosti boljši,« je dodal čez čas. Že pred časom je predlagal Klavsu Rišinu, naj zažge vas in uniči uporno sodrgo, ki v njej prebiva. A Rišin mu je rezko odgovoril: »Če kdaj zažgeš Balto, ti svetujem, da tudi sam zgoriš z njo, da se rešiš še hujše usode.« šubin si je to dobro zapomnil. Klavs najbrž ne more pozabiti, da se je v Balti rodil in spomin na dom mu ne pusti, da bi rojstno vas zažgal, čeprav so njeni prebivalci s svojo trmo delali preglavice sovjetskim oblastem. Natalija je k sreči bila dovolj spretna in je s svojo kuharsko umetnostjo preprečila, da bi se ji jed z omako osušila. Šubin je vse s slastjo pojedel in pohvalil ženino spretnost. Šubin že ni mislil na trupli, ki sta plavali po reki proti morju. Ko se je najedel, je izpil kozarček kumiče-vega likerja, ki mu ga je bil poslal »tovariš« iz Jaške. Ta liker je bil tatinski plen. Ko so v Jaški kopali temelje za povečanje tovarne, so odkrili v kleti bivšega ravnatelja tovarne, v katerih je bila nakopičena velika množina raznih alkoholnih proizvodov. Te dobrote so »tovariši« voditelji zasegli v imenu sovjetske vlade in si jih pozneje tovariško razdelili. Sovjetska Rusija in sovjetski delavci niso imeli od njih nobene koristi. Sedel je v usnjatem naslonjaču, ki je bil ukraden za časa prve revolucije iz sosednega grofovskega dvorca Zaspano je gledal v strop in se zadovoljno božal po polnem trebuhu. V sobi je vladala tišina. Šubin je razmišljal o svojem položaju. Ugotovil je, kako je to prijetno, če ima človek zasigurano jelo, pijačo in počitek. Drugega njegova surova narava ni zahtevala. V razmišljanju in dremanju so ga motili ženini koraki, ki je hodila po sosedni sobi in opravljala razne posle. Šubin je začel misliti na mlačvo, ki se bo začela naslednjega dne. Ko se bo nadremal, bo šel na Andrejevo pristav>, kamor so včeraj zvečer pripeljali veliko mlatil-nico. Mlatilnica je popolnoma nova in je prispela naravnost iz tovarne. IHc&^ice iz J^iBiačili krafev K 60 letnici beograjskega nadškoSa Zadnjo soboto je obhajal 60 letni jubilej beograjski nadškof dr. Josip Ujčič. Rodil se je 10. februarja 1880 v Starem Pazinu v Istri. Gimnazijo je končal v Trstu in mašniško posvečenje je prejel leta 1902. Nekaj časa je bil tajnik tržaškega in pozneje dunajskega nadškofa in kardinala dr. Nagla. Leta 1908. je postal doktor bogoslovja in je bil pozvan leta 1912. na Dunaj za dvornega kaplana in ravnatelja bogoslovnega zavoda Avguštineja. Že med svetovno vojno je ob počitnicah rad zahajal med štajerske Slovence in je najrajši bival in pomagal blagopokojnemu g. kozjanskemu dekanu Marku Tomažiču. Po prevratu je bil poklican na novo ustanovljeno ljubljansko vseučilišče za profesorja. Službo bogoslovnega profesorja je vršil z vso vnemo do imenovanja za beograjskega nadškofa dne 28. novembra 1936. Za škofa je bil posvečen v Zagrebu 7. marca 1937, ustoličen pa v Beogradu 28. marca 1937. Prevzvišeni nadškof je tudi v Beogradu ostal velik prijatelj tamkaj živečih Slovencev, ki se zatekajo k njemu po nasvete in vsestransko pomoč. Visokemu g. jubilantu častita k 60 letnici »Slov. gospodar« z gorečo željo, da bi ostal na tako odličnem ter važnem mestu še mnogo let in da bi ohranil Slovencem dosedanjo naklonjenost! Zlata poroka. Zlato poroko sta obhajala zakonca Jakob Štamberger in Terezija, roj. Slajnč, posestnika v Obrežu pri Središču, v krogu svojih otrok, zetov, snah, 18 vnukov in vnukinj, znancev ter prijateljev in na jubilejni dan, 9. februarja, med zahvalno sv. mašo ponovno potrdila pred 50 leti pred Bogom izrečeno obljubo v zahvalo Vsemogočnemu, ki jima je dal toliko let življenja in zakonske sreče v toliki meri. Jubilantoma je božja vsemogočnost v srečnem zakonu poklonila osem otrok, od katerih jih živi še šest, na katere lahko gledata jubilanta z vsem ponosom in zadovoljstvom. Zlatoporočencema želimo, da ju Bog zdrava ohrani v krogu njunih najdražjih do skrajnih mej življenja! Hnde poškodbe radi neprevidnosti. Kovač Hinko Toplak iz černeč pri Dravogradu je hotel podkuriti s petrolejem. Ker je ravnal neprevidno, je zajel plamen petrolejsko kan-to, katera je bila namah vsa v plamenih. Plamen je hudo opekel kovača. Transmisija zagrabila delavca in ga hudo poškodovala. V usnjarni v Marenbergu je zagrabila med delom transmisija 52 letnega delavca Petra Pavliča in ga je parkrat zavrtela krog kolesa. Reveža so prepeljali v mariborsko bolnišnico z nalomljeno hrbtenico ter s poškodbami po obrazu. Stanje poškodovanega je zelo resno. 80 letni preužitkar se opekel pri peči. S hudimi opeklinami je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico 80 letni preužitkar Janez Vo-grin od Sv. Ane v Slov. goricah. Radi zime se je starček preveč pritisnil k zakurjeni peči in je občutil, da se je nevarno opekel šele tedaj, ko mu je bil opečen ves hrbet. Umrla radi opeklin. Pred dnevi se je pri štedilniku močno opekla 75 letna Antonija Korošec iz Ivence pri Vojniku. Oddali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je izdihnila. Podlegla opeklinam. Angeli Marko, 19 letni sobarici v Celju, se je vnela obleka pri štedilniku. Reva je dobila tako hude opekline, da jim je podlegla v celjski bolnišnici. ktiuii naglega premikanja in hude zime so dobile holandske patrulje drsalke V jajKinski prestolnici Tokio so dobili toliko snega, da so lahko tudi tam enkrat smučali Zanj je bila mlačva neprijetna. Najprej bo moral nastaniti šest »tovarišev« delavcev, članov boljševiške stranke, ki bodo nadzirali delovanje mlatilnice. Vseh šest bo nastanil pri Andrejevu, ki ima šest postelj. Na teh sicer sami spijo, a za časa mlačve se bodo morali zadovoljiti s slamo. Potem je treba poskrbeti za četo konjenikov, ki bodo prišli iz Kijeva z nalogo, da stražijo okolico, osigurajo delo ter preprečijo morebitno vstajo kmetov, ki so besni, ko vidijo, kako odvažajo njihovo žito v Odeso. Dober potek mlačve je v marsičem odvisen od Ale-kseja Andrejeva. Šubin je strogo opazoval starega kmeta in njegovega sina Fedora, močnega mladeniča petindvajsetih let. Jasno je, da Andrejev ima živežne zaloge, toda tako dobro skrite, da jih nobena preiskava ni mogla odkriti. Karanzin, ki je imel posebno nalogo, da nadzira iivinske hleve, svinjske staje in kokošnjake, je imel knjigo, v kateri je bita vse vpisano, kar je na pristavi . živelo in se pridelalo. V sovjetska skadišča v Jaški so morali iz vse okolice pošiljati žito, krave, teleta, svinje, perutnino in belice. Kmetsko ljudstvo se je moralo odreči vsemu na račun »tovarišev« delvacev, izvršiteljev petletke, ki bo ustvarila čudeže v sovjetski deželi. Delavci ne bi smeli trpeti pomanjkanja. A tudi oni so ga trpeli, kajti velike pošiljatve živil so izp-ini'^ v •--'•" " '-' ih skladiščih, Nemška vojaka preiskujeta telefonsko napeljavo na zapadnem bojišču Angleška letalka Pavlina Gower pomaga prevažati bojna letala iz tovarne na letališče od katerih so imeli ključe razni »sodrugi« voditelji. Ti so skrivaj odnašali najboljše stvari, delavci pa so dobili ostanke. Šubin je prizanašal Alekseju Andrejevu, ki je pred revolucijo bil načelnik vasi in je še tudi sedaj imel velik vpliv v Balti. To je storil iz potrebe. Brez Alekseja bi propadel baltski sovjetski kolhoz, kar pa se ni smelo zgoditi, ker bi potem tudi njegovemu paševanju bilo konec. Sicer pa je Aleksejev tudi bil oče Klavsa Rišina. Šubin je dobro vedel, da so v boljševiški družbi pretrgane vezi med starši in otroci in da človek pripada samo komunistični državi, ki ima nad njim neomejeno oblast. A to je samo na zunaj, kaj pa se godi v srcih, tega nihče ne more vedeti. Ali je Rišin res pretrgal vse zveze z domom? Skoraj gotovo ne. Šubin se je spomnil na tisti dogodek, ko je Rišinu svetoval, naj požge Balto. Rišinov odgovor je bil tak, da je iz njega lahko sklepal, da je za mladega ljudskega komisarja Balta več kakor druge vasi. Ime Balta je v njem vzbudilo stare spomine, lepe slike, sorodne, prijateljske obraze. Šubin je spoznal, da človek ni tako kakor ga je naslikal