Stran 2. NAPREJ Slovenian Weekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. and Canada Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. Slovenian Auditoriom, 57th and Butler St., Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, G. P. G. Entered as second-class niatter, Sept. 17, 1936, at the Post Office at Pittsburgh, Penna.. Act of March 3, 1879. NAPREJ tednik slovenskih protifašističnih delavce v Ameriki in Kanadi. — Izhaja ob sredah.— Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $0.75. Dopisi in oglasi moTajo biti v uradu najpozneje v torek zjutroj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: Post Office Box 1866, G. P. O. Pittsburgh, Pa. ZGRAŽANJE NAD FAŠISTIČNIM BARBARSTVOM NI DOVOLJ Iz dneva v dan nam časopisje prinaša vesti in poročila o de¬ janjih in dogodkih, ki morajo pretresti še tako zakrknjeno srce. Italijanska in nemška letala so pretekle dni uničevala in morila po nesrečni Barceloni, ki ni nobena trdnjava, ki ni na fronti. Ti¬ soče mrtvih, tisoče ranjenih in pohabjenih, mož, žena, otrok. Ti¬ soče takih in enakih, kot si ti čitalec. Tako smo že navajeni in ut¬ rujeni od takih poročil, da si navadno niti ne predstavljamo dovolj živo, kaj se to pravi, tisoče nedolžno pomorjenih in razmesarje¬ nih. Barcelona ni edino mesto v Španiji ki krvavi, ker se noče pod¬ vreči fašističnim nasilnežem. V Etijopiji gorijo naselbine nedolž¬ nih in neoboroženih domačinov, italijanske strojnice kosijo in morijo tam še danes, ker ljudstvo stoče pod jarmom rimskega imperija. Po obsegu in krutosti še strašnejše je ubijanje civilnega prebivalstva na Kitajskem, katero z ognjem in mečem osvajajo japonski fašisti. Ne govorimo o padlih na frontah, ne govorimo o žrtvah vojne, katero so fašisti zanesli v posamezne dele Europe, Azije in Afrike. Govorimo o nedolžnih žrtvah, ki padajo v prebi¬ vališčih daleč za fronto, govorimo o moritvi civilistov, takih kot smo mi. To ni vojna, to je moritev. Kjerkoli se pojavijo fašisti hodi z njimi smrt. V Avstriji so Hitlerjevci začeli s takimi brezobzirnostmi in s takim pritiskom, da se ljudje .sami ubijajo. Med številnimi samoumori, i katerih slišimo iz Avstrije, so mnogi taki, ki gredo na račun hitlerjevih morilcev. Major Fey in njegova družina je bila umorjena, prišteli so pih med “samomorilce,” kot v Jugoslaviji izjavljajo, da se ubi¬ ti politični jetniki prostovoljno mečejo iz četrtega nadstropja. . . Trda so postala človeška srea med svetovno vojno in niso se omehčala v povojnih dveh desetletjih. Zgražamo se še in obso¬ jamo moritve in morilce, premalo ali nič pa ne podvzemamo pro¬ ti gangsterjem iz fašistične internacijonale, niti proti njihovim agenturam med nami. Slovenci sami ne bomo preobrnili toka dogodkov, toda to nas ne odvezuje od dolžnosti, po svojih naj- —OTjijših močeh deJansKoiiokazatl, da naše zgražanje ni samo na ustnicah. Ne kupujmo pičesar, kar prihaja iz fašističnih dežel. Kupiš za dolar nemških produktov in s tem daješ Hitlerju za dolar mu- nicije, s katero terorizira svet. Kupiš brez potrebe italijansko robo in daješ s tem Mussoliniju možnost izvoziti iz Amerike ga- zolin, ki nosi letala nad Barcelono. Brez izvoza iz Amerike, bi Japonci ne mogli podjarmljati Kitajske. Nemški, italijanski ali domači ameriški fašisti rogovilijo po naših naselbinah. Ne ostajajmo doma, priključujmo se onim, ki nastopajo proti nosilcem fašističnega barbarstva. Demokratične organizacije izdajajo sezname fašističnih podjetij in trgovin. Bo¬ dimo dosledni in zapomnimo si njihove naslove, da se izognemo takih obratov. Amerika je začasno še obvarovana nesreče, ki je udarila Špance in Kitajce. Gangsterji nas prepričujejo, da ni naša zadeva kaj se godi onstran Atlantika in nam svetujejo izolacijo. Oni hočejo ime¬ ti proste roke v Europi, oni bi hoteli vsiliti ameriški demokraci¬ ji hinavsko vlogo Pilata, ki naj si opere roke nad krvavim barbar¬ stvom, brez da bi kaj podvzela za zaščito nedolžnih žrtev fačistič- nega gangsterizma. Ne bodimo brezbrižni! Sodelujmo in podpi¬ rajmo gibanja v Ameriki, ki zahtevajo da Združene Države zašči¬ tijo napadene pred napadalci. Sodelujmo in podpirajmo Ligo za Demokracijo in Mir. PITTSBURGH KONCERT IN VEČERINKA Hrvaški delavski ženski klub “Napredak” se je lepo pripravil za praznovanje svoje četrte ob¬ letnice, katero bo proslavljal dne 26. marca v Slovenskem Domu z večerinko in koncer¬ tom, na katerem je sledeč prog¬ ram: 1. J. Brzovič, govor 2. Pevsko dr. Prešeren, pet¬ je narodnih pesmi. 3. William Skerlong in Louis Stanisha, piano akordions. 4. Jackson sestre, petje in ples. 5. Gilbert in Josephine Hrva¬ tin, banjo in piano akordion. 6. Elsie in Josephine Klun, pojejo. 7. “Fotograf”, igra v enem delanju, J Levak in J. Korde- sich. 8. Apple dance. Za ples bo igral Frank Plan- ton orkester. Vstopnina 20c za osebo. Pričetek večerinke ob pol osmi zvečer. Pozivamo ves narod iz mesta in okolice, da nas ob priliki na¬ še proslave četrtletnice številno poseti, da bomo lahko nadalje¬ vale naše delo v prid in korist delavskih bojev. Za dobro post¬ režbo in izvrstno zabavo bo skrbel. Odbor POSLANEC B. JOVANOVIČ ARETIRAN KER JE BIL V ŠPANIJI Poročali smo o tem, da je bil v Španiji na obisku srbski na¬ rodni poslanec D. Jovanovič, ki pripada srbski zemljoradnički stranki. Ko se je povrnil v Jugo¬ slavijo, so Jovanoviča pričaka¬ li na obmejni postaji policaji dr., Korošca, ki so ga aretirali in tako natančno preiskali, da so mu razrezali celo čevlje, v ka¬ terih so iskali neke španske do¬ kumente. Po zakonu so poslanci sicer imuni in pred aretacijami zaščiteni, toda v Jugoslaviji je od leta 1929 samovolja vlada¬ jočih nad vsemi zakoni - o - — Hoover je bil pri Hitlerju. Pra¬ vijo, da sta se prav “prijateljsko” razgovarjala. To je zelo verjetno. Kakšne nasvete je Hoover dobil pri Hitlerju si tudi lahko mislimo. t < NAPREJ’ * NOVA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA ALI NOVA gMRTNI pLES VEŽBANJE VAJENCEV Izjemoma obljavljamo spod¬ nji dopis iz Clevelanda, ki se bavi s “strokovnjakom” na na¬ čin, ki so ga uvedli v Chicagi. Vsi čitatelji se bodo strin¬ jali z naslednjim nasvetom vsem dopisnikom: “Kdor se dihurja dotika se naleze in donasa smrad v cisto iružbo.” Zato pustite strokovnjaka za pobijanje uši in slične prikazni ob strani. Z osebnostimi se ne pečajte, polemizirajte z mis¬ limi in predlogi, pišite o tem, kaj bi se moralo in kako bi se moralo postopati, da bo nastala med nami sloga in enotnost, potom katere bomo mogli bolj uspešno napredovati, kot smo doslej. Obljavljamo ga, ker je stal¬ no napadenemu človeku treba dati možnosti odgovora. Te možnosti ni dobil pri onih, ki imajo sicer “demokracijo” v zakupu, ki pa nekaj skrivajo pod srajco, ki samo napada¬ jo in obtožujejo, ne dovoljuje¬ jo pa nobene obrambe.—Ured. V 53. štev. Prosvete pod “Listni¬ ca Uredništva” mi urednik odklanja pošten odgovor na Barbičevo “ob¬ jektivnost” z klasičnim tolmačenjem da je ta odgovor izrabljanje Prosve¬ te za komunistično propagalndo. Treznomislečim čitateljem pre¬ puščam sodbo in “tolmačenje” “Ko¬ munistične propagande” in koliko procentov jo najdete v naslednjem dobesednem cenzuriranem dopisu poslan Barbiču v odgovor na Pros¬ veto. Onemu, ki mi pošlje najboljši od- govoij na: kaj ni komunistična propaganda, da se potem vem rav¬ nati tako, da bodo moji dopisi priob¬ čeni v Prosveti, pošljem zastonj eno celo nekomunistično in neosebno kurje oko, s katerim je velepisatelj Barbič kulturno in neosebno “pital” čitatelje Prosvete Dobesedno se de pis glasi: Pet let bo imrtiio Gitkar ser" ga [razgalil za uin; - ci in tožnika: % nepreklican korak, velepisatelj kur¬ jih oče» ne more preboleti, še manj pa pozabiti, rad bi storil ono kar storijo vsi malenkostni ljudje — se maščeval! Zapisal in razkrinkal sem njegovohinavščeno in ta ostane kot je, pa naj jo obrača v katerikoli jezik hoče. Pet dolgih let študira moj dokument, ne da mu mira ne po dnevi in ne ponoči, zato je mož zmeden ker ne more predrugačiti fundamentalno in značilno dejstvo; mar bi predrugačil sebe, pa bi bilo vse v redu in miru. Ako uspe v tem, mir se bo naselil v njegovem srcu in njegov patron dobi od njega da¬ rovano miško. Upanje da se predrugači ali po¬ boljša ne bo izdalo veliko, dokler se bo držal lepe pasje navade, da bo ob pošteni osebi ali stvari vz¬ dignil levo nogo in svoje odpravil V dokaz naj služi napad, ker sem plačal članarino kot ustanovni član Cankarjeve ustanove. Od velepisa- telja bi urednik vendar moral zah¬ tevati malo manj literarnih cmokov kot so moja kurja očesa, katera go¬ tovo niso mobena duševna hrana, še manj pa napadanje Cankarjevega Glasnika, kateremu spada S. N. P. J., ki je dala lep stotak članskega de¬ narja, in Barbič ni ugovarjal! Vpra¬ šanje nastane, koliko bi on ugovar¬ jal, ako bi jaz daroval za Družins¬ ki Koledar ali Majski Glas?! človek bi svetoval da ako ga dopisi ne spre¬ menijo, naj pa on spremeni dopise, tako da bo čitateljem teknilo 95%, ne pa kot Celin ugotavlja komaj borih 5% - papir tudi nekaj stane! Nisem edini, ki vidi, škodo, kate¬ ro dela listu in