Kar»! Marks, oče komunizma; ni mogoče iz njega iztrgati srca in čustev. Pod vplivom razmer lahko zadremljejo gotova čustva, toda čez čas se spet zbudijo in še z večjo silo zavladajo v njem. Gotovo tudi blago pa večje delce, kakor saje in prah. Čeprav je bila ta maska primitivna, je vsaj proti dimu gotovo dobro rabila. Nje zračna cev je segala do tal, a dima je v zraku neposredno ob tleh, kakor znano, manj. * V 170 zračnih bitkah sestrelil 70 nemških letal Najboljši pilot Kanade iz svetovne vojne Billy Bishop se je ponovno vrnil v vojaško službo. V svetovni vojni se je Bishop udeležil kakšnih 170 hitk v zraku in je sestrelil 70 nemških aeroplanov. Prejel je za to odlikovanje Victoria-Cross, t. j. najvišje odlikovanje, ki ga je mogoče doseči v vojni. Bishop je zdaj 45 let star. L. 1915., ko se je dal uvrstiti med letalce, mu je bilo 21 Slovenci in misijoni. Misijonska misel pada med našim ljudstvom kot seme na rodovitna tla ter rodi obilen sad. čeprav naš narod ne obiluje z odvišnimi gmotnimi sredstvi, vendar po možnosti rad daruje v misijonske svr-he. Misijonske težnje podpira tudi z molitvijo, daritvijo in raznimi duhovnimi dobrinami. Tudi misijonske delavce rad in številno pošilja v razna misijonska področja. V raznih delih sveta so zaposleni sinovi in hčere slovenskega naroda kot misijonarji in misijo-narke. Vsako leto jim sledijo nove moči. čez nekaj tednov (5. aprila) odpotujejo zopet tri sestre iz Slovenske Bistrice kot misijonarke na Kitajsko. Pred tremi leti so odšle iz Slovenske Bistrice štiri sestre v misijone na Kitajsko, kjer plodonosno delujejo v čaotunški prefekturi. Ker bi rade otvorile novo misijonsko postojanko v Tugčvanu, se pripravljajo zopet tri sestre iz Slovenske Bistrice na odhod na daljni vzhod. Dne 5. aprila odrinejo namreč na Kitajsko tri nove misijonarke: s. Regina Curič iz Črensovcev v Prekmurju, rojena leta 1912., s. Martina Drofenik iz Sto-perc, rojena leta 1907., in s. Bonifacija Šmid iz Loč pri Poljčanah, rojena leta 1919. Priporočajo se molitvi in plemeniti požrtvovalnosti slovenskih misijonskih prijateljev. Maribor ima kot mesto v vsej državi največ vrtov. Zemljiška površina Maribora znaša 705 hektarjev. Vrtovi zavzemajo v Mariboru 295 hektarjev in je Maribor, kar se tiče obsega vrtov, na prvem mestu v Jugoslaviji. Največji posestnik v Mariboru je mestna občina. Zanimiva ugotovitev. Sv. Venčeslav pri SI. Bistrici, ki šteje okroglo 900 duš, je imel v zadnjih desetiji letih 279 rojencev, umrlo jih je pa samo 147, torej znaša prirastek 132 duš. Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v soboto, 24. februarja. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18. Za hrano skrbe tečajniki sami. Beda haloških oglarjev. Letošnja huda zima je med drugim bridko zadela oglarje po Halozah. Zaradi visokega snega in žametov haloški oglarji niso mogli podirati drevja za žganje ogla in so ob ves zimski zaslužek. Uboge haloške oglarske pare so navezane na pro-sjačenje pri usmiljenih večjih posestnikih, ki so pa tudi bolj redki po Halozah. Najstarejši Slovenec umrl. Na Pšajnovici, občina Šmartno v Tuhinju na Gorenjskem, je umrl v stotem letu Anton Pistotnik. Najstarejši Slovenec bi bil izpolnil letos 8. junija 100 let. Stari Pistotnik je bil do zadnjega čil in čvrst, a letošnja izredno huda zima tudi njemu ni prizanesla in ga je pobrala na pe-pelnično sredo. Imel je devet otrok, od ka- terih sta dva umrla. 2ena, s katero je živel 56 let, je umrla pred 12 leti v visoki starosti 83 let. Posestvo je Izročil najmlajšemu sinu, 57 letnemu Matiji, šele tedaj, ko je bil star 95 let. Važna uredba za absolvente Vinarske In sadjarske šole v Mariboru. Po pooblastilih prosvetnega ministra je njegov pomočnik dr. Fedor Nikič v smislu S 5 določil uredbe o rangu strokovnih šol napram srednjim šolam in fakultetam po zaslišanju mnenja glavnega prosvetnega sveta med drugim določil: »Dveletna nižja kmetijska šola z naknadnim tretjim razredom nižje kmetijske šole odgovarja izobrazbi nepopolne srednje šole in daje kvalifikacijo za uradnike po 5 45., odst. 1 uradniškega zakona.« Torej bodo absolventje Vinarske in sadjarske šole, ki bodo nadoknadili tretji razred nižje kmetijske šole, dosegli uradniški položaj, če bodo v kmetijski javni službi. Da bo to možno, bo morala kr. ban-ska uprava na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru otvoriti tretji letnik, katerega učna doba bi se pa lahko za absolvente, ki so šolo dovršili in so v javnih službah, skrajšala. V tem oziru naj tem absolventom gredo na roko kr. banska uprava in pa ravnateljstvo Vinarske šole v Mariboru, kajti sicer je gornja uredba za Slovenijo brez praktičnega pomena. Še enkrat o veljavnosti naših starih kovancev. »Slov. gospodar« je že opozoril javnost, da preneha veljavnost starih 50 dinarskih kovancev 16. februarja. Stari 20 dinarski kovanci obdržijo veljavo do 16. avgusta, stari dvadinarski do 16. avgusta, stari eno-dinarski do 20. aprila in stari kovanci po Žrebanje ksijižiails nagrad BrožSse sv. Halaosia Izžrebane so bile naslednje številke: 1311 (1. nagrada, knjig za 2500 din), 1333 (2. nagrada, knjig za 2000 din), 543 (3. nagrada, knjig za 1500 din), 861 14. nagrada, knjig za 1000 din), 505, 20 15. in 6. nagrada, knjig za 500 din), 1004, 1353, 993, 1224 (7,--10. nagrada, knjig za 250 din), 230, 1424, 1126, 1016, 1194 (11.—15. nagrada, knjig za 200 ¡šnj, 894, 721, 870, 907, 1284, 1427, 158, 594, 315, 124 (16.—25. nagrada, knjig za 100 din), 151, 481, 166, 2, 1085, 575, 808, 65, 783 , 99 , 273, 1108, 915, 1300, 1272, 969 259. 36, 291, 127 (26.-45. nagrada, knjig za 50 din). Lastniki izžrebanih številk naj nam pošljejo kupone z navedbo svojega točnega naslova in s sporočilom, katere knjige naše založbe žele kot nagrado — DRUŽBA SV. MOHOR-JA, CELJE. Uprava »Slov. gospodarja« za točnost številk ne jamči. 50 par do 16. avgusta 1940. Občinstvo je doli. no s trgovci in obrtniki vred sprejemati zgoraj označeni kovani denar do od finančnega ministrstva določenih rokov. Po teh rokih pa sprejema razveljavljene kovance samo ša Narodna banka šest mesecev po zakonitem času brez odbitka. Pripominjamo še enkrat, da veljajo ti roki za stare (bele) kovance. Duhovne vaje za dekleta. V dneh od 28. februarja do 3. marca se bodo vršile na Betna-vi pri Mariboru duhovne vaje za kmečka dekleta. S pomočjo nabiralne akcije za duhovne vaje in tečaje je prispevek za duhovne vaje znižan na 50 din. Duhovne vaje bo vodil g. Drago Oberžan. Bolje se ne moremo pripraviti na skrivnosti, ki nam jih prinaša cerkveno leto ob Veliki noči, kakor z dobro opravljenimi duhovnimi vajami. Prijavite se do 20. februarja domačemu g. župniku aH na naslov: škofijska centrala Katoliške akcije za dekleta, Betnava-Maribor. S seboj je treba prinesti dve rjuhi, obrisačo in copate. * Pisarna notarja dr. GROBELNIKA v Mariboru se nahaja sedaj v novi zgradbi »Drave« v Sodni ulici. 160 Požari V prijazni letoviški vasi Spodnja Sorica ob jugoslovansko-italljanski meji v Selški dolini je vsled kratkega stika nastali požar uničil hlev posestnici Mariji Ptntarjevi. Gasilci ln domačini so oteli živino, poslopje pa je zgorelo s krmo in p stroji, škoda znaša 70.000 din, zavarovalnina pa samo 15.000 din. V Vukovskem dolu v Jarenini je pogorela posestniku Rajmundu Ferlincu 200 let stara domačija. škoda znaša 17.000 din. Vse obsodbe vreden uboj zakrivili mladoletniki. V Apačah na Dravskem polju je prišlo med mladoletnimi do prepirov, ki so končali s pobojem. Mrtev je obležal z razbito lobanjo 42 letni samski živinski prekupec Franc Rajh iz Apač pri Sv. Lovrencu. Kot udeleženci so osumljeni štirje 16 do 20 let stari fantalinl. Zlobna roka se maščevala. Pri Sumanovih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je poginilo 12 plemenitih svinj, živinozdravnik je ugotovil, da so paginile svinje radi strupa, katerega Je natrosila zlobna roka iz maščevanja v korita, šumaa je hudo udarjen. Plesal s križem v roki. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik« iz Varaždina, se je v vasi Jalžabetu blizu Varaždina zgodil primer, ki Je vzbudil veliko pozornost. Pri nekem kmetu Je bila gostija, na katero so tudi prišli maskirani kmetje. Med njimi je bil tudi 48 letni kmet Juri Culak. Bil j« oblečen kakor duhovnik na pogrebu ter je plesal s križem iz koruznice v roki Nenadoma pa mu je postalo slabo. Prenesli so ga v sosedno soba Polivali so ga z mrzlo vodo ter odstranili krinko let. Štiri mesece je bil v Franciji za izvidnika, potem se je posvetil pl-lotiranju. Pokazal je izredno lokavost ln spretnost. Predvsem je bil neprekosljiv strelec. Potem je doživel nezgodo in je ostavil aviacijo. Toda 1. 1934. se je zopet oprijel pilotskega poklica in je dokazal, da nI utrpel niti najmanj na svoji nekdanji spretnosti. Ni izključeno, da pojde Billy Bis-hop zdaj ponovno na bojišče v Evropo in se bo tam srečal s svojimi starimi znanci lz svetovne vojne, pa tudi s svojimi starimi nasprotniki ... ★ Rekord lastovke V Lanzu v Italiji so napravili pred kratkim zanimiv poskus da bi dognali največjo brzino, v Klavsovi duši klijejo misli, ki bi zelo iznenadile, če bi prišle na svetlo. Šubin se je spomnil na svojo mater, kf jo je bil zapustil. Najbrž še sedaj živi v Odesi v kaki zamazani luknji in prenaša največjo bedo, kakor druge stare ženice, ki so brezkoristne za mlado rdečo družbo in se zaradi tega nihče ne zmeni zanje. Zdelo se mu je, da sliši pritajeno stokanje, ki prihaja iz zakotnih ulic. Morda je vmes tudi glas njegove matere. Že prej se je večkrat spomnil na mater a si je njeno sliko vedno brezobzirno pregnal iz spomina. Danes je bil drugačen. Priznati si je moral, da ima dolžnosti do starke, ki ga je bila rodila in zredila. V tem trenutku so se odprla sobna vrata. Na pragu je stala Natalija. Njen pogled je bil zaskrbljen. Šubin se je nehote vprašal: »Kaj se je spet zgodilo?« Njegov obraz, ki se je bil ob spominu na mater nekoliko omilil, se je pomračil, čelo se je nagubalo in oči so dobile strog izraz. »Kaj je?« je ostro vprašal. »Nataša Krilova hoče s teboj govoriti.« »Nataša Krilova?« Če bi ga Natalija bolj pozorno pogledala, bi opazila, da je prebledel. Spomnil se je na krvavi prizor ob reki in je nehote vzdrhtel. Zastonj se je zatekel k sovjetskemu zakonu, ki pravi, da je dobro vse, kar služi boljševizmu, zlo pa vse tisto, kar mu nasprotuje. Dušna vest se je vzdramila in zavpila, da je zločinec. Ker je molčal, je Natalija nekam boječe vprašala i »Ali jo naj privedem sem?« Molče je prikimal. Prej ali slej mora priti do tega srečanja. Bolje danes ko jutri. Nataša je vstopila, visoko dvignila glavo in ostro pogledala. Iz njenih oči je odsevala volja in odločnost. Šubin je nekaj časa opazoval deklico. Njeni pogledi so ga magnetizirali. Ni vzdržal njihovega žara. Povesiti je moral oči in zamežikati. »Šubin, prišla sem vprašat, kaj si storil z mojim očetom?« je odločno vprašala Nataša. »S tvojim očetom?« se je začudil Šubin. Njegov glas je bil negotov. »Da!« je nadaljevala deklica. »Zjutraj je odšel na ribolov in se je tudi vrnil, ker sem videla njegov čoln. Kje pa je on? Kaj si naredil z njim?« Natašine besede so bile kakor udarci. Šubin se ja čutil slabega. Vstal je in začel hoditi po sobi gor in dol. Natašini pogledi so mu sledili. Ker ni odgovoril, ja skoraj zavpila: »Šubin, ali slišiš? Kaj si naredil z mojim očetom T Kje je?« Šubin se je stresel. Ne da bi Nataša opazila, je segel z roko v žep, v katerem je imel samokres, da bi se pre- z njegovega obraza. Ves napor okoli njega je bil zaman. Oez nekaj minut je umrl. Njegovo smrt smatrajo za božjo kazen. Obsodbi radi nasilnega odvzema 1200 din. Lani 31. avgusta je vzel 31 letni zidar Franc Ste-pišnik iz Gorišnice pri Ptuju že pokojnemu posestniku Jakobu Vesenjaku v Zamušanskem gozdu nasilnim potom iz listnice 1200 din. Stepiš-nik je bil obsojen v Mariboru v minulem tednu na tri leta težke ječe. Resnica jo vendarle prišla na dan! V Celju sta bili lani 3. januarja obsojeni: 24 letna Marija Višner na 15 let ječe, njena 20 letna sestra Ana pa na 12 let.. Višner Ana je umorila iz naslade štiri otroke in med temi dva sinčka svoje sestre Marije. Ana je trdila pred sodniki, da jo je nagovorila k groznemu dejanju njena sestra Mari- ja, kateri je prisodilo sodišče radi večje krivde 15 let. Višner Ano so odvedli v Begunje po obsodbi v tamošnjo žensko kaznilnico. Tamkaj je izpovedala Ana sestri prednici, da je krivo pričala zoper svojo sestro in da hoče to popraviti, ker je bila pri sv. spovedi in prejela naročilo, da mora zločin krivega pričevanja popraviti na merodajnem mestu. Dne 9. februarja se je vršila na okrožnem sodišču v Celju obnovitvena razprava, na kateri je bila Marija Višnar oproščena ter puščena na svobodo. Za uboj tri leta. Zadnje dni se je zagovarjal pred kazenskim senatom v Celju na tajni razpravi 19 letni hlapec Albert Obrulj iz Resnika pri Zrečah. Imenovani je na Novega leta letos v Rebernikovi gostilni pri Sv. Kunigundi blizu Zreč smrtno zabodel Franca Videčnika. Obrulj je bil obsojen na tri leta ječe. bus^viosarf proračun za leto Razprave banskega sveta naše banovine so bile zadnja leta na višini resnične parlamentarne korporacije. Banski svetniki so dobili tudi letos priliko, da izrazijo svoja mnenja ter stavijo svoje predloge v razpravi o poedi-nih točkah novega proračuna, ki znaša 139,631.260 din, kar pomeni, da je v primeri s sedaj veljavnim proračunom (1939/40) povišan za 2.8 milijona dinarjev. Izdatki se razdele na posamezne oddelke takole: občni oddelek in glavna pisarna din 7,152.280, upravni oddelek 1,758.200 din, kmetijski oddelek 10,273.420 din, prosvetni oddelek 26,364,700 din, tehnični oddelek din 39,988.070, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 12,938.060 din, finančni oddelek 18,035.620 din, oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,956.170 din, prispevek bano-vinskim zavodom 16,364.740 din, preračunski rezervni kredit 3,000.000 din. Kmetijski oddelek izkazuje v glavnem ist-3 postavke kot za tekoče proračunsko leto. Odpadla je postavka ».gospodarstvo z gnojem«, in sicer prispevki za ureditev gnojišč v znesku 250.000 din ter prispevki za nabavo se-salk v višini 50.000 din. Na 315.000 din so bili od 200.000 din povečani izdatki za mlekarstvo. Znatno je bila povečana podpora za pospeševanje kmečkega ter delavskega vrtnarstva, m sicer od 10.000 na 100.000 din. Za 50.000 din bodo povečane podpore zadružnim organizacijam. Med izrednimi izdatki je postavka 150.000 din kot povračilo Pokojninskemu skladu banovinskih uslužbencev za pre-dujmovna izplačila in prispevek za zgradbo stanovanjskega poslopja »Kmetijske poskusne in kontrolne postaje«. Tudi postavka 100 tisoč dinarjev kot prispevek za ureditev ba-novinske kleti v Ljubljani je nova. Nekoliko, povečani so bili v novem proračunu izdatki za veterinarstvo m tako tudi za gozdarstvo, za urejanje hudournikov in za komisijo za agrarne operacije. Pri tej je nova postavka 30.000 din, in sicer podpore za kultiviranje belokrajinskih steljnikov. V celem so bili izdatki kmetijskega oddelka brez zavodov zvišani od 9.84 milij. din na 10.27 milij. din. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po hudi zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30.474/35. Med dohodki so na prvem mestu doklade, kojih donos je preračunan nekoliko višje radi zvišanja davčne podlage, kar je v zvezi z zadnjo reformo neposrednih davkov. Skupni donos doklad je preračunan na 69,717.000 dinarjev (v tekočem proračunu na 68,342.500 dinarjev). Doklade ostanejo neizpremenjene: 50% občna, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska doklada. Delež na skupnem davku na poslovni promet, pri katerem je banovina najbolj krivično prikrajšana, ostane ne-izpremenjen na 2.9 milijona dinarjev. Trošarine ostanejo skoro neizpremenjene ter znašajo 40.4 milijona dinarjev. Donos davkov in taks je tudi ostal skoro neizpremenjen, namreč 19.4 milijona dinarjev. Banovinski proračun je sestavljen zeio skrbno, podrobno ter ustrezajoče dejanskim potrebam v sedanjih težkih časih. ©SV i Za Avstrijo je zginila še »Ostmarka«. Ko je bila priključena Avstrija Nemčiji, so jo prekrstili iz Berlina v Ostmarko (vzhodno krajino). Ostmarka je imela svojo deželno vlado na Dunaju, kjer je prebival vrhovni državni namestnik za vso pokrajino. Pred nedavnim je prenehala tudi Ostmarka z avstrijskimi deželami, ki so že bile prej preimenovane v »Reichsgaue« (državna okrožja) z namestniki na čelu, ki so bili istočasno voditelji strankine edinice in v podrejeni dunajski deželni vladi. Od 1. februarja so podrejene avstrijske dežele kot državna okrožja državnemu vodstvu v Berlinu. Nekdanja avstrijska cesarska prestolnica Dunaj je danes samo še sedež malopomembne upravne edinice, kakor sta Celovec ali Gradec. Novo jamstvo za mir na Balkanu na vidiku. V ospredje sili načrt za sklenitev posebne črnomorske zveze, pri kateri bi sodelovale Turčija, Bolgarija in Romunija. Ta zveza bi bila branik proti prodiranju sovjetske Rusije na Balkan. Čeravno ne nameravati zavzeti sovražnega stališča napram Rusiji ne Bolgarija in ne Romunija in se zaenkrat radi prezaposlenosti na Finskem ni bati sovjetskega vpada na Balkan, so vendar vladni krogi v Bukarešti prepričani, da bi črnomorska zveza predstavljala novo jamstvo miru na Balkanu. Črnomorska zveza bi bila seve povsem neodvisna od Balkanske zveze. Francoski komunisti pod obtožbo. 44 francoskih komunističnih poslancev se mora zagovarjati pred pariškim vojaškim sodiščem. Obtoženi so, da so kljub prepovedi državnih oblasti začeli in nadaljevali z obnavljanjem razpuščene komunistične zveze ter se s tem pregrešili zoper najvišje državne interese v sedanji nevarni dobi. Zoper brbljanje. Slabost človeške narave je brbljanje in čenčanje. Ni ta slabost svojska samo ženskemu spolu, marveč tudi moškemu. V nekem oziru je prazno čenčanje med moškim spolom še nevarnejše, ker se rado pokriva v obleko visoke politike. Za takšno brbljanje dajejo sedanje mednarodne razmere dovolj povoda in tvarine. V sedanjih prilikah mnogoteri nastopa v ulogi namišljenega velikega državnika in vojskovodje. Stvar bi ne bila sama po sebi nevarna, če ne bi bilo ušes, ki so sovražna državi in njeni dobrobiti. Takšna ušesa veliko več slišijo, kot se jo v resnici govorilo, in o tem dalje poročajo. Takšnih ušes se najde povsod, v izobilju jih je tudi v naši državi. Narodni voditelj dr. Korošec je v svoji novoletni poslanici Slovencem «ea pričal, ali je orožje nabasano. Ko se je uveril o tem, je stopil pred deklico. Glavo je nekoliko sklonil ko bik ko napada in brezčutno dejal: »Kaj sem storil s tvojim očetom? Kaznoval sem ga kot zločinca.« Nataša je zateturala in se naslonila na steno. Pogleda ni odmaknila od Šubina. On je spet stopil pred njo. Nepremično jo je gledal. »Kak zločinec je bil moj oče?« »Tat!« Nataši se je zdelo, da so se tla zazibala pod njenimi nogami. Bala se je, da se bo zdaj zdaj zrušila. »Da, tat,« je nadaljeval Šubin. »Zasačil sem ga, ko je nesel z ribami napolnjeno košaro.« Zasmejal se je in pikro rekel: »Ah, sedaj se več ne čudim, da si ti sveža in lepa ko kaka boljševistka. Oče te je pital s dnjestrskimi ribami, ki sem jih jaz dal loviti za tovariše delavce v Jaški. Lepo hčer je hotel imeti. Uspelo mu je.« Naglo je pomislil, da Karanzin ni zaslužil brce v trebuh, ko mu je bil predlagal, naj bi Natalijo zamenjal z Natašo. »Molči!« je zavpila Nataša. Šubin se je zasmejal. »Ali si pozabila, pred kom stojiš?« je vprašal dostojanstveno in je pri ?»h«7Hl r>rsi ter dvignil glavo. »Ne, nisem pozabila! Stojim pred enim strahopetcem.« »Pazi na besede!« je požugal predsednik vaškega sovjeta. »Čemu? Bolje je, če bom mrtva kakor živa v tvojem prokletem rdečem peklu!« »Tako misliš?« »Da!« »Potem mi bodi hvaležna, da sem tvojega očeta rešil tega, kar ti smatraš za rdeči pekel.« »Kje je?« »Ne boš ga več videla.« »Mrtev je?« »Mrtev!« »Ab! ...« je zaječala. Sedaj je bilo konec njene navidezne moči in odločnosti. Vsa se je tresla. Z grozo v očeh je strmela v Šubina. »Ti si ga ubil?« je vprašala zamolklo. »Da, jaz!« je mirno odgovoril. Nataša je še enkrat zbrala moči, dvignila je roke in se zagnala proti Šubinu. Ta je segel v žep. Prijel je za samokres. »Varuj se!« je dejal kratko. Nataša je spustila roke. Moči so ji spet opešale. (Dalje sledi) ki jo je zmožna lastovka. Iz nekega gnezda z na pol odraslimi mladiči so odvedli samico z avtom v 132 km oddaljen kraj in so jo tam izpustili. Po 43.5 minute je lastovka sedela spet na svojem gnezdu v Lanzu. Za polet nazaj je rabila torej povprečno brzino 176 km na uro. m Čudna usoda V Csoru na Madžarskem je 40 letnega poljedelca Jožefa M i kosa v peščeni jami zasulo. Njegov brat, ki je delal z njim, ga je sicer potegnil iz strašnega položaja, toda Mikos je dobil tako težke poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Usoda je hotela, da je Mikoševa žena v isti uri, ko je izgubila moža, rodila svojega četrtega otroka — dečka. resno opozoril na takšne ljudi Njegovo opozorilo ni ostalo brez uspeha. Uspeh je v tem, da ljudje bolj čuvajo svoj jezik, ki mu ne spuščajo vajeti, pazijo pa tudi bolj na sovražna ušesa. Z istim pojavom kot pri nas imajo tudi posla v Angliji. Tudi v tej državi visoke kulture se nahajajo ljudje, ki nimajo dovolj discipliniranega jezika in ki z njim ogrožajo interese narodne brambe. Zato je proti brbljanju takšnih ljudi začela nastopati organizirana javnost. Izdali so se v ogromni nakladi letaki, ki poučujejo narod o nevarnosti nepremišljenega govorjenja. Posebno se opozarjajo ljudje na to, kako nevarno je govoriti o mobilizaciji, o vpoklicih vojaških obve-zancev na vaje, o oboroževanju, o municiji, o gibanju ladij, letal itd. Dva in pol milijona letakov tc in slične vsebine je bilo te dni izdanih v Angliji. Mnogo jih je tudi bilo poslanih v angleške kolonije in dominijone. Čeprav se pri nas še ni smatralo za potrebno izdajati letake zoper nepremišljeno brbljanje, potrebno pa je, da se vsaj zoper hudobne po-vzročevalce in razširjevalce neresničnih in državnim koristim škodljivih vesti postopa z vso odločnostjo. • Komunisti v Rusiji — manjšina. Nad ruskim ljudstvom vlada z nasiljem komunistična stranka, ki si v teku 23 let, kar vlada nad Rusijo, ni mogla pridobiti zaupanja ljudstva. To dokazuje izid občinskih volitev, ki so se nedavno vršile v Rusiji (z izjemo vzhodne Poljske, ki jo je zasedla Rusija, in Kare-lijske ožine, ki je radi vojne s Finci v voj- Kratke tedenske novice nem stanju). Rezultat občinskih volitev v sovjetski Rusiji je tale: izmed izvoljenih občinskih odbornikov pripada komunistični J V Bosni in Srbiji je začelo vodstvo zemljorad-stranki 31.41%, 68.59% izvoljenih kandidatov Jniške stranke med ljudstvom veliko akcijo proti pa je izven komunistične stranke. V mestih i državni trošarini na alkoholne pijače, so komunisti zavzeli 43—50% odborniškihj Novo nemško tajno vojno sredstvo, katerega mest. V sami Moskvi imajo komunisti 699 i je Hitler že večkrat napovedal v svojih govorih, odbornikov, 703 pa je izvenstrankarjev. Po-f Je P° mnenju francoskih strokovnjakov nov stru-tem takem niti v ruski prestolnici ni komu-f Pen, P1^, s katerim bi radi Nemci pregnali fran- nistične večine. Na vaseh pa je odstotek ne-1 komunističnih odbornikov še veliko večji kot' v mestih in industrijskih krajih. To je dokaz,' da rusko ljudstvo v svoji veliki večini odklanja komuniste. Razmere v Rusiji dokazujejo, \ da je komunizem kot gospodarski, politični i in državni sestav nemogoč. Če ga odklanjal rusko ljudstvo, bi ga vsak narod z višjo kulturo že davno končno veljavno moral pre-( gnati iz svoje srede. Ako bi se vojne razmere obrnile v škodo sovjetov, bi to moglo po-( stati usodno tudi za notranje razmere sovjet-( ške Rusije. V Ameriki grade zračne orjake. V Kalifor-1 ni ji v Združenih državah Severne Amerike' gradi tovarna letal »Duglas« orjaško letalo, za bombardiranje, ki