delavskemu pokretu. Coff, Jankovič, Škapin, Hočevar in drugi močno opozarjajo na njegovo pogubonosno taktiko. Prvi je mojs- tersko pokazal na notranjo nevar¬ nost in se sprašuje kako dolgo še, o gl, urednik, da se spremeni naša kulturna dieta v Barbičevih dopi¬ sih? Zadnji bi bil, ki bi priporočal cenzuro - konštatiram pa kot Ce¬ lin, da 95% njegovih “umotvorov" res ni užitna kulturna brana, pa brez zamere! Moje pošteno mnenje je da ako bo še kaj dalije časa ve- lepisateljeval kot dosedaj, da ne bo dolgo vzelo, da se bo seja kluba 49. lahko vršila v telefonskem booth! Veliko zgubo in udarec je dobil ko se mu je “zraščen dvojček” odklo¬ pil in siromaka prepustil samemu sebi in njegovim otročarijam. Od njega se ni nič naučil v dopisovanju kot izgleda, za hvaležnost, ker mu je lepo zavrnil, da se s takimi ne marsikateri zmazek osebnega znača¬ ja. Nobena beseda mu ni bila pregr¬ da, nobena dostojnost ga ni zadr¬ žala, da bi ne izbruhnil. Jontez ga je lepo zavrnil, da se s takmi ne bo prekljal in s tem pokazal, da je pameten fant. In tako je reklo mnogo drugih oseb, posebno Jože Maslo, kateri, ako bi obešal v jav¬ nosti osebene stvari, ima zadosti municije da raznese pet Barbičev! Prepustijo mu naivno veselje ‘ vele- pisatelja” da lepo naprej, zbada zmerja, laže in grize. Ako je junak, naj se spravi nad Jankoviča, Škapi¬ na, Coffa in posebno nad Maslotom, ki so ga spravili v luknjo, čemu strah pred njimi! Razumljiv mi je Dur nov dopis v Prosveti 23. februarja, v katerem ga zagovarja s tem da mar sikaterem pove resnico. Podčrtajmo “marsikateremu”, in ostane nam, da večini pa ne. Jaz bi vzel to za me¬ rodajno sodbo, ko bi se ne spo¬ minjal kako se je ravnoisti Jože Dura hudoval nad Barbičem in nje¬ govimi “dopisi”. Hvaležno spremeno in zagovor razumemo vsi, ki smo bili na letni seji društva “V Boj”! Ako je njemu drago spati z ježem ki mu je svoj čas pomolil pod nos očitek, da marca po Rogeljnovo ma- relo, je meni tudi in vsem ki ga dobro poznajo. France bi bil rad duhovit, zato je napisal tisto o ustreljenih kozz lih. On jih ne sne, pa jih ne sne! No, pa poglejmo to stvarco malo zližje: Kdo je svoječasno preklical tisto pri Ameriški Domovini in urednikih iste? Mar ni bil to sam Barbič? Kdo ga je polomil s svojo “duhovitostjo” ter popraviljal neum¬ ni utis o Ludviku Medvešku? Spet Barbič. Pošteno se lahko reče, da kozle je ustrelil Barbič, preklical, spekel in snedel ter vse skupaj po¬ hrustal brez soli in popra!!! No, in pohrustal je že menda poslednjega simpatičarja Lojalistov v Španiji. In kdo je preklical famozno “rezoluci- jo” napram Siskovichu pri društvu fV Boj”? Njegovo “logiko in učenost” je svoj čas razkosal drug dopisnik v lokalnem dnevniku. En del te “lo¬ gike” je ostalo, ko pravi, da sem vzel prestopni list od društva “Mir” k društvu “V Boj”. Njegovo laž in zlobno neumnost pribijem najlažje s tem, ko povem, da sem bil član 53. predno se je društvo “Mir” tanovilc, in to je bilo takrat, ko je bil. -aa v nazadnjaških vrstah tak¬ rat, k*o se je i'rea\k Alesh „iino tru¬ di: n snarU-ai in ga končno “prido¬ bil” za delavski jiokret. Rad bi vedel al kdaj in k j e je prepovedano, da se ne sme pred lagati podporo listu, ako ga smat¬ ramo naprednim*sli protifašističim? Če moramo držali roke proč od takega lista, tedaj ni bil na mestu noben moj predlcg v prilog Prole¬ tarca, Prosvetne Itatice in za Dru¬ žinski Koledar in vendar ni Barbič vrgel stvar v fuihace. Ako izpol¬ njujem svoje dolžesti napram SNPJ. imam menda tud. pravico si sam izbrati druge liste, ako pa člani ni¬ mamo te pravice, tedaj je pri nas dvojna mera, in Barbič se na to dobro razume, čudno se mi vidi, da mi ni branil predloga v prilog Prosvetne Matice na seji čitalnice Slovenskega Delavskega Doma, ali pa kadar sem pobral prostovoljne prispevke za Proletarca. Barbič je poklican, da mi dokaže, da sem jaz kdaj napsrotoval napredni de¬ lavski stvari — pomagal sem vsaki, ki sem jo tako sodil, škodil name¬ noma nobeni. “Logiko in zaključke”, ki jih dela da sem jaz cerkven pristaš, razume le on sam, zato anu ne bom odgo¬ varjal. Moja dela so odprta knjiga, kdor me pozna, ve kam spadam in kdo sem, odločno pa odklanjam, da bi bil ravno ojj izmed vseh izb¬ ran za mojega dušnega pastirja ali političnega čuvaja, on ki uprizarja osebne pogrome sebi v škodo, dru¬ gim v posmehovane. O “trančiranju in korigiranju” mo¬ jega dopisa pred petimi leti sem se napotil in govoril s Siskovioetn, ki mi je močno svetoval in povedal približno takole: Barbič naj poskr¬ bi pri Proletarcu, da se Siskovičev odgovor priobči, p a bo tista stvar vtea razjasnjena. Nadalje naj ga vprašam, kdo je bil tisti, ki je letal po nasvete in korigiranje k Sisko- viču na 1009 E. Street v letih 1930- 1931 ni del 1932 — sam Frank Bar¬ bič! Nadalje mi j e močno svetoval, naj za božjo voljo pustim stvar na mru, naj mu ne odgovarjam na nje¬ gov dopis kajti vse njegovo “dopi¬ sovanje” se mu vidi malik dihur¬ jevi taktiki pred napadalci, ki mu odgovarjajo na njegove “dopise in logiko”. On pravi, da sem zadosti povedal takrat, pred petimi let, to je in ostane — kajti potuhne se lahko, spremeni pa nikoli! Da on hoče biti duh-ovit, in za boga, če ni res dostikratovit v dihurjevem duh-u pa si pomagaj! Ako ga sami uredniki ne marajo “trančirati”, pa ga še tebi ni treba, Lokar, čemu neh¬ valežno delo. Povej pa vedno in povsod kdo je, pod nobenim pogo¬ jem se ga pa ne dotakni s prsti, kaj- V zmislu zakona, ki ga je Kongres nedavno sprejel, je bila organizirana nova vladna agen¬ cija, “Federal Coimnittee on Apprentice Training” (Federal¬ ni odbor za izvežbanje vajen¬ cev). Ta edinica, ki spada pod Department of Labor, bo sku- žala promovirati “boljše vsena¬ rodno razumevanje vajenskega vprašanja in ražvijati ter pripo¬ ročati minimalne metode za iz¬ vežbanje vajencev v raznih obr- tih.” Eden izmed pogojev, ki ga ta federalni odbor hoče uvesti, je pismen dogovor, ki naj bo podpisan od vajenca, njegovih staršev in delodajalca. Izvežbanje izurjenih vajencev je začelo postajati važno z raz¬ vojem industrij za masno pro¬ dukcijo. V prejšnjih časih se je to vežbanje vršilo pod vodstvom malih obrtnikov, ki so imeli svojo lastno delavnico. Ko je mi¬ nula doba malih produkcijskih edinic, je priložnost za specijali- ziranje v tej ali oni stroki posta¬ la tem manjša. Nasprotno splošnemu naziranju skoraj vse industrije še vedno potrebujejo jako izurjene delavce, dočim je zaloga istih stalno manjša. V zadnjih letih so javne šole uvedle tečaje za izvežbanje v raznih mehaničnih strokah. V večjih mestih so bili aranžirani posebni tečaji v sodelovanju z odbori, ki zastopajo take delo¬ dajalce, delavske organizacije. V mestu Ne\v York, na primer, mestna šolska oblast sodeluje z vajenskim odborom takozvane- ga kongresa stavbenih strok, tis¬ karskimi industrijami in kroja¬ ško obrtjo. Posebne vajenske diplome se podeljujejo učencem k so dovršili trileten tečaj, ka- i tečaj obstoja iz 144 ur na j leto, polovico katerih je vaje¬ nec delal v delavnici in drugo polovico se je vadil v šolskem tečaju za dotično stroko. Učni predmeti vsebujejo zrakoplovno' konstrukcijo, praktično mehani¬ ko, komercijalno risanje, meha¬ niko za Diesel stroje, električno instaliranje, šivanje na stroje, blokiranje klobukov, draguljsko obrt, vežbanje za strojne delav¬ nice, instaliranje cevi, popravl¬ janje brezžičnih aparatov in mnogo drugih obrti. Enake brezplačne obrtne šole se naha¬ jajo v mestih Chicago, Boston, Philadelphia in drugih mestih. L. 1937 je National Industrial Conference Board izdal knjiži¬ co “Vežbanje v industriji” in is¬ to je razodela dejstvo, da ie ne¬ koliko večjih ameriških indus¬ trij poskrbelo za izvežbanje va¬ jencev, toliko odraslih kolikor mladih začetnikov. Izveden je bil pregled 473 podjetij, zapos- lujočih, več kot 626,000 ljudi. Osemdeset odstotkov izmed teh podjetij je uvedlo določen način za izvežbanje svojih delavcev. Večinoma se vežbanje vrši na delu; mladeniči ]je postavljen, Ipoleg izkušenega strokovnjaka kot vajenec ali pomočnik in po¬ lagoma postaja sam izurjen v dotični stroki. Doba vežbanja baja od enega tedna do pet let. Več kot tri petine podjetij je bi¬ lo v stanju dovršiti naj potrebne jše izvežbanje v dobi šestih me¬ secev in še manj. Vajenci dobi¬ li 0 po navadi polovico redne mezde. Največ vajencev so našb v strojni in orodarski industriji in v izdelovanju električnih in kovinskih produktov, ence Board j e tako-le komenti- Beležke o tem in onem Pri. Schiffrerjevem. koncertu, v Clevelandu je prišlo do nekake enot¬ ne fronte. Razne skupine in grupe so Se zavedle in skupaj pripravile koncert, ki je zato tudi dobro uspel, Sedaj se nekaj preprirajo, kdo ima več zaslug za uspeh, kar pa ni tako važno. Važno je, da se je pokazalo, da je mogog! skupen nastop med sirer različnimi skupinami in da složno delovanje omogočuje lepše in bolje uspehe. Gotovo je še več zadev in vprašanj, v katerih bi se dalo slično dejstvovati v splošno ko¬ rist. * * * - “Proletarec” poroča, da je konven cija JSZ definitivno odložena na prihodnje leto. Klubov ima JSZ 35, med katerima je 7 pasivnih. Lani je bilo v klubih 123 članov manj kot prejšne leto. Vodstvo in člani se zavedajo, da bo treba nekaj ukreniti za ozdravljenje gibanja za odstra¬ nitev vzrokov, da vedno bolj slabi¬ jo JSZ. * * * V nekaterih naših listih smo či- tali toliko neverjetnih stvari o ame¬ riških komunistih oziroma njihovi stranki, da smo zadnje tedne s po¬ sebno pozorostjo prelistovali njiho¬ vo časopisje. Iskali smo kakih zna¬ kov in sledov o trditvah, češ, da ta delavstja stranka pozablja na ves svoj program in da deluje samo še za demokrarijo in “demokracijo” kar ji očitajo iz dneva v dan naši “prevrednotarji”. Pa smo se prep¬ ričali, da je tako in enako “poro¬ čanje” tako rasnično, kot je razšir¬ janje vesti, da je “Neprej” komunis¬ tičen list. Res da komunistično ča¬ sopisje podpira vsa gibanja in ak¬ cije, ki zamorejo prekrižati račune reakcije in da se pri tem ne gleda na strankarsko plat in firmo takih progresivnih gibanj. Toda pri vsej tej agitariji za okrepitev raznih po¬ sameznih demokratičnih in v bivstvu meščanskih organizacij pa so komu¬ nisti zelo na nogah za povečanje svoje lastne stranke. Pravijo, da so tekom zadnje kampanje pridobili to¬ liko članov, da jih imajo že 75.000 in sedaj se pripravljajo na konvenci¬ jo, ki bo v maju ali juniju in do kate¬ re hočejo število članov povečati na 100.000. Noji tiščijo v pesek, mi mo¬ ramo resnici smelo gledat v oči, pa če nam je prijetna ali neprijetna. Ali bi ne bilo stokrat pametnejše, če bi naši noji potegnili svoje glave iz peska in začeli s tako vnemo gra¬ diti svojo delavsko stranko, kot to delajo komunisti. Močno in zdravo socijalistično gibanje bi mnogo pri¬ pomoglo k ustvaritvi delavske enotne fronte, ki bi bila najboljša garan¬ cija, da bo bodoča ljudska fronta v Ameriki res odgovarjala težnjam in dahtevam delovnega ljudstva. * # * Uptona Sinclairja ni treba preds¬ tavljati našim Ajjtateljem. Vsakdo pozna eno ali več knjig tega de- avskega pisca, čigar ime je na Ja¬ ponskem ravnotako znano kot v Ju¬ goslaviji, čigar knjige se v Argenti- niji ravnotako čitajo kot v Rusiji ali kjerkoli na svetu, kjer žive de¬ lavci. Napram in o Sovjetski Zvezi je imel ta delavski pisatelj že več raz¬ nih mišljenj in stališč. To spremi¬ njanje mišljenja ni nobena nedos¬ lednost; razvija se človek in razvija se delavska država in samo trmog¬ lavci in noji se neglede na razvoj krčevto držijo stališč in ocen, ki jih je rasnično življenje v zadnjih po¬ membnih dveh desetetjih za zdav¬ naj razmajalo in preplavilo. Ko je ben dostojen človek se ti ne bo hotel približati. Naj uganja svoje toliko časa, da se bomo urednikom usmilili, kot je rekel Celin, ker bo- mo duševno podhranjeni z njego¬ vimi “dopisi” — pusti mu naj izp- leše svoj mrtvaški ples na dopis- nikarjevem polju — in ne bo dolgo, ko mu bodo vsi skupaj poslali lep zaslužni železni križec iz Nemčije za njegovo “velepisateljevanje”. John Lokar, st. član štev. 53. SNPJ. pred leti Sinilair z nerazumevanjem in odklonilno gledal na Sovjetsko Zvezo, so njegove izjave naši “ob- jektivni” listi ponatiskovali in na njegove besede gradili svoje kritike in obsodbe. Tedaj je bil Sinclair za njih avtoriteta. Danes se je Sinclair razvil do drugega mišljenja, ki ni več odklonilno napram SZ. Za naše liste Sinclair ni več avtoriteta, niti pri'a. Danes očitajo Sinclairju po našem časopisju, kar se ni drznil noben resen in dostojen človek sto¬ riti, predbacivajo mu korupcijonašt- vo. Kvalificiranje, tega “moralnega in etičnega” postopanja prepuščamo čitateljem. * * * Mimo naših beležk ne sme važno opozorilo, ki daje tudi ključ k vpra¬ šanju, zakaj smo se proti svoji volji znašli v polemiki z nekaterimi slo¬ venskimi delavskimi listi. Groš dobi vsak, ki nam more doprinesti naj. manjši dokaz, da smo v “Napreju” osebni. Radi zasebnih dejanj in ne¬ hanj nismo nikomur stopili na kur¬ ja očesa, če se pa predrznemo brez ovinkov in brez rokavic pokazati na javne zedeve in javno mišljenje, če smo pri belem dnevu, ki je okoli nas, trdno prepričajpi da ni noč kot trdijo nekateri, to ni prav nič osebno, to ni napadanje niti blatenje itemveč mnenje ki spada v vsako res demokratično družbo, društvo, orga. nizacijo, skupnost. Nič nima z oseb¬ nostjo opraviti tole opozorili: Nt čelna izjava sklepi konvencij neke naše ustanove določajo, da se ima pravec pisanja glasila te ustanove držati v svobodomiselni in socija- listični smeri. Ti sklepi še veljajo, ker jih je potrdila še nedavna kon¬ vencija. Te dni pa smo s začude- jem čitali uvodnik, ki naznanja, da se pravec lista menja, da zapušča socijalistično delavsko stališče in da bi v bodoče sledil težnjam PREV¬ REDNOTENJA socijalističnih načel Črno na črno se čitateljem orisuje položaj socijalstičnega delavskega gi- banja in oznanjuje se njegov polom in smrt. To ni kako privatno mišljenje, nego uradni uvodnik glasila oznanju¬ je čez noč: Adijo socijalizem; fantje desetletja smo vas vodili in končno zavedli v zagato, iz katere ne vemo izhoda.Kod demokrati mo¬ ramo reči, da ima samo konvencija pravico menjati pravec pisanja, nika¬ kor pa ne posameznik. Nrugič je tre¬ ba reci, da so konstatacije o polomu socijalizma tret izvite. Nikoli se še ni toliko govo¬ rilo in delalo za uresničenje so¬ cijalizma kot je to danes slučaj. Č# * e socijalistično gibanje v eni dr¬ žavi nahaja momentalno v krizi, to ni prav noben dokaz, da so njegovi ideali skrahirali in da jih je treba zapustiti, da. je treba dezertirati PREVREDNOTENJE je lahko mar- sikaj in o tem slavnem PREVRED¬ NOTENJU bo prilika govoriti, ko bomo izvedeli kaj pravzaprav vse¬ buje.. Nam in menda še marsikomu je ta znamenit članek (ki ga na drugem mestu ponatiskujemo) odprl oči in odgovoril na vprašanje: zakaj se ne moramo skoraj v nobenem vprašanju strinjati s pisanjem glasila. Ne mo¬ remo se strinjati zato, ker glasilo zapušča delavsko, socijalistično, raz¬ redno stališče in ker vodi v BREZV- REDNOTENJE, kamor nočemo niti mi pri “Napreju” in kamor ne bodo sledili tisti, katerim je socijalizem več kot prazna fraza. ral svojo študijo: “Dejstva nikakor ne potrjujejo večkrat izraženega mneja, da intenzivna in napredujoča mehanizacija zmanjšuje jotrebo visoko izurje¬ nih dlavcev. Dočim je res, da manj obsežno mehanično vež- banje kot poprej utegne bili zadostno za priprav¬ ljanje v mnogih zapos¬ litvah, vendarle je potrebna visoka stopnja specializirane izurjenosti, da se zagotovi naj¬ boljši uspeh iz kompliciranih, strojev, in taka izurjenost se more zadobiti le na podlagi te¬ meljitega spoznanja strojev.” F. L. I. S. 220,000 japonskih vojakov je že padlo v invazijski vojni z Kitajsko od julija, pravi poro¬ čilo iz Hankova. Kitajcev je pad¬ lo sorazmerno več, ker so brez modernih obrambnih sredstev. PROTI-DEL AVSKA KONSPIRACIJA Sovražniki delavstva napenja jo vse sile, da razbijejo delav ske organizacije. Pri tem se pos¬ lužujejo nezaslišanih konspira cij proti progresivnim voditel¬ jem v unijah. Za glavne tarče sc si izbrali Harry Bridgesa ia Harolda Pritchetta, oba popular¬ na in energična vodditelja na Zapadu. Oba hočejo deportirati iz Amerike, da se iznebijo teh delavskih voditeljev, v katere imajo člani organizacij velike zaupanje, ker so pokazali svoje odločnost v raznih stavkah, k so se uspešno završile v prid de Iavcev. Delavstvo mora biti na strani ako hoče prekrižati kapitalistih ne namene in njihovo konspi’ racijo proti delavcem! Sreda, 23. marca 1938 dolžnost zavednega delavstva “NAPREJ’ Stran S. j( e r sem tudi jaz eden brezpo- lenih in imam dosti časa na raz- 6 ola?°> pa ga pora * ) * m da P azno či- ° razne delavske liste, sem skle- tudi jaz malo oglasim m izrazim svoje p' tam nil, da se v listu “Naprej mnenje- Vsak zaveden delavec lahko da- neg vidi, da se vrši velika borba jned kapitalizmom in razredno za¬ vednim delavstvom, vidimo tudi, da 'e prišel kapitalizem do vrhunca g,, 0 je moči in je začel propadati, kajti vsaka stvar pride enkrat do svojega konca, !in današnja kapi¬ talistična družba ne bo nobena iz¬ jema. Čim prej to bolje in to v splo- š n0 korist ljudskih množic celega sveta. Slediti mora nova doba, to je doba socijalne demokracije, v kate¬ ri bomo vsi ljude enakopravni, z enakimi pravicami kakor tudi dolž¬ nostmi. Zato je nas vseh dolžnost, da se že takoj žačnemo pripravlja, ti in organizirati, da se usposobimo prijeti za vajetiv roke, ko pride čas z a to in to ne samo v U.S.A., ampak po celem svetu. Da pa to dosežemo, je po mojem mnenju potrebno, da se vse delavske stranke, ki danes vodijo boj ena proti drugi, združijo v močno delavsko-farmarsko stran¬ ko in enotno nastopijo proti skup¬ nemu sovražniku: fašizmu in ka¬ pitalizmu. To bi bila najboljša pot za dosego nagega clja, in' katera mora priti prej ali slej. Samo da bi ne bilo prepozno! Tukaj niso izvzeti mali trgovci ali takozvani srednji stan, kajti ravno ta depre¬ sija jih je lahko dosti naučila, da znajo, da tudi oni spadajo v de¬ lavske vrste, kajti tudi oni so oku¬ sili vso težko okrutnega kapitalis- tičnsga sistema, ki nas vedno hujše pritiska k tlon. Volitve so bile dostikrat dobra šola, kajti izprevideli srno. da ka¬ dar gremo v boj razcepljeni, smo gotovo poraženi. Vse drugače bi pa lahko bilo, ako bi se delavstvo za. vedalo in nastopilo v enotni fronti. Lahko bi že imeli lepo število de¬ lavskih zastopnikov po raznih jav¬ nih uradnih zakonodajah. Tukaj velja izraz Karla Marksa in pride do veljave v katerem pravi: “de¬ lavci celega sveta, združite se!” Če bi se po njem ravnali, bi bili združe¬ ni in močni v delavski stranki, ne glede kako ime bi nosila, samo da bi slonela na podlagi in principih socijalizma. Jaz mislim, da večina delavstva bi se s tem strinjala, le pri voditeljih raznih strančic bi bi¬ lo treba malo več dobre volje, da bi delovali za to idejo in bili malo bolj tolerantni eden proti drugemu. Ako bi bili danes združeni, bi ne bilo več kakor deset milijonov (bolj pravilno 13 milijonov) delav¬ cev brezposelnih, da ne štejem dru¬ gih milijonov, ki so 1 edelno zapos¬ leni, in katerih družine trpijo po¬ manjkanje, in to v državi, ki ima vsega dovolj. Ako bi vse te množice stradale zato, ker ni zemlja obro¬ dila bi bilo nekaj drugega, tukaj pa nilijone ton raznih živil in dru¬ gih potrebščin gnije po farmah in raznjh skladiščih, na drugi strani Pa ljudstvo strada. To je gnil sis¬ tem kapitalizma! Koliko živeža se vsako leto namenoma vniči samo za 1°, da ostaneje cene istemu visoke. Ako pa bj se ta blazni kapitali¬ stični sistem odpravil in nadomes¬ til z socialističnim, bi ne bilo na en ' strani toliko revežev, na drugi P a toliko milijonarjev. Odstranjene bi bile tudi vse krize in ljudstvo bi lahko žjvleilo v prosperiteti,', kajti dokler nam zemlja rodi, ni potreba, da ljudstvo strada. Enako bi se tu¬ di delo razdelilo. Ker bi vsi zmož- n i ljudje delali, bi zadostovalo 4 ure dela na dan, ne pa več kot 6 ur na dan. Delavec bi pa delal v zavesti da dela sam za sebe, ne pa za pro¬ fit kapitalistov, kateri so si na ra- cun delavstva vstvarili že ogromna bogatstva. Ako bi bilo pravilno, bi 01,1 sami morali skrbeti za starostno Pokojnino in uposliti mlade delav- re > ki zaman iščejo dela po tovar- n ah n drugod. Z eno besedo bi lahko otn enil, da se nahajamo v moderni m ezdni sužnosti. Pred leti je bilo treba Abrahama lI *colna, da je osvobodil zamorce iz e „ esae sužnosti. Kaj pa mi nezdni ® Uz nji čakamo, da se bo tudi nam o U kak odrešenik, da nas bo os- o odil iz krutega kapitalističnega l^ nia ^ Ali nimamo sami v sebi to- 0 moči, da se osvobodimo verig, ;re smo vklenjeni. Stari sosi- v kafer ialisti to icm izrek pravi, da kadar bo osvobojenje delavstva, da bo ^ , m ° ra l° biti delo njih samih in da^ tUd ' resnica ' Marsikdo bo mor- P . ' on, il o tem, da ni mogoče, am- dokl da 3 e vse m0 &°č e > er smo živi. Spominjam se, ko dr\^ re< * kakimi 25 leti včasih v izi -1. debatirali, so se nekateri ln V ' *’ avs t r lJ s kega, nemškega ruskega cesarja tudi hudič ne ne g a ga- Ker sem jaz bil drugač- bih iz svojih prestolov po njih last¬ nem ljudstvu. Zatorej, ako bi se de¬ lavci tukaj zavedali svoje moči in bili združeniv eni sami močni or¬ ganizaciji, bi tvorili trdnjavo in bi ne bilo sile, ki bi jo premagala. Sli¬ šal sem delavre, ki so še toliko srečni, da imajo delo, ki so dejali: “Kaj mi če organizacija, saj jaz de¬ lam.” Tak človek ne premisli, da se bo lahko jutri znašel na cesti brez dela in bo deležen usode z milijoni drugih brezposelnih de¬ lavcev, ki živijo v bedi in pomanj¬ kanju. Precej lepo število nas je, ki smo prepričani, da pride tudi za nas dan vstajenja osvoboditve in odreše¬ nja iz kapitalistčnih verig, in bo zavladala svoboda in pravica med narodi celega sveta. Sicer ne vem, kedaj pride tisti čas, ampak vesel bi bil, ako bi mi bilo dano to do¬ čakati, če ravno samo za en dan. Koncem tega dopisa naj omenim še to da se popolnoma strinjam z dipisom V. Coffa, ki je bil priob¬ čen v listu Naprej dne 9. februarja, ker je podučljiv in koristen za de' lavske mase, Takih dopisovallev de¬ lavci potrebujemo več, ne pa takih, ki samo zbadajo in napadajo eden drugega. Jaz sem naročen na 4 slov. liste, namreč na Naprej, Prosveto, Enakopravnost in Cankarjev Glas¬ nik. Z listom “Naprej” se strinjam, ker piše in uči delavce, kako bi si lahko pomagali in izboljšali svoj bedni položaj, kar je popolnoma pra¬ vilno. Dobijo se še tudi taki, ki se prištevajo med razredno zavedne delavce, pa vse eno blatijo delav¬ ski list “Naprej”. Dobro je, da jih ni veliko število, kajti lahko bi jih na prste seštel. Delavski (listj bi morali delati skupno in sicer vsi za enega in eden za vse. Časi so preresni, da bi zbadali eden druge¬ ga, seveda malo poštene kritike včasih ne škoduje, kadar je na mes¬ tu. Od kapitalistov bi se lahko dos¬ ti najučili, kadar se gre za njih koristi, oni ne gledajo, kakšne vere je kateri od njih kakor tudi na polt ne gledajo, pa naj sf bo črn, ru¬ men ali bele kože; oni nastopijo enotno, samo da nas držijo v na- daljni mezdni sužnosti, ne glede na naše prepričanje, vero ali barvo- Dosti naših delavskih voditeljev se tega ne zaveda ali pa iz raz¬ ličnih vzrokov se tega nočejo za¬ vedati. Vzemimo na primer brata Moleka. On noče v listu priobčiti ničesar, ako le količkaj nasprotuje njegovi volji. Izjeme so le dopis¬ niki Barbičeve vrste. Barbič lahko lopne v Prosveti po vsakem, katerega ima na piki. Njemu se vse priobči, akO; bi se pa hotel prizadeti za¬ govarjati v istem listu, gredo nje¬ govi dopisi v koš. Pa saj največ¬ krat se niti ne zplača, da bi mu kateri človek odgovarjal na nje¬ gove bedarije, in je najboljše, da jih človek prezre. Spomnjam se, ko sem pred ka¬ kimi 5 leti poslal dopis v Prosveto in kateri je bil precej stvaren. Zago¬ varjal sem se namreč proti Bar- bičevemu napadu, pa ni dopis bil nikdar prjobčen, čeprav sem na¬ ročnik Prosvete odkar izhaja. Ob¬ vestilo se me je, da zame je za¬ deva v listu zaključena, ni pa bila za Barbiča, kajti on je imel še zme raj na razpolago kolone Prosvete, da je udrihal po meni in moji dru žini. Dotični dopis je bil vsejedno priobčen v “Enakopravnosti”. Naj omenim še dopis brata Uleta, ki je bil priobčen v Prosveti dne 4. marca t. 1. in v katerem brat Molek pobija Uletova izvajanja. Mo¬ ram reči, da je brat Ule imel prav, kajti ko bi se v tistem času, poprej ko je prišel Hitler na površje zd¬ ružile socijalistična in komunistična stranka v enotno fronto, bi fašizem v Nemčiji ne bil prišel nikdar na površje, kajti stranki sta predstav¬ ljali silo, katere ne bi mogli Hit¬ lerjevi fašisti nikdar zdrobiti. Brat Molek se ne strinja z nobeno dik¬ taturo, pa najsibo fašistična ali de¬ lavska, saj tako je že večkrat sam omenil v svojih uredniških član¬ kih. Moje mnenje je pa ravno nasp¬ rotno. kar se tiče delavske dikta- tare. Po mojih mislih je delavstvo prisiljeno, da jo izvaja v prilog de¬ lavcev in da brani in si ohrani to, kar si je delavstvo z težkim tru¬ dom priborilo in to vsaj za toliko časa, dokler ne pride država v nor. malne razmere. Pa najsibo to Nem¬ čija ali pa Rusija. Ako t(i se v Nemčiji pred leti zavedali sedanjih posledic, sem prepričan, da bi se delavstvo združilo in nastopilo v skupni fronti proti fašističnemu ti¬ ranu, in branilo demokracijo in svobodo svoje države, kakor tudi ostalih narodov sveta. Ravno tako se mi vidi piskav izgovar, da nas niič ne briga, kaj se svetu in danaj PITTSBURGH Prvi Koncert Mladinskega Zbora “Prešeren” Nedelja dne 27. marca bo za Pittsburgh in okolico zgodovin¬ ski dan. ze dolgo se je delo valo na tem, da se ustanovi mladin¬ ski pevski zbor za našo mladi¬ no, da se jih seznani z lepoto Slovenske pesmi, kar se je konč¬ no posrečilo pred nekaj meseci. V Zboru že poje in se pridno uči nad 50 mladih src, ki bodo po¬ kazali občinstvu trud svojega dela. Program je tako obširen in tako pester in bogat, da bo vsak¬ do našel v njem nekaj, kar bo odnesel domov kot najdražji spomin. Na odru bodo nastopili z raznimi točkami z muzikalič¬ nimi instrumenti skoraj vsi uč¬ enci iz našega mesta. Koliko jih je in kdo so ti mnogo obetajoči talenti, boste videli šele na pro¬ gramu in v veliki dvorani, ki pa bi morala biti ta dan premajh¬ na. Mladinski zbor “Prečeren’ ima gotovo simpatije pri vsaki slovenski hiši, ker je to velik korak k napredku naše nasel¬ bine. Naši malčki bodo pomaga¬ li na kulturnen% polju našim starim pevcem in pevkam pri “Prešernu,” da bo več življen¬ ja in več užitka tako pri petju, kakor tudi pri drami. Dasiravno so vsi še mladi, so mnogi med njimi že precej sposobni za marsikaj v tem pogledu. Treba je le, da jim damo zdaj vso korajžo in pobudo, brez katere se ne more pričakovati nobene¬ ga napredka. Torej pokažimo se za zavedne Slovence v nedeljo na mladinskem koncertu. Priče¬ tek točno ob 2 uri popoldne. POROČEVALEC. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki 28. avgusta 1938 v prostorih češke dvorane (Bohemian Hall) 29-19 24th Ave., Astoria, L. I. City. Prostori so jako ugodni za skupno prireditev, drevored je lep, za slučaj neugodnega vre¬ mena je velika dvorana, kjer bo svirala dobra godba. Kakor vsa¬ ko leto, so tudi letos povabljena' razna društva, da se udeležijo. Čim več društev, lepše se bomo zabavali in boljši bo uspeh. Za dobro zabavo, kakor tudi za že¬ lodec bo preskrbljeno. Tem potom prosimo bratska društva, da ne prirejajo izletov ta dan. Pridhodnja seja skupne¬ ga odbora se bo vršila v torek ra vajo sodelovati pri skupni pri¬ reditvi, naj izvolijo svoja dva dne 24. maja. Društva, ki name- delegata na lo sejo, ki bo v Slo¬ venski dvorani, 253 Irving Ave., Brooklyn. Ob priliki bomo poročali kaj več. Odbor. CLEVELAND “SLOGA” Zadnji tedem sem imel več časa na razpolago, zato sem se namenil, da obiščem na vajah pevce in pevke društva “Slo¬ ga.” Presenečena sem bil, ko sem videl, veliko novih pevskih moči, ki se vsi z neumorno pož trvovalnostjo vadijo v petju za prihodnji koncert. Slišal sem našo mlado “Slogo” na vajah, videl sem, da imajo pester pro¬ gram, skoraj vse nove pesmi katere pojejo iz srca in duše. Jamčim vsem posetnikom te prireditve, da vam ne bo žal, da se udeležite njihovega pomla¬ danskega koncerta. Poleg lepo ubranih melodij bo “SLOGA” podala tudi krasno dramo “VIHARNA NOČ.” še samo igra je vredna, da jo vsak zaveden delavec vidi. Igre nočen na široko opisovati, ker bo to tragično delo opisano enkrat pozneje. Naša delavska solidarnost nas veže, da se brez izjeme udeleži¬ mo korporativno te delavske kulturne prireditve in jim po¬ magamo moralno in gmotno. Saj mislim, da je vsem znano, da “SLOGA” stoji na strani in podpira interese vseh zatiranih delavcev. Vemo, da je veliko lju¬ di brez dela in cvenka, a kakšne¬ ga pol dolarja se še najde glo¬ boko v žepu, da se ga žrtvuje za našo “Slogo.” Prosim vse, ne pozabite dneva 3. aprila v S. N. Domu na St. Clair Ave. Pridite vsi zavedni delavci in delavke, preživite par veselih uric v druž¬ bi “Sloga’ in njihovih prijatel- Vas vabi prijatelj “Sloge” jev. ANTHONY TAVZEL, lavskega sloja. Imeli boste vi sa¬ mi od tega dobiček in list pa potrebno podporo. V Clevelandu je jako živah¬ no zanimanje za naš list Nap¬ rej. Vsa zavijanja ljudi ne stra¬ ši in nam je le v reklamo. Danes že vsakdo ve, kaj je list Naprej. Daši je brezposelnost velika, se vedno dobe novi naročniki in list ne bo propadel, dasi je to želja njegovih nasprotnikov. Kot vsak delavski list, tako se tudi naš list bori z težkočami. Dne 9. aprila priredijo naroč¬ niki in prijatelji lista plesno ve¬ selico z malim programom v korist tiskovnega fonda. Vrši se v spodnji dvorani Slov. Del. Do¬ ma na Waterloo Rd. Prijazno se vabi vse slovenske delavce, da nas posetite ta večer. Na veselo svidenje. Elizabeth Matko. ral ainenja kot ostali, sem jo mo- Ur nih korakov pobrati stran, odnesel zdravo kožo. Da Moje mnenje pravilno 5 je zgodovina, kajti vrženi so bilo godi drugod po skrbimo sami za lastno domovino, v kateri živimo. Skušnje nas uce ravno nasprotno, kajti danes lahko vidimo, kako steguje fašizem svoje kremplje v sosedne demokratične države v katerih živijo ljudstva v večnem strahu in trepetu, kdaj bo- Nadaljevanje na 4. strani brooklyn Zima se bliža koncu, čas se bliža, ko bodo društva pričela prirejati piknike in izlete v pros¬ to naravo. “Združena Slovenska in Hrvatska podporna in kultur¬ na društva” bodo priredila svoj tretji letni izlet v nedeljo, dne CLEVELAND Kakor Tekma Če pogledamo drugo stran Enakopravnosti, ter čitamo do¬ pise iz Clevelanda, bomo prišli do zaključka, da kulturna in podporna društva, prirerujejo prireditve kakor za tekmo. Če je pa to tekma, se jo udeleži¬ mo ;e “SLOGANI,” posebno zdaj, ko se bliža pomladanska, sezona proti koncu. Pevski zbor SLOGA priredi dne 3. aprila, koncert z boga¬ tim programom, tako, da bo mislil vsak kdor bo navzoč, da je v domači vasi ob tihem pom¬ ladanskem večeru, ter ga bleda luna gleda iz višav. Ali se še spominjate takšnih večerov v mladih letih? Skoda, da so za- nami! Ni jih več,! Zato pa pri¬ dite poslušat pevce zbora “SLO¬ GA”, ter užijte par veselih u- ric v veseb dru(žbi. Če pa to storite, verjamite, verjamite ne¬ bo vam žal- Vse pevske točke bodo uvrščene tako, da bodo šle ena za drugo, kakor bi jih imeli na vrvici, zraven tega pa še, vsaka druga lepša. Na tem programu sodeluje tudi soc. pev. zbor “Zarja”, kateri je v- sem naprednim Clevelandča- norn prav dobro znam. To pa še ni vse. Drugi del programa je igra “VIHARNA NOČ”, katera je povzeta iz Bal¬ kanskega življenja, ter zelo za¬ nimiva posebno za tistega, ki si poglobi v trplenje zatiranih. To vse se lahko vidi in sliši dne 3. aprila v SND, če kupite vstopnico v predprodaji za 40c, katere se dobijo pri vseh članih “SLOGE” in pri Rrs. Makovec v SND. Pri blagajni bodo vstop¬ nice po 50c. Zato, ne zamudite te prilike, ter se za gotovo ude¬ ležite te prireditve dne 3. ap¬ rila. Torej se vidimo- —Tinko Udovich. CLEVELAND Bliža se mesec majnik. Prvi Maj — praznik organiziranega delavstva. Imamo sicer tu v Ameriki še en delavski praznik, toda pravi praznik zavednih delavcev je—Prvi Majnik. Tudi mi Slovenski delavci bo¬ mo praznovali s svečanostjo ta dan, ki je zapisam z debelimi črkami v zgodovini organizira nega delavstva. List Naprej bo izšel v pove¬ čani izdaji. Priobčena bodo ime¬ na vseh, ki bodo poslali častit- ke majski izdaji lista. Vsak Slo venec-Slovenka sme biti ponos¬ na, ko bo videl in videla svoje ime v delavskem listu, ki se ved¬ no bori za izboljšanje in zdru¬ ženje vsega organiziranega de¬ lavstva. Trgovci, tudi vi boste obis¬ kani in neobotavljajte se oddati malega oglasa v list, ki je tako željno pričakovan v vrstah de- TIMMINS, KANADA Mednarodni ženski dan v Timminsu se je praznoval v Uk- krajinski dvorani dne 6. marca. Da je bila dvorana nabito polna mi ni treba omenjati. Bilo je petja in godbe, deklamicije in govori. Govornice so se vrstile: Slovenska, Ukrajinska, Hrvat¬ ska, Poljakinja, da, tudi Kitajka torej več narodnosti skupaj. Ki¬ tajka je orisala trpljenje kitaj¬ skega naroda in strahote, ki jih povzročajo Japonci. Naglašalai je, da tudi Japonci niso vsi za vojno in da so le prisiljeni po militaristični kliki. Slovensko pevsko društvo Zarja je tudi sodelovalo. Zapeli so nam par krasnih pesmi. Prav posebno lepo so zapeli v duetu M. Vire in Tilka Benčina. Pub¬ lika jima je aplavdirala, da ni bi¬ lo kraja ne konca.Človek ima res užitek od takih prireditev, ko vidimo, da se tudi drugi naro¬ di budijo in delujejo v splošne koristi v lepi medsebojni har¬ moniji. Skupaj pojejo, aplavdi- rajo in se lepo zabavajo, znak zadovoljnega življenja, če bi bi¬ lo po volji ljudskih množic. Poglejmo po Europi in Azijo. Sami napadi, vojni ples in vsak dan nove vojne grožnje. Kdo je tega kriv? Fašizem! Zato dol s fašizmom in mir bo zavladal med narodi in delavci. M. SMRKE. vršile, za pomoč ambulahci španskim Lojalistom so slede¬ če: Friends of Loyalist Spain 17, aprila t. 1. v Slov. Del. Do¬ mu na Waterloo Rd. Kazala se bode slika iz Ruske civilne voj¬ ne- Slike so zelo čiste in razloč¬ ne. Slika je dolga 90 minut. Na programu imamo tudi pevske točke. Vstopnina bode 35c. za popoldne in večerni ples. Apeli¬ ramo, da si že sedaj nabavite vstopnice in stem pomagate vresničiti idejo za ambulanco. Ravno sedaj, ko nemški naci¬ zem in Italjanski fašizem raz¬ grajata nad Barcelono in celo Španijo, je potrebno da Sloven¬ ci delujemo, da se ta ambulanca čimprej odpošlje. Druga prireditev Cankarjeve čete, ki se bode vršila dne 29, aprila, t. 1. v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Podane bosta 2 sliki in sicer “The Heart of Spain” in “China Strikes Back.” Vemo, da časi so zelo slabi; vendar skušajte pomagati tem prireditvam po svoji moči- Anna Urbas. DETROIT Združene organizacije v De¬ troitu pirejajo javni shod v so¬ boto dne 26 marca ob pol osmi uri zvečer v Hrvaškem domu na 1329 Kirby Ave. Svrha shoda je eksistenco. razpravljanje o španski situaci ji. Poleg shoda se bo kazalo tu¬ di slike “Heart of Spain.” Na shodu bo govoril mladi hrvatski prostovoljec Daniel Lepo, ki se je pred kratkim povrnil iz Špa¬ nije, kjer se je boril z puško v roki skoraj leto dni proti fašiz¬ mu. Vstopnina na shod in kazan¬ ja slik je samo 15c za osebo. Pričakuje se dober obisk od strani slovenskih, hrvaških in srbskih delavcev- Drugi dan, t. j. ob 2 uri pop 27. marca pa bo Daniel Lepo govoril v Dearborn, Mich., zvečer ob pol smi pa v River Rouge, Mich. ODBOR. — V Nemčiji je vkljub vsemu na¬ silju in teroriziranju prišlo do straj- kov v metalni in avtomobilski in¬ dustriji, ki delajo režimu velike skrbi predvsem radi tega ker de¬ lavstvo enotno nastopa. — 14 tisoč; madjarskih žen, je izročilo vladi v Budimpešti protest proti zapostavljanju žen pri volilni pravici. — Na Švedskem so izsledili obsež¬ na petrolejska ležišča na površini 200 kvadratnih kilometrov. —Na Angleškem so bili v štrajku cerkvni zvonarji. Protes¬ tirali so proti uvedbi gramofon¬ skih plošč in zvočnikov, s kateri¬ mi so začeli zamenjavati pravo zvonenje, kar ogrožuje njihovo With America*s Youth By VICTOR POVERK IZ CLEVELANDA Spomlad, katere si tako želj no pričakujemo, je že za voga¬ lom. čas trudopolnega dela, oranja in setve. Pregovor pravi, kakor bodeš sejal tako bodeš žel. Tudi na delavskem polju imamo še mnogo trde ledine, ki ni še preorana. Na našem no¬ vem polju imamo vsejano se¬ me, ki je vpostavljeno strašnim viharjem, ki bijejo po tem mla¬ dem klasju, da ga uničijo. Ta klas je naš list “NAPREJ” ka¬ terega smernice so za združitev delavstva v ednotno fronto ne- glede na strankarska prepričan¬ ja- Priporočam vam naročajte delavske liste, ki spodbujajo slov. delavsko ljudstvo k obu¬ jen ju. Ti listi so: “NAPREJ” “ENAKOPRAVNOST” “CAN¬ KARJEV GLASNIK” “PROLE- TALEC” IN “PROSVETA..’ Clevelandski odbor za list “NAPREJ” se pridno pripravlja za veselico, katera se bode vrši¬ la dne 9. Aprila t. 1. v Sloven¬ skem Del- Domu na WaterIoo Rd. Peter Dujmovich je že mar¬ sikaterega očaral s svojim lepim petjem. Obljubil nam je, da nam zapoje par lepih pesmi. Pevsko dr. “SLOGA” in Wadnal kvartet sodelujejo pri tem pro¬ gramu. Za ples bo igral tudi. Wadnalov orkester, čitatelji in simpatičarji, vdeležite se te ve selice in pomagajte delavskemu Hstu. Vstopnina je 25c. Prireditve katere se bodo Joe is a tali, studious looking lad of twenty-one years of age living along the Yough River in Western Pennsylvania. While in his school years he consumed plenty of midnight oil, thereby managed to successfully scale the educational ladder to the college rundle, but only for one short year. 1 Joe came out of the ranks of labor and such vvas his lot. It only took a short conversation with this lad to know that here vvas a brainy fellow; for his vocabulary betrayed his knovvledge. But his mis- fortune was that fate placed him in the crib of a coal miner’s home. For Joe the doors of opportunity were locked and the almighty dollar vvas the key to the lock. He learnt that through actual experience. His father was one of the thousands of miners vvorking one and two days a week in the bowels of the earth in that region. The measly earnings eked out of the mineš vvas not suf- ficent enough to support his family decently not alone send the knovvledge- grasping son to college. Joe now roams the streets in the ranks of the un- employed. Besides "book study,” J<*’s vyeak- ness since he vvas a kid vvas to tinker vvith radio. While stili young he dreamed about vvaves in the air that transmitted voices. His line vvas radio telegraphy. It seems that he grew up 1 vvith it, improving his knovvledge and mechanical ability the older he got. Novv in early manhood he can point vvith pride to an apparatus created by his ovvn hand and brain crammed in a little tvvo by four bed room. There are many Joes throughout the district, young men eager and en- | ergetic to learn, to build and to ad- vance. Their voices fills the air as they communicate vvith each other. Joe stands ace-high among them. Despite the desire, the genius of the many unknovvn, young Edisons sprinkled liberally through our cities and tovvns, a Chinese wall keeps them in the environs. A secluded cornupia remains untapped. Besides fooling vvith telegraphy, Joe made “good” in other fields I. learnt. He vvas one of the thousands of young Americans who vvere morally and physically “saved” by Uncle Sam. Tvvo years in the CCC camps helped to break the monotony of unempIoy- ment. In the camps besides hard vvork, it vvas an empty, idle life in the Pennsylvania mountains for a boy vvith a mental urge. Joe tried his hand at journalism. For twv years he edited the camp nevvspaper. We were scanning over some of the issues he put out, here and there we ran aeross thick black streaks in the ‘ThaPs out. copies. camp censorship,” he pointed He related hovv the fingers of the U. S. Army reached deep into the daily life of the camp. Anything con- trary to the ideas of the commanding officers vvas kept from the eyes of the bo ys . Although the "big sho ts” veiled the truth, the eyes of one, Joe, opened w.de both pol.tically and economically. There are thousands of Joes in America. You see them on the streets dovvnhearted and despondent, jobless and penniless. They cluster the box cars that make up the freight trains passing your tovvn, ragged and dirty, their destination, nobody knovvs neith- do they. Their ranks are constantly inereasing from the schools, from the vvorkshops and from the faetories come new reeruits into the army of unemployment. Horace Greeley’s pro- verbial advice, ‘‘Go West, Young Man, does not solve today’s prob¬ lem. Washington can and must do something to alleviate the plight of young America. SChenley 4636 KEDAR POTREBUJETE NAOČINIKE, tedaj se obrnite na Victor Carlson Our Jevveler Optician 4303 BUTLER STREET Phones: CEdar 9148 J A C K ’ S HOT and COLD LUNCHES BAR CAFE AND J. DZELALIA, Prop. Beer — Liquors —- Wine 1130 PROGRESS STREET N. S., PITTBURGH, PA. Three Star Bottling Work Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v' Allegheny okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAILROAD AVE. Phone: Oakmont 305. VERONA, PA. “NAPREJ” Sreda, 23. marca 1938 Stran 4. samorastnIkTI iz SLOVENIJE IH JUGOSLAVIJE Prežihov Voranc (Nadaljevanje) Čimbolj se je Ožbej staral, tem bolj je pil, tem večji sro- tej je bil. Na Karmcah ]e bil zmeraj bolj v napotje, zato je večino svojih, zmeraj bolj po¬ gostih pijanosti prespal pri Me¬ ti. Prihajal je k njej ves potol¬ čen, smrdljiv in nemaren; Me¬ ta ga je sprejemala, čistila, zd¬ ravila in negovala, kakor ve¬ likega otroka. bejem in Meto. Da bi svojo voljo lažje uveljavljal, je še sam rav¬ nal posestvo, čeprav je mlajši sin že postal polnoleten- Meta je dolga leta še sanjala o kajži, najprej o eni izmed karniških, tako velikih, da bi se njena številna družina pre- redila doma, potem pa kakrš¬ nikoli bajti, samo, da bi ji živ Ijenje postalo znosnejše; te sa¬ nje pa je sčasom pokojpala. Večkrat je bila zadelj talovna Po takih prespanih, omotičnihI (potrta), mislila je na svojo nes- ■ rečno in m mogla razumeti, zakaj mora ravno njo tako teps pijanostih je Ožbeja zmeraj navdajala neka mehkoba Po¬ sedal je z otroki, ki so bili še pri hiši, jih poljubljal in ob¬ jokoval, sam sebe pa prekli¬ njal, da ga je morala čestok¬ rat Meta tolažiti. “Ne maraj Ožbej, vdaj se v božjo voljo smo pač nesrečniki vsi skupaj.” “Jaz sem kriv vse te nes¬ reče! Ali razumite me: jaz sem med dvema mlinskima kamno¬ ma — na eni strani Meta, na drugi 'strani pa Kamice, moj oče. Dolgo sem omahoval, dok¬ ler me ni stisnilo, da se nisem mogel ganiti. Danes pa — kar je dejano, je dejano, srotej sem, amažnik na duhu in na telesu, carapa, (šleva) brez odločnosti in volje. Moj oče je čisto dru¬ gačen mož in ti, Meta, si čis¬ to drugačna ...” Mali pankerti so ga nemo pos- slušali ter iskali odgovora pri materi. Ta ga je pa potem tešila: Vse se bo preložilo, nič še ni zamujenega, Ožbej.” Po takih tolažilnih besadah se je Čžbej po navadi spet opo¬ gumil: “Da, toda vzeti se morava in vse bo še dobro! Karnice ne morejo biti več moje, kar nič ne de. Vzeti kako kajžo v najem in živeti skupaj, če bom hotel, mi morajo dovoliti ženi¬ tev. Toliko vas je že, da bo so¬ seska le vesela, če boste imeli pravega očeta- In tega ciganske¬ ga življenja je potem konec.” Po vsaki taki težki pijanosti se je Ožbej poslavljal od svoje družine z besedami: “Da, o pustu se vzameva.” Do pusta tako, potem pa je začel’: “Po veliki noči se vzameva.” In tako dalje. Meta je morala skoraj sama preživjati svojo droso in t o je bilo sila težko, kajti pri bajti jih je bilo zmeraj najmanj čet¬ vero; eden je bil v zibelki, dru- je komaj shodil, tretji je že hlačal in četrti je postajal goden za prvo pastirsko službo. Tako je bilo skoraj petnajst let. Meta je morala delati takore- koč noč in dan. Poleti je hodila na dnine, pozimi je predla do¬ ma, pletla slamnice, jerbase in koše, delala leseno orodje, žli¬ ce, kuhlje, solnike, žličnike, z eno besedo: prijemala je za vsa¬ ko delo, ki ji je prišlo pod roke. In ni bilo dela, ki bi mu ne bila kos! Soseska jo je poznala kot najboljšo dninarico, ki ji no¬ bena pot ni bila predaleč, no¬ beno vreme pregrdo. Kljub te¬ inu, da je jemala otroke seboj, se je ob velikem delu zanjo pi- pala (trgala). Z najmlajšim v zibelki na glavi, pa še dva, tri hlačarje ob sebi je odhajala ob prvi zori na delo in prihajala pomoči domov. Njena pridnost je bila skoraj nadčloveška. Edi¬ no tej pridnosti, ki je je zmož- ;na le tako velika materinska ljubezen, kakršno je- nosila v sebi Meta, se je bilo zahvaliti, da je tako velika družina od¬ raščala brez prevelikega po¬ manjkanja, da so vsi otroci od¬ raščali zdravih udov in zdrave pameti. Ob takem večnem nadčloveš¬ kem boju je v soseski od leta do leta rastel Metin ugled- Poma- lem je javno mnenje prehajalo na njeno stran. Ljudje so se zmeraj bolj spodtikali nad tr¬ dovratnostjo starega Kamični- ka, ki se je še vedno strastno protivil zakonski zvezi med Ož- (Od ljublanskega dopisnika “Napreja > ZDRAV POJAV V SRBSKI ZDRUŽENI OPOZICIJI “Slovenec” prinaša zanimivo po¬ ročilo o razmerah v srbski zdru¬ ženi opoziciji (ZO-. Poročilo je ti življenje. Te misli pa so iz ginile, ko se je spomnila otrok. Velike težke in neodložl¬ jive materinske dolžnosti so jo še z večjo si lo gnale na delo za vsak¬ danji kruh. V tej vsakdanji bor¬ bi je nikdar ni zapustila zavest, da se je godi krivica da trpi o nedolžnem, da se je nad njo storil velik greh; radi ,te za' vesti je postala zaprta, skoraj zakrknjena do ostalega sveta. Vendar ni povzročiteljev svije nesreče sovražila, pač pa hladno prezirala- In ta prezir, ki je gradil ned njo in ostalim svetom vedno viš¬ ji plot, jo je na drugi strani družil z njeno žvotjo v zmeraj močnejšo skupost. Ime la je svoj lasten svet, v katerem je bilo malo svetlih dni in je sprijaznila s to usodo, kakor je mogla in vedela. Zakona z (Ižbejem si je sedaj želela le še zaradi soseske, zaradi otrok, ki bi s tem dobili priznanega očeta, da bi vsaj po šegi pos¬ tali enakovredni ljudje. Soseska ni mogla razumeti, kako je Meta pri takem življenju in pri tolikih otrocih ohranila svojo lepoto; še potem, ko je zlegla že devet otrok, je bila še zmear vzravnana, gladkih lic, živih oči, le njene kretnje so radi neskončnega garanja pos¬ tale manj gibčne. Lepi so bili vsi njeni otroci, vsi visoko zraščeni, ravni, moč¬ ni, žarečih oči, kar so vse ime¬ li od nje. Metina samosvojnost es je zmerap bolj oprijemala at- rok. Pri njih je bila mati vse. podoba očeta Ožbeja je le med- lela v njihovih dušah in po¬ časi popolnoma izginjala. Niso bili bojazljivi ali ljudi so se izo¬ gibali in niso nikomur zaupali ter se vedli ko trdabučneži. če jih je kdo iz nagajivosti vpra¬ šal, čigavi so, so odgovarjali, ko so komaj znali obračati je¬ zik: “Hudabivški pankerti smo!’ “Ali niste karniški?” “To pa že kar!” so se nepri jazno odrezali. “Slovenec” po svoje razložil, ven¬ dar se iz njega da marsikaj videti. Združeno opozicijo tvorijo v Sr¬ biji 3 stranke: radikalna, demok¬ ratska in zemljoradnička. Vse tri stranke vodijo stari politiki, Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Jo- ca Jovanovič, ki so zelo ne odločni in konservativni. Sporazum so sk¬ lenili šele pod pritiskom ljudstva, ki je sporazum s Hrvati zahtevalo. Ves čas pa je v vseh treh stran¬ kah delovalo krilo malo mlajših politikov, ki se je bolj in bolj radi¬ kaliziralo in ki danes vedno bolj zastopa stališče ljudske fronte t.j. združitev vse demokracije v eno fronto vsega ljudstva. Vsi ti mlaj¬ ši politiki so imeli skupen sestanek v Arandjelovcu in bodo sedaj imeli velik shod v Kragujevcu. To je va¬ žen razvoj, ker so to najbolj vplivni plitiki v svojih strankah tako: Krs¬ ta Miletič, Miloš Bobič in Spadijer v radikalni, Grol Milan in Ikonič v demokratski in Gavrilovič in Dra- goljub Jovanovič v zemljoradniški. Nekateri od teh so bivši ministri. Gasilci se posebno v Sloveniji zelo dobro organizirani. Prvotne prostovoljske čete si je najprej pod¬ redilo ministerstvo za telesno vzgojo^ Proti unifikaciji 'in centralizacji gasilstva so se na kongresu, ki se je vršil poleti 1937, hrvatski gasil¬ ci odločno izrekli in izstopili iz ga¬ silske zveze. Ker pa pomenijo ga¬ silci zx'lo važna organizacijo, je sedaj Korošec, notarnji minister izdelal načrt, po katerem naj pri¬ padejo gasilski organizaciji pod not¬ ranjim ministerstvom. Tako bo ime¬ lo to policijsko ministerstvo svojo zaslombo poleg v policiji in žan- darmeriji še v gasilcih. ci v Sloveniji”, ki govori o hitlero- jevski propagandi med Slovenci in Nemdi v Sloveniji, so se takoj začele preiskave da se zasledijo orne njene brošure. Žandarji so potsopali z vso krutostjo. Preiskovali so po stanovanjih protifašistov neglede nato, ali so imeli kako sled, da so z brošurami v zvezi. V Hrastniku so nekega mladega fanta žandarji z bajonetom pretepli, ker je pro¬ dal eno brošurico. Brošurica niti z eno besedo ne omenja ne vlade, ne vladne stranke, ampak samo razkriva kako hitler- jevci ponemčujejo naše kraje, lo je pod vlado Stojadinoviča in Korošca zločin,, za katerega dobiš batine in ječo. Za najmanjši prestopek kazen, klet, temnica, verige, pretepanje. Ker so v Mitroviči zaprti predvsem tisti, ki so obsojeni na dolgotrajne tudi dosmrtne ječe, so sedaj riskirali vse da si izboljšajo vsaj nekoliko svoj položaj. Stopili so v gladovno stav¬ ko. Uprava je skušala štrajk zlomiti z vsemi sredstvi, odvzeli so jim tu¬ di vodo, da bi jih prisilili na kapi¬ tulacija. Politični jetniki so s pro¬ testom izrazili svojo solidarnost z njimi. Zato jim je soseska pomalen začela rekati tudi “samorastni- niki.” Ko so komaj zlezli iz gnezda, so morali že v službe za pastirje; pasli so po vseh be- lanskih globačah, po planinah Obirja, Pece in Ovšove. Meta je vsakemu naredila za popotnico ve . križ na čelo, pod pazduho mu je stisnila par. novih cokel, v „, J t n J® sama napravila za no- • f 0< za slovo pa mu J e s e rekla: T'i i v koj za kruh 1 F , bo . J bo te žak, ali premagal bos če ne boš pozabil d Ts moj, da si Hudobivnikov » In če se j e odhajač cmeril kar j e pomenilo, da se čuti ’ ne- h. i • . ’ oL LU.1 S?. n "l ,n r»W»t„e g!l pred svetom, mu je mati rekla sta še d v?® nič ’ d °ma sta se dva, kj čakata na kruh ” Potem je v presledkih šlo da¬ lje: ‘‘Crnber - Mohor - Ožebej - Vida-Burga-Primož . . . doma sta še dva so' še trije, nič ne pomaga!” .... In slehernikrat se je cmerač ah pa zmeravka spričo mate¬ rinega resnootožnega obra- Vedno hujši pritisk v Jugoslaviji Posebno v Sloveniji skuša oblast zadušiti vsak najmanjši gib že v ka¬ li. Vsa društva so morala dati točen popis članov. Kmečko delavsko gi¬ banje proglašajo za nezakonito. Vsako združenje brez vednosti po¬ licije je najstrožje prepovedano. Tako je bil kaznovan bivši tajnik Strokovne komisije in urednik ‘De¬ lavskega Lista” Franc Leskovšek na občutno denarno kazen, ker se je sestal v Mariboru s strokovnimi delavci. Obenem z njim so aretirali še par delavcev, ki so jih na policiji pretepali. Sploh so začeli pretepati po vseh policijah in žandarmerijah tudi v Sloveniji, kar včasih niso de¬ lali. Razpust akademskega društva. Po¬ ročali smo že, da je banska uprava razpustila klub “Primorskih akade¬ mikov”. Par dni nato je bil razpuš¬ čen “Jadran”, društvo JNS-arskib študentov. Povod za razpust je bil govor predsednika društva na neki prireditvi. V tem govoru se je do¬ taknil tudi zunanje politike današ¬ njega režjLma in kritiziral pribli¬ ževanje Jugoslavije Italiji in Nem¬ čiji ter oddaljevanje od Francije. Izrazita fašistična zunanja politika je zelo boleča točka, radi nje so bili razpuščeni “Primorski akade¬ miki” in sedaj “Jadran”. V “Jadra¬ nu” so se sicer zbirali fašistični in polfašistični študentje, ki so odkrito ali prikrito često lomili in ovirali borbe slovensko zavednih študen tov. V tem oziru njegov razpust ne pomeni velike škode, pač je nov znak, da se režim preko vsega — le da ugodi svojim fašističnim za¬ veznikom. Preiskave po celi Sloveniji. Ko je bila zaplenjena brošura “Hitlerjev- Revna Jugoslavija. Pri nas pride na osebo v hranilnici naloženega de¬ narja 188 din. V primeri z drugimi državami je to zelo malo, saj ima vsaki, španecj 713 din; Američan 3833 din, Norvežan pa celo 7695 din. Od 10. februarja že štrajka okrog 1000 kriminalcev, zaprtih v Sremski Mitroviči. Dočim so si politični jet- I niki priborili vsaj nekoliko človeš¬ kega postopanja, so kriminalce smat¬ rali in delali znjimi kot z živino. Regulacija Save napreduje — blis kovito. Do sedaj je regulirano že 5 km od Jesenic do Otoka. Ako bo šla stvar tako hitro naprej, bomo pa morda le doživeli konec regu¬ lacije cele savske struge. Nekaj številk o sodiščih v Jugosla¬ viji. V Jugoslaviji imain-o 4 vrhov na (kasacijska- sodišča, 8 apelacijs- kih sodišč, 69 okrožnih sodišč in 37 okrajnih. Na teh sodiščih je za posleno 10.076 sodnikov. Državnih tožilcev je 79 s 490 ljudmi. Kaznilnic je 11, 8 za moške, za ženske. V njih je 8200 kaznjen¬ cev, 7800 moških in 340 žensk. “ HITLERJEVO V SLOVENIJI ” Slovencem preti usoda nesrečne Španije. — Hitlerjevci stezajo po naših krajih svoje fašistične, grabežljive kremplje DOLŽNOST ZAVEDNEGA DELAVSTVA Nadaljevanje s 3. strane za prenehal kisati pogumno nastopi pot m v boj za kruh. . . (Dalje prihodnjič) , Hitlerjevski dijaki marljivo študirajo svoje ideologe. Telo¬ vadbo imajo tajno. Nastopajo vedno skupaj. V gimnaziji so poizkusili s ping-pong turnir¬ jem. Značilen je njihov odnos do cerkve. Ko so se raznesle vesti o preganjanju duhovščine v Nemčiji, je neka družba mla¬ dih hitlerjevcev te vesti odob¬ ravala, češ, da bi bilo treba vse pope pod nož. Tudi iz sloven¬ skega obreda so se norčevali. Nek knjigotržec se je hvalil, da se nemške knjige prav dobro prodajajo, slovenskih pa da nih¬ če ne čita in bi jih sploh bilo treba sežgati. Z drugimi kraji in inozemst¬ vom vzdržujejo živahne stike. Celje je vedno polno raznih tuj¬ cev: leta 1936, je obiskalo Celje 3399 Avstrijcev, Italijanov, Nemcev itd. Celjski hiti. so imeli tudi svoj list “Deutsche Zeitung” (DZ). Evo nekaj primerov njegovega pisanja: Izvolitev Hitlerja je navdušeno pozdravil 9. marca 1933 s člankom “Nemški ču¬ dež.’ 19. marca 1933: “Hitler pozdravlja nemške manjšine na svetu. Kot izredno čast lahko smatramo, da se je pri tem spomnil naše manjšine. Naj viš¬ je odlikovanje za naš list pa je, da je Hitler še