bo nosilo ime tovarne., Bombarder bo imel šest motorjev, ki bodoi proizvajali 1200 konjskih sil moči. Goriva boi vzelo s seboj za 8000 km poti in bo zmožno* z 20.000 kg (20 tonami) bomb preleteti brez' pristanka 10.000 km dolgo pot. Zračni orjak' bo tehtal 80 ton. Ta orjak bo najbrž dan na, razpolago zaveznikom (Angliji in Franciji)., (^figaraiziiran keieisLi siasi |e ^rdSnfava Finske i Pri napadu Rusije na Finsko skuša komunistična propaganda svetu, predvsem pa Fincem, dokazati, da hočejo Fince le odrešiti in jim pripomoči k boljšemu življenju. Toda Finci kot kmečki narod so za to propagando gluhi, ker ljubijo svojo zemljo, predvsem pa svobodo posameznika, ki je prinesla Fincem zavidanja vreden napredek, katerega ne more pokazati Rusija s svojim neurejenim nasilnim državnim ustrojem. Tajno finskega junaškega odpora nam odkrije vpogled v organizacijo finskega kmetijstva. Podnebje in zemlja Finske za kmetijstvo nista ugodna. Kmečki stan sestoji iz malih posestnikov, kar življenje napravi še bolj težavno in zahteva medsebojno pomoč. Od tod izvira smisel finskega kmeta za disciplino. Finski kmet je najbolje zadružno organiziran. Med članstvom vlada duh sodelovanja in vera v uspeh. Na tej osnovi je zadružni duh finskega kmeta zadobil okrog leta 1880. svoj veliki polet. Pozneje, ko se je finsko zadružništvo tesno povezalo s finskim ministr-' stvom za kmetijstvo, se je tako razvilo, da. šteje danes 5500 zadrug, v katerih sodeluje, preko 800.000 članstva, to je 25% prebival- < stva, kar obsega skoraj vse finske kmečke ( družine. Poslovanje teh zadrug znaša letno ( pet milijard finskih mark. Če gremo po fin-® skih vaseh, vidimo povsod zadružne trgovi-J ne, ki imajo svojo centralo v glavnem mestu' Helsinkih. Zadruge dobavljajo kmetom in delavcem vse, kar potrebujejo za življenje, ter j prevzemajo in prodajajo kmetijske in delavske proizvode. Zadružništvo ima v Helsinkih« sledeče centrale: Zadruga oskrbovalnih in S prodajnih trgovin, Osrednja kmečka nakupo-' valna zadruga s 324 trgovinami, Osrednja mlekarna s 549 mlekarskimi zadrugami,, Osrednja kreditna banka s 1299 kreditnimi, zadrugami in 139.000 člani. Poleg omenjenih< obstojajo še druge zadružne centrale, ki skr-1 coske čete iz Maginotove črte. Nemčija bo vzela s 1. marcem iz prometa vse niklaste kovance po eno marko in 50 pfenigov in jih bo nadomestila z aluminijastim denarjem. Radi zapore na morju so ostali Nemci brez ni-kla, ki je neobhodno potreben za oboroževanje. Francija ima pod orožjem šest in pol milijona mož. Na francoski meji je postavljenih nad 18 milijonov metrov žičnih ovir. Velika Britanija bo imela oboroženih ob koncu leta 1940. pet milijonov ljudi. Tretji oddelek kanadske vojske je dospel od nemških podmornic neovirano 8. februarja v neko angleško luko, kjer se je izkrcal. Angleška in francoska vojska skupaj sta izgubili v prvih petih mesecih vojne 1500 mož. V svetovni vojni leta 1914. je imela francoska armada sama v istem razdobju 720.000 smrtnih žrtev. Od zadetka vojne znašajo zavezniške in nevtralne izgube na morju 274 ladij, od tega 143 angleških, 14 francoskih in 117 nevtralnih —• trdijo Angleži in zanikajo nemško trditev o uničenju 409 zavezniških in nevtralnih ladjah. Združene ameriške države so dovolile Finski posojilo sto milijonov dolarjev, to je šest milijard dinarjev za nabavo ameriškega blaga. štirje dlvizijskl in 12 brigadnih generalov je zadnje dni odlikoval Stalin radi »sijajnih sovjetskih uspehov na Finskem«. Irska nasilneža Barnes in Ricards, ki sta bila lani avgusta obsojena na smrt, ker sta zakrivila eksplozijo, pri kateri je biio ubitih pet oseb, sta bila sredi minulega tedna v Burminghamu na Angleškem obešena. Rudniška nesreča v premogovniku pri Martie-nu v Belgiji je zahtevala 25 smrtnih žrtev. Vsled deževja sproženi zemeljski plaz je zasul v španskem mestecu Puentes de Česna pri Gra-nadi več hiš in je bilo 19 ljudi ob življenje. V francoski armadi služi — kakor poroča francosko časopisje — 17.000 duhovnikov. So na raznih vojaških položajih. Med njimi so častniki, podčastniki in navadni vojaki. Udeležujejo se tudi bojev in jih je precej že padlo, mnogo pa je tudi že odlikovanih. Finci so uničili ali zajeli doslej 644 sovjetskih tankov, sestrelili 331 sovjetskih letal, zaplenili 206 topov, ki so večidel uporabni, 502 tovorna avtomobila, 63 poljskih kuhinj, ki so večinoma v dobrem stanju, 28 oklopnih avtomobilov, 20 velikih traktorjev in 1550 živih konj. 40 tankov uporablja sedaj finska vojska v borbah proti Ru-som-lastnikom. Finske vojne sile so potopile nadalje tri sovjetske vojne ladje in eno podmornico. Sovjetske izgube cenijo na 200.000 vojakov. Varnostni klobuki že nekaj časa pripravljajo londonski damski frizerji novo pričesko, ki naj bi bila takšna, da je jeklene čelade, kakršne nosijo sedaj članice najrazličnejših ženskih organizacij, ne bi mogle pokvariti. Cas pa je zahteval tudi posebnosti glede moških klobukov. Najnovejši modeli teh klobukov imajo jeklena vložke, ki naj bi glave ščitili pred drobci bomb in izstrelkov. • Delavska milica Da bi preprečili beg Komunističnih nasprotnikov, so v zasedenih vzhodnopoljskih pokrajinah ustanovili tako imenovane rdečo delavsko milice, člani teh milic so do zob oboroženi. Po vseh cestah in potih «■e pojavljajo. Preisku- Avgust šenoa: 34 Povest iz vaškega življenja * »Tebe!« je ponovil Luka, dvignil glavo in pogledal dekle žalostno, tako žalostno, da jo je srce zabolelo. »Vidiš, jaz nisem berač, imel bom hišo in grunt, imel bom vse, človek bom, toda ti me dvigni s svojo roko! Ljudje pravijo, da dvigajo angeli dušo v nebo, dvigni ti mene na zemljo med ljudi, dvigni, prosim te za pet ran Kriščevih! Samo ti moreš, samo ti, jaz nočem druge, ne maram druge. Nikar se ne smej, nikar se ne norčuj! To mi je prišlo od Boga v glavo, reci mi besedo, samo besedo!« »Niti se smejim niti se norčujem, greh bi bilo. Toda rečem vam, Luka, pustite me; jaz nisem svoja, nevesta sem, slabo ste se namerili.« »Nevesta? Ti? Čigava?« je kriknil Luka in vsa kri mu je udarila v lice. »Z Androm Pavlekovičem, ki sem se mu v srcu že davno obečala.« »Davno obečala! A jaz tega nisem vedel. Oh, oh! To mi je smrt, smrt!« je jecal Luka in lezel vase. »Pojdite, Luka, svojo pot in Bog vam daj srečo! Mene pa pustite! Vedela sem, da boste prišli; sosed Mato je to povedal mojemu očetu. Vi ste računali, toda vaši računi so bili krivi. Vsako srce gre svojo pot, a očetova nesreča ni pot do mojega srca. Vidite, jaz se ne smejim, kakor bi to druga storila, jaz ne kličem očeta, niti vas ne podim s palico, jaz vam samo pravim: Zbogom! Če imate dušo, boste lahko človek tudi brez mene.« To je rekla in šla v hišo, Luka pa je ostal sam kakor ono drevo, ki je zraven njega stalo. »Če imate dušo?« si je ponovil šepetaje. »Pa je nimam, nimam, čeprav sem jo imel; zdaj sem jo izgubil.« Čelo se mu je zmračilo, z divjim očesom je pogledal proti hiši, pobral je denar, in kakor da ga hudobci gonijo, je zbežal čez polje daleč, daleč od Jelenja brez sledu... Ljudje so se začudeno spraševali: Kje je Luka? Kam je izginil? Ali ga je zemlja požrla? Zaman. Toliko let je Luka v Jelen ju preživel, vsak otrok, vsak pe3 ga je poznal na vasi, zdaj pa je čez noč izginil, kakor da ga nikoli ni bilo. Najbolj so se čudili njegovi dolžniki in teh je bilo dosti v Jelenju. Kako da ne pride po denar, kako da ji': ne terja za dolg? Ali niso se dolgo spraševali, kmalu se jim je ^razjasnilo. Vkratkem jih je začel robiti gospod Radinič, ki mu je bil Luka vse zadolžnice nroH.al, robil in plenil jih f "'" ' ■ " , Na sliki vidimo zgradbo za shranjevanj« žita (silos) na Finskem. Pouči nas o naprednosti in organiziranosti prebivalstva Finske. be za vzgojo svinj in konj, prodajo jajc in lesa, elektrifikacijo vasi, nakup in uporabo kmetijskih strojev, uporabo vodovoda in te' lefona na vasi, za obrambo proti požaru itd. Centrala vseh organizacij skupno pa je Osred nje društvo Pallerso, ki spretno vodi delo tako obsežnega zadružništva. Vlada Finske popolnoma zaupa temu društvu vso skrb za nadziranje pravilnosti poslovanja zadružništva. Vse to delo omogoča finski kmečki narod, ki je delaven, pameten in odklanja revolucijo. S pomočjo zadružništva so Finci odpravili brezposelnost ter dvignili narod gospodarsko in kulturno na tako višino, da jih za to zavidajo največji kulturni narodi sveta. Ta narod se je sedaj spremenil v junaško vojsko, ki ye, kaj brani. Molče stoji na mejah svoje domovine in brani svojo pravico, blagostanje in kulturo kot svoj največji zaklad, katerega si je pridobil s pridnostjo in vztrajnostjo. Spominjajmo se v molitfvah rajnih! Ohranimo vrlega moža v najboljšem spominu! Dne 6. februarja smo pokopali pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Jožefa Seneko-t i č a , kmeta v Trsteniku, po domače Peserlo-vega Joža, ki ga je ubila streha gospodarskega poslopja, ki se je zrušila nanj, ko je hotel pokazati, kje se naj podpre, žalost nad njegovo izgubo je bila splošna, to je pokazal veličastni pogreb. Prihiteli so k sprevodu Fantovski odsek, domače in antonjevsko društvo starih vojakov z zastavo, gasilska četa z zastavo in na stotine ljudstva. V ganljivi nagrobnici je povedal g. dekan, da je bil pokojni Jože globokoveren oče svoji družini, ki se je leta 1925. posvetila bi. Srcu, kateremu v čast in zahvalo, da je bil v svetovni vojni ohranjen, je pozidal krasno kapelico ob novi cesti. Nad 40 let je hodil trijančit v župnijsko cerkev, dolga leta je bil vodnik našim romarjem na Sladko goro. Bil je velik prijatelj duhovnikov. Leta 1929. je zbral od prizadetih družin 12.000 din za krasni vojni spomenik 95 padlim iz naše župnije, ki je bil blagoslovljen dne 1. decembra 1929. Obenem je ustanovil društvo starih vojakov. Bil je 39 let vnet član tambura-škega zbora, krepko je pomagal pri stavbi Ciril-Metodovega doma, več dob je bil član občinskega odbora občine Sv. Treh kraljev. Bil je odličen živinorejec, sadjar in vinogradnik. Dva njegova sinova sta dovršila mariborsko sadjarsko in vinarsko šolo, dve njegovi hčerki pa domači gospodinjski tečaj. Bil je poln srčne dobrote, mož priprost sicer, a vendar vsestransko delaven. Ohranimo ga v najblažjem spominu! Njegovi blagi ženi in sedmerim dobrim otrokom naše odkrito so žal je!. Na j počiva v miru! Vzoren katoliški mož je zatisnil oči. Pri S v. Juriju v Slov. goricah je dne 2. februarja umrl vzoren katoliški mož Franc Bezjak. Rajni je dočakal lepo starost 76 let Bil je dober katoličan in v pomoč siromakom. Pogreba se je udeležilo lepo število njegovih prijateljev in znancev. ženi, hčerama in sinoma naše sožalje — rajnemu pa naj sveti večna luč! Smrtna kosa v Framu. Januarja nam je smrt ugrabila starčka Karla Miiller, pridno delavko Matildo Cvirn, vdovelega 80 letnega Antona Lešnik, p. d. Gril, F i 1 o m e -no Knez v Loprivniku, pastirja Mirka K o -b a 1 e j, na Planici je pri šoli zmrznila Marija Marčič, utrujena vsled dolge poti iz Pesnice. Naj v miru počivajo — njihovim sorodnikom sožalje! Pogreb dobrega gospodarja in cerkvenega ključarja. Dne 2. februarja je bil pogreb splošno znanega Kolarja Mihaela od Št. Janža. Bil je od vseh spoštovan, saj je bil dober gospodar, bil pa tudi dober krščanski mož, večletni cerkveni ključar in dobrotnik cerkve. Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb. Naj mu sveti večna luč — žalujočim naše iskreno sožalje! Dobrotnica revežev odšla po večno plačilo. V torek, 30. januarja, je umrla v Libanjah, občina Svetinje pri Ormožu, 80 letna posestnica Antonija Žličar. Žena in mati, kot je bila ta, pač zasluži, da se je spomnimo na tem mestu. Pogrešali io bodo vsi, ki so jo poznali od blizu in daleč. Dobrote je vedno delila povsod z besedo in dejanjem. Od njene hiše ni nikdar noben siromak odšel praznih rok. Z globoko vero v svojem srcu in ljubeznijo do Boga je srečno preživela vse bridkosti in težave, ki morejo človeka doleteti, že v začetku svetovne vojne, leta 1916, ji je umrl mož in kot vdova je do sedaj vodila veliko posestvo. Imela je 12 otrok, od katerih jih še sedem živi, in katere je vse dobro preskrbela. Sadovi njene krščanske vzgoje se kažejo na vseh njenih otrocih. Bog nam daj še mnogo takih krščanskih mater! Naj v miru počiva! Svojcem naše sožalje! V lepi starosti 74 let let je v N e d e 1 i c i umrl posestnik Matija Magdič, dolgoletni odbornik prejšnje samoupravne občine Nedeli-ca. Ker je bil ugleden in dober človek, ga je na poslednji poti spremilo mnogo vernikov. Naj počiva v miru! Smrt dobre matere Elizabete Per pri Sv. Andražu v Slov. goricah je zelo prizadela njene otroke in vse ostale, ki so uživali dobrote pokojnice. Na zadnji poti je imela številno spremstvo, ki ga je vodil g. župnik Alt, kateri se je od pokojnice poslovil z lepim nagovorom, cerkveni pevci pa z žalostinko. Naj ji sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje! Goriški Slovenec umrl v Savinjski dolini. Na Svečnico smo pokopali pri Sv. Frančišku Ksaveriju Alojzija Gorjanc, doma iz Lestovnice pri Gorici. Ob času vojne z Abesi-nijo bi moral oditi na fronto, a je pribežal v Jugoslavijo, kjer je delal kot kovaški pomočnik, dokler mu nenadna smrt ni pretrgala nit življenja v 30. letu starosti. Naj mu bo slovenska žemljica lahka, materi in bratoma, ki žive tudi v Jugoslaviji neznano kje, pa naj služi to sporočilo v morebitno obvestilo. Bog je poklical k sebi pri S v. J u r i j u ob juž. žel. po dolgi bolezni Nežo Kormonšek, skrbno mater ter skromno in delavno ženo, ki je bila priljubljena pri vseh delodajalcih. Za njeno trpljenje naj ji bo Vsemogočni plačnik! — žalujočim naše sožalje! Soudeleženec šentjurskega punta umrl. S težkimi srci smo spremili v Št. J u r j u ob juž. žel. k večnemu počitku Jožefa Koželja, posestnika iz Podgrada. Kot fant in kot mož je bil vedno med najzavednejšimi Slovenci in katoličani »Slov. gospodar« je bil pri njem stalen gost. Bil je med ustanovitelji Prosvetnega društva in šentjurske Hranilnice in posojilnice ter do smrti njen odbornik. Pomagal je ustanavljati še pred vojno Konzumno zadrugo. Še kot fant je bil soudeleženec slavnega šentjurskega punta, ko so celjski in domači nemčurji v Št. Jurju sklepali in ustanavljali nemško šolo, naši tedanji vrli fantje, ki so zdaj večinoma že v večnosti, so pa to sejo s pestmi in metlami razgnali in s tem zaključili vprašanje nemške šole v št. Jurju. Pogreb je bil zelo lep kljub snegu do kolen. Pevci so mu pri odprtem grobu zapeli žalostinko, ob kateri se je marsikomu zasolzilo oko. Zapušča ženo in troje otrok, ki so že vsi preskrbljeni, žalujočim naše sožalje — rajnemu pa bodi Bog plačnik za vse zasluge na verskem in gospodarskem polju. Naj počiva v miru! Umrla 80 letna starka. V letošnjem letu jih je v Šmarju pri Jelšah že precej umrlo, med temi je bila najstarejša Antonija J a g o -dič na Bobovem, ki je dočakala 80 let. Naj počiva v miru! Pri Sv. Miklavžu nad Laškem umrli. V lanskem letu smo imeli samo osem mrličev, letos pa že pet. Umrli so naslednji: Ožek Franca v starosti 65 let iz Paučena; Buček Alojzija, žena upokojenega železniškega čuvaja iz je do zadnjega krajcarja. Koliko kletev je padlo na Lukovo glavo, koliko solz na njegovo dušo! Toda pomladna strn je zarumenela, napolnilo se je tudi klasje in po Luku nihče več na vasi ni vprašal. Kakor da ga je Sava odnesla daleč, daleč od tod. Le en človek ga ni in ni mogel pozabiti — Mikica. Vsi njegovi računi so šli po zlu. Hotel je Luko ugrizniti, toda pregnati ga ni hotel. Saj Luka ga je živil, Luka je imel polno torbo denarja, na te je Mikica prežal. Vse mu je zdaj ušlo izpred nosu in prišli so žalostni, hudo žalostni časi za plešastega pisarja. Kakor črv so mu kopale po srcu besede: »Kje je Luka? Kje je Lukov denar?