posebej pozdravil našo “DZ” katere članek “Nem¬ ški čudež” ga je navdal s srčnim veseljem. Ljudski tovariši, pristopajte h KB. On najbolje zastopa va¬ še težnje . ..» Dalje poziva na obisk ljudskih univerz v Nemčiji, kjer so predavanja | "Obmejni in zamejni Nemci,” “Izbrani odlomki zgodovine” itd. Takojšnje prijave sprejema .Sch. D. Kulturbund, Novi Sad, V Leipzigu je stolica za vpra¬ šanjem.” Tudi ta vabi preko “DZ” Slovence na svoje počit¬ niške kurze. # * * PTUJ “Ko se bo Nemčija re- vanžirala, takrat lahko Slo¬ venci poberete svojih sedem češpelj in greste iz—Ptuja.” i Čara Lazara ul. 7. “Slov- straža” in po njej že nekateri drugi trdijo, da je pri nas in po Slov. goricah 36 zag¬ rizenih agentov za Hitlerja. Ne bomo razmotrivali te številke, toda dejstvo je, da so danes pri nas prav vsi Nemci in nemčurji hiti. agentje. Vsak deluje zanj kjer in kolikor more. To delo¬ vanje jim olajšujejo njihova društva: KB, “Gesangverein” (GV), športni klub Ptuj (SKP) in “Evangelische Filialgemein- de.” Ta društva prirejajo igre, koncerte, predavanja itd., ki so čisto hiti. značaja in moralna dolžnost vsakogar, ki se količ¬ kaj čuti Nemca je, da se teh prireditev udeleži. Na Miklavže¬ vem večeru 1.1936. je n. pr. neki govornik rekel: “Vsi se veselimo tega majhnega darila, neizmer¬ no pa bo naše veselje, ko se bo mo povrnili v naročje našega fu- rerja in mu podarili naš Ptuj, ki je bil in bo nemški- “Za njim so govorili tudi okoliški kmet- jje; čisto v hiti. smislu. “GV” je plačal svojim zanesliiveišim pevcem turnejo po Nemčiji— festival nemške pesmi- v Bres- lavi. KB pošilja dekleta in fante v Nemčijo v t. zv. “Wirtschaft- schule,” ki so v resnici šole za hiti. agente. Letos pa pošlje na lastne stroške v Nemčijo štu¬ dirat tehniko dijaka Kunsta. Na stroške KB je študiral tudi g. Murko, ki je prišel zdaj kot dipL inženjer in hitlerjevec iz tujine. do napadeni od fašističnih hord, in ako pride do tega, da dobi fa¬ šizem v Evropi enkrat premoč nismo tudi ni v Ameriki varni, da nam ne bi kljukasti križ zavladal, kajti ameriški kapitalizem mu že pridno pripravlja tla in teren. Vzemimo poročila iz angleškega ča¬ sopisja, v katerih pravijo, da 60 družin ameriških milijonarjev “ro na” Ameriko. Potem s-o ti odgovor¬ ni za vse krize in po mojem mnenju bi ne bila nobena kazen zanje pre¬ velika, ker spravijo cel ameriški narod v veliko revščino in mizeri. jo. Zatorej jaz mislim, da bi bila tukaj na mestu delavska diktatura, tako bodo pa ostali brez vsake kaz¬ ni. Ako bi pa delavec ukradel samo en hlebček kruha, da nasiti svoje otroke, ga pa imajo hitro pod kiju čem za tatvino, Ako delavci zašt rajkajo za izboljšanje svojega po¬ ložaja so pa precej vsi boljševiki ki hočejo strmoglaviti sedanjo vla¬ do in precej jim gre strah po leosteh. Proti vsemu temu se še vedno do bijo nekateri ljudje, ki se štejejo za izobražene in razredno zavedne, pa vendar trdijo, da med delavsko in fašistično diktaturo ni nobene razlike, človek bi mislil, da so naj večji tepci, ali pa da želijo,_ da bi se fašizem obdržal na krmilu. Jaz mislim, da med temi dvemi dik¬ taturami je razloček kakor dan in noč, ako hočemo biti pošteni napram samim sebi. Saj vidimo, kako bur- žoazija podpira z vsemi sredstvi kar jih ima na nazpolago fašizem kateri si bi rad podjarmil celi svet. Nadalje je tukaj vprašanje, ko go¬ vorim ravn-o o diktaturah, kdo je za mir, Musolini, Hitler ali Stalin? Vsakemu je znano, da se mora sko¬ raj celi svet oboroževat radi pr¬ vih dveh, pri tem ko Sovjetska vla¬ da želi v prvi vrsti mir in izbolj¬ šanje svojega notarnjega položaja ampak je radi fašizma prisiljena se tudi ona •oboroževti, da si delavstvo brani svoje pridobitve. Seveda jo razno časopisje hoče prikazati v drugačni luči. Končno naj še ome¬ nim, da jaz visoko cenim Moleko- vo sodbo o vsebini dopisov, in on dobro ve, kaj je dobrega in kaj ne v Barbičevih dopisih. Zatorej je na mestu vprašanje, zakaj pri njem ne rabi svoje boljše privatne sodbe. John Lokar, at. PROPAGANDNI IN TISKOVNI FOND ZVRZI XXX Brooklyn, N Y. Max Peshel za nezadrž. prov. $494; na polo 2259 zbrala Jennie Peshel: Mary Pichler 15, Cecilia Goropečnik lOc, Jennie Jerman 15c, Anne Verbich 10c, Frances Habjan 25c, Jennie Peshel 50c, Frances Cerar 50c, skupaj $1.75. Na polo 2262 zbral Y. Corel: Mary Colja 50c, Y. Corel $2.—, razni, ki nočejo biti imenovani $2.50, skupaj $5. $11.69 Kirkland Lake, Ont. Za nezadržano provizijo J. Kobetič $2.—in $2.54, L. Zdravje $1.54 in $1.. Cleveland, Ohio. Za nezadržano provizijo J. Presterl $1.06 . 7)08 1.06 Chicago, 111. Prispevek društva 4309 IWO. 1,00 Toledo, Ohio. Za nezadržano prov. T- Saftich. Pittsburgh, Pa. Za nezadrž. prov. neimenovani 68, 32, in 52c .. Sharon, Pa. V klubu Djakovič zbrala čunčič in šetek. Moon Run, Pa. F. Reven za nezadrž. prov. 16c. Standardville, Utah. A. Judnich za nezadrž. prov. 29c .... .80 1.52 3.70 .16 .29 V prejšnih izkazih objavljeno .$1199.10 SKUPAJ.$1226,40 -o- Za povečano prvomajsko številko vlada veliko zanimanje. -O- Zahvala španskega prostovoljca Cleveland. Ohio V prvi vrsti vam se prav lepo zahvalim za pošiljko, ki ste jo poslali, sodrugu Matešiču, ki jo je razdelil med Slovenci v Can¬ karjevi četi, pa sem tudi jaz bil deležen. Vidim, da ga imate radi, ker mu vedno pišete in pošiljate najpotrebnejše stvari in to so cigarete. Ko ne bil dober revolucij onar, ne bi vam ostal tako pri srcu. No, saj tudi tukaj ni nič druga¬ čen, prav radi ga poslušamo, ko nam pripoveduje o ofenzivah na centralni in aragonski fronti. In res on ima za seboj fronto in je bil v prvih hnijah med prvimi, » hladno krvjo je kosil fašistične zverine, ki hočejo pograbiti svo¬ bodno Španijo in vse delovno ljudstvo na svetu in jih pahniti v nadaljno nesrečo. Ko je prišel na počitek iz fron¬ ta, ni pozabil na svoje delo, delal je z vsemi silami, da naredi slo¬ vensko četo in to se mu je pos¬ rečilo in sedaj se vsi Slovenci zbiramo v četi Ivana Cankarja. Posnemajte njegovo delo. Prav lepo pozdravljam vse to¬ variše z protifašistčnim poz¬ dravom. Živela svobodna špani- ja in vsi, ki hrepenijo po svobodi kakor. Steafn Rogina iz Jesenic NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI DETROIT, MICHIGAN 6100 Vancouver Ave. TYler 6-5131 Detroit, Mich. PODPIRAJTE I IN ČITAJTE NAPREJ JOE’S BAR WE SERVE WINE, BEER AND L1QU0R AIso a Good Food Zbiralcem in prispevateljem najlepša hvala in priznanje. Pregled dosedanjega dela v kampanji za poboljšanje in pove¬ čanje lista smo morali odložiti za prihodnjič. Preseljevanje iz ene tiskarne v drugo, so v listu precej pozna. Na veliko žalost na¬ ših “prijateljev”, ki se posmehujejo začetniškim težavam in, p a se bo pokazalo kaj kmalu, da so vse sitnosti v zvezi z priprava¬ mi k poboljšanju in povečanju našega “Napreja”. Poleg zvišanja dohodkov in razširjanja lista med nove čitatelje, je potrebno znižava ti tudi stroške tiskanja, ki so bili nesoraz¬ merno visoki, saj nas je številka na štirih straneh stala samo nekaj kvodrov manj, kot stane “Proletarec” na šestih straneh. Tiskaren v Pittsburghu ne manjka. Nam pa je pri veliki izbiri Le težko najti pripravno tiskarno- Večina jih nima naših črk, tiste ki majo črke, nimajo tiskarjev ki razumejo jezik, nekatere imajo naše tiskarje, pa niso unijske tiskarne. Obljubljajo sicer vse lepo in pravočasno delo, ko pa smo poskusili z novo tiskarno, ne gre in ne gre. Napak je toliko, da je groza; popraviš eno, pa ti pri korigiranju naredi drugo, popraviš drugo pa nastane tretje še večja in če bi hoteli iztrebiti vse napake, bi se list zadržal še bolj kot se je že. Zadnja številka je bila že nekaj bolj¬ ša, današnja bo menda še z nekaterimi napakami a počasi bomo v normalnem tiru. Te dni ce unionizira tiskarna, a počasi bomo spet v normalnem, tiru. Te dni se unionizira tiskarna, ki tiska ne¬ kaj slovanskih listov in tam bomo mogli napraviti list, kakor se spodobi in kakoršnega potrebujemo in zaslužimo. To opravičilo in pojasnilo sprejmite blagohotno na znanje in pomagajte nam prebroditi zapreke in težave tako z delom, kot z potrpežljivostjo. -o- V izkazu fonda je spet žena kot zbiralka, tokrat Pennie Peshel iz Brooklyna, ki je v tej kampanji doslej najbolj aktivna naselbi¬ na. Brooklynčani so začeli gibati, največ zaslug pa gre M. Peshelu, ki daje primer in vzgled, kaj se da doseči s smotrenim in organi¬ ziranim delom. Če bi takih sodrugov bilo po ostalih naselbinah, ne bi tako dolgo bilo treba čakati na poboljšanje in povečanje Napreja. -o- NOVI. — Cleveland, Ohio: Cuk Steve, James City, Pa: Mahne Tony, Chaput Hughes, Ont., Canada: Stupi¬ ca Frank, Kirkland Lake, Ont., Ca¬ nada: Krajc Frank, Kukec V. Me le F. OBNOVILI. — Pittsburgh, Pa: Saver Jacob, Toledo, Ohio: Pegan Ivan, Cleveland, Ohio: Schneller Vietor. ROMANJE V RIM. Te dni je šel v Rim prometni minister dr. Meh- med Spaho. V Italiji bo ostal 14 dni in si ogledal prometne naprave. Naši politiki si tako vestno ogledu¬ jejo razne naprave v Nemčiji in I- taliji, da nam prav gotovo še zasije enkrat luč “civilizacije”. 300 North Lavernois DETROIT, MICHIGAN Mr. and Mrs. KOTAR VI. 2-9848