« Poiskal je cigana Ugarkoviča, naj se ta razgleda po svetu in naj povpraša druge cigane, ali je Luka še kje živ. Toda tudi cigani mu niso našli sledu. Kam se je skril? se je spraševal lačni pisar. Ko bi vedel, ko bi ga našel — bilo bi dobro. Toda če je živ, bo prišel, mora priti. On si je to Maro v srce zakopal, nori za njo, ko ga mine prva žalost, bo prišel, poiskal jo bo, potem — potem bodo spet zlati časi zame ... Neke nedelje popoldne pred šentkatarinjem je srečal pisar župana prav na kraju vasi. Janku ni bilo srečanje Bog ve kaj ljubo, ker ni rad videl pisarja, odkar so prenehali Lukovi posli Otresti p*> pe }/ ben minister. / \ v/v Nekega dne je go- / \ vy spod minister brez po- ¿^sg^vi^ sla sedel v svoji pi- .—UJl^Ss^-^ sarni. Glavo je podpi- \\\ ral z roko in dremal. II " ^Hu \\\ Sanjalo se mu je, da \\ \\ \ mu vladar zaradi veli-kih zaslug pošilja zla-fj I to medajlo. , A A Zbudil ga je nena- vaden ropot. Gospod minister je poskočil in pogledal okrog sebe. Pri vratih je zagledal naša junaka. Pred njima je ležal precej velik zaboj. Minister je postal bled in zelen od jeze. Stiskal je pesti in prisegal, da bo grozno kaznoval poredneža, ko mu prideta pred očL ★ SMEJTE SE! Med tovariši Uradnik se udeleži nekega pogreba. Da bi pokazal, da ni izostal brez vzroka iz urada, obesi na vrata svoje pisarne listek z napisom: »Sem na pokopališču.« Ko se vrne, zapazi na listu pripis nekega ša- ljivca: »Počivaj v miru!« ★ Praktik »Zakaj pa vas v gledališče, kino, hotele in bar vedno spremlja vaša sestra in nikdar vaša žena?« »Zato, ker je moja se3tra poročila bogatega, moja žena pa revnega ...« * Natančno Soseda: »Vaš mož še vedno obeduje, ali ne bo še sit?« žena: »Saj je bil štiri in dvajset ur neprestano v službi, ne da bi kaj jedel. Prvo sem mu morala pogreti kosilo od včeraj, potem je pil kavo, nato je večerjal, slednjič sta prišla šele današnji zajtrk in kosilo na vrato.« * Kazen za domišljavost Domišljav londonski zdravnik dr. Henurill je pripovedoval o svojem potovanju po tujini. Nekdo od prisotnih je čez nekaj časa pripomnil: »V listih sem bral, da ste bili odsotni.« »Tako?« se je začudil zdravnik. »In kaj so pisali listi?« »Da je v zadnjem času v Londonu umrlo 150 ljudi manj kakor prejšnje mesece ...« * Zvit natakar Plešast gospod je pričel je3ti. Naenkrat se je ustavil z jedjo in natakarju pokazal nekaj, kar je našel v juhi. »Kaj je to? — Las!« Natakar: »Toda, gospod, ta je vendar vaš!« Gospod (se čuti počaščenega): »Ah, tako, imate prav!« ★ IGRAJTE SE! Svinjski rep Voditelj igre izprašuje posamezne igralce: »Kaj si danes jedel?« — »Kdo je tvoj najboljši prijatelj?« — »Kaj si dobil za birmansko darilo?« Itd. Itd. Igralec mora na vsako vprašanje odgovoriti: »Svinjaki rep.« — Kdor se pri tem zasmeje, da zalog. * Pva neugnanca V sončnem Egiptu sta živela junaka Ri in Ra, ki ju nihče ni mogel spraviti v kozji rog. Ker sta bila velika hudomušneža, sta marsikatero neprijetno zagodla. »Pobožna« želja Hudoben upravitelj nekega veleposestva si je zlomil nogo in morali so mu jo odrezati. Ko je ozdravel, je vprašal kmeta, ki ga je srečal, kaj pravijo ljudje k njegovi nesreči. »Eh, pravijo, da so nogo prenizko odrezali,« je odgovoril kmet. »Kje pa bi jo morali odrezati?« se je začudil upravitelj. »Pravijo, da pod vratom,« se je odrezal kmet. * Junaka sta se priklonila in rekla: »Po naročilu presvetlega vladarja faraona sva vam prinesla ta zaboj. Faraon vam naroča, da takoj brez prič balzamirate, kar je v zaboju. Ponoči vas bo on sam obiskal, da bo videl, kako ste izvršili njegov ukaz.« Minister je ves preplašen poslušal. Faraon je bil strog gospod in gorje tistemu, ki ni prav izvršil njegovega povelja! Junaka sta se spet priklonila in nato odšla. Zunaj sta se glasno zasmejala. Minister je zaslišal smeh in jezno je zažugal za njima. Nato se je lotil dela. Da bi bil sam, je vse uradnike in služabnike poslal domov. Pokleknil je k zaboju. Na pokrovu je za-— gledal kos popisanega in poslikanega papirja. Ko je prebral napis, je stisnil pesti in zapre-til: »O, le čakajta, Ri in Ra! Vsak bo dobil pet in dvajset vročih, ko vaju dobim v roke!« Nato je odprl zaboj. V njem je našel drug zaboj, ki je bil z železom obit in zaklenjen. Z rokami ga ni mogel odpreti, šel je po težko kladivo in je s tem razbil pokrov. Zaboj je bil poln zavitkov. Minister je drugega za drugim odvijal. Vso noč je delal. Ko je zadnjega vzel v roke, se je na vzhodu že delal dan. In ko ga je odvil, je iz njega sfr-fotal — vrabec ... Iz Ljubljane do Trsta V Ljubljani pride na postajo neki gospod in pravi sprevodniku: »Sprevodnik, zbudite me v Postojni, toda gotovo, in če ne bom hotel zlepa iz voza, vrzite me s kovčegom vred na tračnice! Tu imate kovača za trud.« Gospod trdno zaspi. Nenadoma se zasliši: »Trst. Vsi izstopiti!« Prestrašen plane gospod iz kupeja in začne zmerjati sprevodnika: »Potepuh, capin! Ali sem vam dal zastonj kovača! Kaj sem vam vendar naročil?« To sliši drug sprevodnik in pravi svojemu tovarišu: »Ali si pustiš kaj takega? To je vendar uradna razžalitev!« »Kaj?« se oglasi prvi sprevodnik, »uradno razžaljenje? No, moral bi bil slišati šele onega, ki sem ga v Postojni s kovčegom vred vrgel iz voza!« * Deklica stoji zvečer na ulici in joče. Stara gospa: »Zakaj jočeš, mala?« Deklica: »Če takoj ne dobim 5 din, ne morem k očetu in materi.« Gospa: »Tu imaš denar. — Kje pa sta oče In mati?« Deklica: »V kinu.« Kje Je opremljevalec?, Polja hi so zaznamovana z 2, izrišite s svinčnikom, črnilom ali barvo, pa boste videli, na čem sedijo morske deklice. * UGANITE! Ponoči je polno, podnevi pa prazno. Kaj je to? (•BCia^sOti) * Kateri pes ne uboga človeka? (•pismom) ★ Kdaj ima človek toliko oči, kolikor je dni v letu T (•EfjBnuBr rcSeSnjp eaa) ★ POIŠČITE! MALA OZNANILA SLUŽBE: Defelica, 14—16 let stara, pridna, snažna, brez ali revnih staršev, se sprejme v pomoč gospodinji. Franc Rajh, Noršlnci, p. Ljutomer. 195 Ved družin s štirimi delovnimi močmi Išče graščina Langental ob Pesnici. 197 Iščem treznega viničarja ali majerja s štirimi delovnimi močmi. Dvoršak, Kamnica 84 pri Mariboru. 199 Kčem službo kot samostojna gospodinja, zmožna vsakega dela. Naslov: P. M., Janežovski vrh 52 pri Ptuju. 204 Iščem služkinjo, sposobno za vsa kmečlca dela. Nastop službe 1. marca. Pen Rudolf, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 205 Viničarja s petimi delovnimi močmi sprejme Ivan Robič v Limbušu. 210 Hlapca, pridnega in poštenega, ki razume vsa dela pri gospodarstvu, sprejme župnišče na Ptujski gori. _212 Ofer (tri delovne moči) in zanesljiv hlapec se sprejmeta: Dol. Počehova 31, p. Pesnica. 214 Krepkega fanta sprejmem za učenje kleparske obrti. Učna doba tri leta. tirana, stanovanje pri mojstru, žibret, kleparstvo, Radeče, Zidani most. 215 Ofra z več delovnimi močmi (brez malih otrok) sprejmemo takoj. Uprava veleposestva Ornig, 6t. Janž na Dravskem polju. 216 Majerja z najmanj 4—5 delovnimi močmi, vešč živinoreje in molžnje, sprejmemo takoj, rpra-va veleposestva Ornlg, št. Janž na Dravskem polju. 217 Mlad zakonski par želi službo na kmetiji. Vajena sta oba kmečkega dela, živine, prašičereje, molže, mož tudi v lesni stroki. Naslov v uprav-ništvu. 220 Zastopnike proti visoki proviziji in povrnitvi izdatkov išče velika zavarovalnica. Ponudbe: Maribor, poštni predal št 90. _221 Sprejme se ofer (dve delovne moči). Naslov v upravi. _222 Zanesljivega hlapca k enemu konju in k dvema kravama sprejme Elise Muhleisen, Sv. Peter pri Mariboru. _224 Potrebujem za 1. marec dva majerja, In sicer vsakega s 4—5 delovnimi močmi. Vprašati pri St. Lubienskl, Jarenina. 162 Majer 2—3 in vlničar s 4 delavci se sprejme. Košaki 40. 180 OSKRBA Sprejmem majhnega otroka v oskrbo. Satler, Pivola 31, Hoče. 178 LOKALI IN STANOVANJA: Enosobno stanovanje z nekaj zemlje v okolici Maribora se odda. Naslov: Gospejna 7. 196 Prazna soba se odda eni ali dvema osebama pri Triebnitz, Koroška cesta 19/1. Vprašati od 13 do 17.30. . 198 POSESTVA: V najem vzamem hišo z dvema sobama, kuhinjo ln vrtom v okolici Maribora. Ponudbe na upravo: »Okolica Maribora 209«. Lepo vinogradno posestvo, zraven viničarija, 4 in pol orala vinograda, vsega 14 oralov, blizu Ljutomera prodam za 110.000 din. Samo resnim kupcem pismeno odgovarja Damiš, Sp. Radva-nje 29, Maribor. 226 RAZNO: Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru, Tržaška cesta 88 a, poziva vse zidarske pomočnike, ki imajo stare delavske knjige pri njem, da tete zamenjajo in dvignejo do 25. februarja v zadružni pisarni. 225 Kupim brejo kohilo srednjih let, nestrašljivo in krotko, sposobno za vsako vožnjo. Dopisi z navedbo cene! Polanec Jakob, Vukovje, Sv. Marjeta ob Peanlcl. 223 MR. BAHOVEC Pomlad... V ta zdravljenje Kakor priroda, tako je tndi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu Škodljivih tvarin ter mu dovajati novo in oživljajoče soke. namen se priporoča za naravno „PLANINKA"- CAJ ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznauo v znanstveni medicini. Dolgoletne izkušnjo uam potrjujeto, da je „Planinka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz zuanstvene in deloma tudi ljudske medicine. »Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnovo. Radi tega učinku,e 6—12 tedensko zdravljenje b „Planinka" čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi ln zaprtju, pri nerednem delovanju čreves, pri napetosti telesa, omotici, glavo- bolu, nespanju in zgagi, pri obolenju sečne kisline, pri obolenju jeter ln hemeroidih, pri nervozi in živčnih boleznih. „Planinka" zdravilni čaj pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah izrecno „Plauiuka" čaj Bahovec, ki je samo tedaj pravi, če je zaprt in plombiran ter nogi ime: MR.BAH0VE0APOTEM LJUBLJANA Preproge, zavese, odeje, vatirane in volnene, kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Glavni trg 1 hi Jurčičeva ulica 6. 72 Cepljene trte, obvarovane od črvov (o grčo v), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj! 114 Več tisoč prvovrstnih ameriških podlag (ključev) proda Knuplež Ivan, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. 200 Vinsko trsje, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, Crešnjevec, p. Selnica ob Dravi. Osebno naročite in prevzamete tudi pri Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 63 Čevljarski stroj (Hohl) poceni na prodaj. Kumar, Maribor, Pobreška cesta 9. 194 Kuhinjsko pohištvo poceni na prodaj. Vprašati: Bračko, Maribor, Koroščeva 2. 193 Drevesca: češnje, breskve, nizke vrtnice in spe-njavke, vinsko trsje in ključe, jablane itd. dobro kupite v drevesnici Jelen, St. Ilj pri Velenju. 29 Prodam dobro ohranjeno pohištvo radi selitve. Maribor, Krekova 6. 206 Suh hrastov les za celo veliko prešo proda Ivan Dobaja, posestnik, Zg. Senarska 27, Sv. Trojica, Slovenske gorice. 202 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1600 Cunje, krojaške "bdpadke, star papn. ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11 Pozor! Ne prodajajte Vašega starega železa ln strojev, dokler niste vprašali za ceno pri Križ-nič, Maribor, 2olgerjeva 20, ob Magdalenskem parku. 211 POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga trajp. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Razlagova 24/11. 1529 Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta pri Celju. 218 Kune, lisice, dihurje, veverice, divje zajce ter ostale kože divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Prevzamem v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Tyrševa 7. 219 Važno za prašičjerejo! »Mastelin« Vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko Vašo pošto po pol kilograma 14 din, 1 kg 26 din, manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po 3 in 6 din. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite na naslov po položnico ln navodilo: Ivan Magdalene, Rače, 65 Hmeljevke, smrekove, kupim 1500 komadov. Ponudbe Miri Penič, Maribor, Vetrinjska 0. 227 Cist čebelni vosek in odpadke od sveč stalno kupuje tvornica Reich Josip, Tezno pri Mariboru. 39 MALA OZNANILA Cenik m&lfan oglasom. Vsaka beseda ▼ malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave ps 2 din za besedo.) Davek se zaračunava potebej: do velikosti 20 cm' 1 din, do velikosti 50 cm1 din 2V50. — Kdor tnserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mors zbirati uprava lista prijave, doplača le 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer «e ne objavijo. Kdor koče odgovor ali naslov is malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Služkinja za posestvo blizu Maribora, ki je zmožna kmetske kuhe ter krmljenja svinj, se sprejme. Lisjak, gostilna »Triglav«, Maribor, Glavni trg 3. 230 Sprejme se viničar z najmanj tremi delovnimi močmi. Vprašati: Kerenčič, gostilna, Pesnica. 229 Fanta, starega 15—17 let, močnega, poštenega, ki se želi učiti trgovine, iščem. Tušak, Sv. Anton, Slovenske gorice. 228 Majerja, 4—5 delovne moči, sprejme Jauk, Lim-buš 14. 232 Službo majerja na večje posestvo išče štiričlanska družina, sposobna vsega gospodarstva. Nastop takoj. Marolt, Legen, Slovenjgradec. 233 RAZNO: Cenjeni kmetovalci! Vljudno sporočam, da sem pričel izdelovati bučno in sončno olje. Oljarna je preurejena tako, da je mogoče izdelati kar največ olja v najboljši kakovosti. Za živino na razpolago topli hlevi. Se priporočam! Alojz Zorčič, mlin in oljarna, Breg pri Ptuju. 234 Saj ti pravim, da je velika izbira lepih otroških, moških in ženskih oblek iz najmočnejšega blaga in še po nizki ceni, kakor tudi vseh vrst čevljev, perila itd. v Manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. 235 Kmetovalci, pozor! Staro železo, kovine, rabljene stroje, cunje, papir kupuje po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati, tvrdka Justin Gu-stinčlč, Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica Tezno, vogal Ptujske ln TržaSke ceste. 1927 Hcramiine obloge moderne kamine, peči in Štedilnike ter vsa v to stroko spadajoča dela tzvrduje strokovnjaško ln po solidnih cenah tvrdka PAVEL HERIOKO, Maribor, Kneoa Koclja ulica 6. 207 Mlinske stroje vseh vrst in umetne mlinske kamne dobite pri Prvem jugoslovanskem mlinoetavskem podjetju S. FORSTNEBIO, Maribor-Melje. 203 HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE in druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje 18 BANČNO KOM.ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40. uiail Blj^H uaiLM h ittt IR1Ht«ffTBinifTTTMriniTM>H Vse različne tiskovine naročajte v TIskarni sv. Cirila — Maribor TI5 HT Cep^ê^kë najodlič- | »riTiiir.iun1 mrnm-nrii nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB,Teleki 8 B, Chasselas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. ïeletnnica in drevesnica Pppilugoslageiishiloznjacl Ceniki zastonj in poit-nlne prosto I Oaruuac. Lastni IzdeSht velike rute s franžami, Jopice za otroke in od-rastle, brez povišanja cen, Vam nudi najugodneje »LUNA«, Maribor, samo GlaviU trg 24. Zahvala Iz vsega srca izrekamo tem potom za obilne dokaze sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše nepozabne sestre, tete, botre, gospe MARIJE GORNIK, roj. JARC svojo prisrčno zahvalo. V Gospodu je mirno zaspala v ponedeljek, dne 22. januarja, spravljena s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti Pogreb se je vršil 24. januarja na jareninsko pokopališče. Posebno se zahvaljujemo čč. gg. duhovnikom iz Jarenine in č. g. šparlu iz Maribora za ganljiv govor ob odprtem grobu. Jareninskemu pevskemu društvu za žalostinke. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so drago teto in botro spremljali na njeni zadnji poti. žalujoče rodbine: Jožef Jarc, Ivan Jarc in Siilak ter ostali sorodniki Eifudska posoftlnlcavOeljii zadruga as neomejenim |amstvom obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Vse vloge izplačuje točno po dogovoru www'hmm-*»-»* V S À K PREVDAHEN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVA-MMJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P E I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJOBLJANi PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru _ Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru