ni 7 S 12 5 fgmmmmammmmm m 1 Izhaja vsak 1 četrtek =£ 1 -.V.*.!** | Published every J T h u r s d a y lH!i!WSii3!ili#!l®rai** jg!IIBililiflMIIHWWWSWWPR | !i lig 1 Naslov Address: | 261 E. lOth Sl. 1 I New York Cit;. I Ilustrovan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. a Tel. 0rchard0140 p 1 I Letnik — Vohune I New York, N. Y. March 6, 1924 — 6. marca 1924 Št. — No. 1 Slovensko-ameriški ja vnos ti ‘Naš S to številko prihaja med ameriške Slovence nov list Dom”. Kakor vsaka nova stvar, tako bo nedvomno tudi “Naš Dom” srečal na svoji poti po slovenskih naselbinah trojno vrsto ljudi, -r- Prvi bodo rekli, še predno so ga pregledali: Nič te ni bilo potre¬ ba: že brez tebe jih imamo preveč! Drugi ga bodo vzeli v roke, površno pregledali in malodusuo dejali: — Nisi napačen, a preveč je drugih; težko bo kaj s teboj! — Tretji pa bodo list pazno prelistali, pregledali in prečitah in po treznem premisleku veselo vzkliknili: — Dobrodošel, prijatelj, dol¬ go te ni bilo, potrebujemo te! . _ ■ \-j-v r«rx IZUT il 51 <1 til Čd lenti. nam je list, kakršen je in hoče biti ki uvide vajo, da ‘Naš Dotn”, potreben, in ker je potreben, so uverjeni, da bo našel dovolj iskrenih prijateljev in na ¬ vdušenih zagovornikov po naših naselbinah, ki mu bodo z besedo in dejanjem pripomogli do obstoja in napredka. Izdajatelji ne opirajo svoje vere in prepričanja na domišljijo ali trenotno razpoloženje, temveč na pojmovanje obstoječih dejstev, ki so bila edina odločilna tako pri izberi imena, kakor pri določeva¬ nju listovega delokroga. ZAKAJ "NAŠ DOM”? Dom, družinsko ognjišče, je fundamentaina podlaga človeške, družbe, izvor človeške sreče in zadovoljstva ter najjačja opora na¬ predka. Pisati za dobrobit domov, naših slovenskih družinskih og¬ njišč, kjer — vsaj po veliki večini — še vedno kraljuje naša sloven¬ ska beseda, v vseh njihovih podrobnostih, je po našem mnenju vzvi¬ šena naloga, ki upravičeno zasluži podpore in kooperacije pri svo¬ jem izvrševanju. In ker si je list nadel nalogo, pisali predvsem za " koristi slovenskih, torc-j naših'domov, se mu je dalo ime. "Naš Dom” INTERESNA SKUPNOST. “Naš Dom” ni vezan na nobeno, stranko. Listov, ki zastopajo interese med nami obstoječih strank, imamo ptf> našem mnenju do¬ volj, in zato bi se vsak nov strankarski list upravičeno smatral, kon¬ kurenčnim -in zato tudi .nepotrebnim. Naš narod v Ameriki se je v zadnjih par letih čudovito ustalil in umiril. Spoznal je, da se z zabavljanjem in jadikovanjem ter raz¬ nimi in brezpomembnimi gonjami in borbami nič ne doseže in splo- nšosti nič ne koristi, temveč le škoduje. Boj za iskrena načela je seveda izvzet. K tej umiritvi je mnogo pripomogla tudi svetovna vojna-, ki nam je prinesla med drugim tudi spoznanje, da smo Slo¬ venci premalo številni, da bi mogli le količkaj vplivati na potek raz¬ voja izven svojega lastnega delokroga. To spoznanje nas je posta¬ vilo iz oči v oči pred dejstvo, da smo navezani sami nase, t. j., da bo j naš življenski položaj tak, kakršnega ši bomo v danih razmerah j sami ustvarili i-n j , delavskih razmer. Skrbeli bomo j da bodo potom tega pregleda i naši čitatelji informirani o vseh j važnejših svetovnih dogodkih in j o delavskem gibanju, kakor se j (Nadaljevanje na 12. strani) a n Z NAŠ DOM mrnmi T riiTnnroniintnitiniiiniiwBirii i Tiwnrii]ii . .. m. mmm ...m.—.. . JUGOSLAVIJA. General Bodrero napram Jugo¬ slaviji. Italijanski general Bodrero, ki je sodeloval pri pogajanjih za sporazum glede Reke, se je te dni mudil v Beogradu, kjer ga je sprejel v posebni avdijenci tudi kralj Aleksander. Eden izmed urednikov dnevnika Vremena je imel razgovor z generalom, ki mu je med drugim izjavil: — Na svetu ni vojske, ki bi bila enaka srbski. Še v Valoni, a kasneje v Solunu in na makedonski fron¬ ti, kjer sem bil ataširan vašemu kralju, sem imel priliko spoznati vaše vojake in se jim diviti. Zdi se mi potrebno poudarjati, da gojim iskrene simpatije za vaš narod in da sem prepričaj? prija¬ telj te države. Z ozirom na mo¬ je navdušenje za vašo domovino je prišel ministrski predsednik Mussolini, ko se je pokazala ne¬ močnost, da preko komisij dose¬ že sporazum glede Reke, na ide¬ jo, da bi bilo morda mogoče v tem oziru kaj storiti preko mo¬ je osebe. In res, moje delo je bi¬ lo uspešno. S skupnm delom tu v Beogradu z odpravnikom pos¬ lov Sumontejem, sem našel pri¬ jateljski odziv tako pri ministr¬ skem predsedniku Pašiču in dr. Ninčiču. Pri vsem tem delovan¬ ju me je vodila ljubezen napram svoji in vaši domovini. Prve po¬ sledice sporazuma so že vidne. Da dokaže svojo resno voljo za prijateljske odnašaj e k naši do¬ movini, se je italijanska vlada odrekla svoji prioriteti glede bol¬ garskih reparacijskih plačil na korist kraljevini SHS. — General Bodrero zna, kakor pač vsak Italijan, lepo govoriti, nadejamo se, da tudi misli tako. Nemoralnost v Sarajevu. V Sarajevu se redno dogajajo nemoralne afere, ki dajejo poli¬ ciji mnogo opravka. Predvsem ima policija velik križ s homo¬ seksualci, katerih v Sarajeu ni malo. Pred kratkim se je prija¬ vil neki petnajst letni deček, ki je izpovedal, da ga je več ljudi zlorabljalo. Nadalje je bila pri¬ jeta mladoletna devojka, ki je komaj odložila kratka krila, v družbi z nekim begom. Na po¬ liciji je trdila, da jo je slednji zlorabil, kar pa ne odgovarja resnici in je devojka znana pro¬ stitutka. — Aretiran je bil tudi neki tridesetletni neznanec, ki je skušal posiliti dvanajstletno v šolo pohajajočo deklico. Kakor je videti, vlada v Sarajevu velika nemoralnost. ii ■IHWIIIIIIIIIII lili .....nilllllllliiiiMiiiiiii še oni razredi višjih gimnazij, v j pet izvršil samomor ruski emi- Oskrunjevalec mrličev. Nedavno je bil v Beogradu v vojaški bolnici pri poslu zasa¬ čen neki strežaj, ki je mrličem ropal zlate zobe. Bil je oddan sodišču. Redukcija gimnazij. Po poročilih nekaterih beo- gradskih listov, namerava mini¬ strstvo provsete ukiniti več gim¬ nazij v celi državi. Dosedanje število gimnazij se zniža na dve tretjini. Najprej se ukinejo neka¬ tere nižje gimnazije in kasneje katerih ni več nego 250 dijakov. Nečak ruskega carja ubit * Petrovaradinu. \ noči od 1. na 2. februarja je bil v Petrovaradinu v poslopju tamošnje policije ubit knez Ni¬ kolaj Volkonski, odlični ruski a- ristokrat, nečak pokojnega ru¬ skega carja. Tragedija se je od¬ igrala takole: Dne 1. februarja je ustavil stražnik v Petrovaradinu na glavnem trgu devojko Katico Milič iz Novega Pada, ker se mu je zdela sumljiva. Devojka je redarju izjavila, da je prišla iz Novega Sada v Petrovaradin, da opravi neki posel. Stražnik je devojka odpeljal na policijo, — med potjo pa ga je ustavil knez Volkonskij. Ker je Miličeva pla- kala, se je pričel knez zanimati zanjo. Šel je z redarjem na po¬ licijo, kjer so na njegovo inter¬ vencijo devojko izpustili. Knez je obljubil, da jo popelje sam do¬ mov. Med tem je knez dpeljal Miličevo na svoj dom. Starši de- vojk-e so bili glede usode svoje hčerke, ki se še ni vrnila domov, zelo v skrbeh in poslali so sta¬ rejšo hčerko Jovanko v Petro¬ varadin ,da poizve za Katico. — Takoj je odšel neki stražnik z Jovanko v knezovo stanovanje in srečala sta kneza z devjko baš pr: odhodu. Stražniku se je zde¬ la stvar sumljiva in ie oba odve¬ del na policijo, kjer je kneza ob¬ tožil, da je zapeljal devojko, — Med stražnikom in knezom je nastal oster prepir. Knez se je vedel zelo nasilno, in ko ga je hotel stražnik odpeljati v zapor, se je temu uprl. Med tem je pa prihitel iz sosedne sobe stražnik Matija Horvat s samokresom v roki. Počil je strel in knez se je mrtev zgrudil na tla, zadet v srce. Stražnik Horvat je bil are¬ tiran. Brani se, da ni imel name¬ na kneza ubiti. Drugega dne je bila zaslišana Miličeva, ki pa je bila tako zmedena, da rii mogla ničesar izpovedati. Policija je odredila ,da se devojka zdravni¬ ško preišče vsled ugotovitve, da li je imela s knezom intimne od- nošaje. Knez je bil splošno znan kot prijatelj nežnega spola ter je doživel nebroj ljubavnih a- vantur, radi katerih se je moral j ločiti od svoje žene, grofice De- ! midov. Živel je zelo razkošno, j Od vsakega je zahteval, da ga j nazivlje s knezom in naj večje j razžaljenje zanj je bilo, če mu ; je kdo samo rekel — gospod. — | Sedaj krožijo v Novem Sadu go- j voricc, da je Hrovat ubil kneza j iz maščevanja. j grant Bočevački. Sunil se je z -nožem dvakrat v srce ter je bil i takoj mrtev. Samomor je izvršil | radi obupnega materijalnega po¬ ložaja. Lovski jubilej. Na svečnico so stražiški lovci priredili lovsko zabavo v poča- ščenje 50 letnice lovstva g. E. Kovačiča iz Stražišča. Sokolski dom. kjer se je zabava vršila, je bil prav okusno okrašen. Nad 70 parov srnjakovih rogov in gamsovih rogljev, pet malih in nekaj velikih petelinov, lovskih trofej stražiških in kranjskih : lovcev, je dičilo zabavno dvora- ! no. Prvaka stražiških lovcev, L. j Matajc in šolski vouj« j sta nato izročila slavljencu sli- ! ko in lovski nož. noma primerno, da Jugoslavija dobi enega kardinala. Avstro- Ogrska j.e imela po tradiciji štiri kardinale in odpade eden na Ju¬ goslavijo. Glede sedeža kardina¬ lovega zastopa časopis stališče, da je za to Zagreb najbolj pri¬ merno mesto, ker je tam že prej bila kardinalska stolica. Za Za¬ greb se tudi izreka s stališča, — ker je sedež ene največjih jugo¬ slovanskih nadškofij. \ političnih krogih pa še ved¬ no mislijo, da dr. Korošec deluje na to, da bi sedež kardinala po¬ stala Ljubljana, in da bi bil prvi kardinal knezoškot dr. Anton Jeglič. JIJ 1 I IS«" A RFMSrri Z Goriškega. Iz zdravniške službe. Imenovana sta: asistent kirur¬ škega oddelka splošne bolnice v Ljubljani dr. Aleksander Kuhar za primarija kirurškega oddelka javne bolnice v Ptuju in sekun- darij bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Robert Blumauer za asistenta kirurškega oddelka splošne bolnice v Ljubljani. Vprašanje jugoslov. kardinala. Neki beograjski časopis pri¬ občuje članek o imenovanju ju¬ goslovanskega kardinala, ki je gotovo inspiriran od vodilne in¬ teresne osebnosti. Članek kon- j statira, da so potrebne z ozirom j na mnoge netočnosti nekatera j pojasnila. Povsod, kjer vladajoj dobri odnošaji med cerkvijo in državo, je običajno, da država predlaga najvišjega cerkvenega zastopnika v imenovanje sveti I stolici, da predlaga za kardinala | be na sodnijah so dobili v Gorici i osebo, ki jo država smatra za j sodni pisarniški uradniki: Cink, j primerno, da zastopa cerkev in ! Čargo, Trampuž, Turel, Lutman j fungira kot visok zaupnik. Kar- j Budin, Rijavec, Primožič in Ku- zier. S par izjemami sami Slo¬ venci, vsi pa izvrstni uradniki. Ako odpadejo ti, se razvije straš¬ na zm-ešnjava pri sodnih uradih. ‘Goriška Straža’ priobčuje pre¬ klic, ki so ga ji poslali fašisti, in sicer se preklicujejo vesti: da bodo popravljene meje med Ita¬ lijo in Jugoslavijo, da se dovoli vporaba slovenščine v prvem ijudskošolskem razredu in da se izda nova uredba glede slovenšči¬ ne v javnih uradih. Tako so fa¬ šisti dosegli, da je pribito tudi v slovenskem listu, kar sicer že tako vsi vemo, da je slovenščina za stalno odpravljena iz šole in uradov. — Politično društvo E- dinost za Goriško naznanja, da se hoče udeležiti volilnega boja za parlament pod imenom ‘Na¬ rodne stranke Slovencev in Hr¬ vatov v Italiji.’ Želi pa edinstve¬ nega nastopa in poišče zato sti¬ kov z vsemi slovenskimi politič¬ nimi organizacijami v Italiji. Zvezni odlok za odpust iz služ- dinal kot tak nima specijeinega delokroga. Postavljen je le kot reprezentant cerkve v državi. — Članek-nadalje veli, da je-popol- Ž1VILA ZA GLADNO NEMŠKO DECO. Nova gozdarska šola v Sloveniji. Ministrstvo za šume in rude je sklenilo,, da se ustanovi v Slove¬ niji nova praktična gozdarska 'šola. Za to je imenovana poseb¬ na strokovna komisija, ki ima nalogo, da izvrši vse priprave za čim skorajšnjo obnovitev te šole. Kje bo ta šola nameščena, še ni sklenjeno. Samomor ruskega emigranta. V Velikem Bečkereku je zo- Slika nam predstavlja hamburško pristanišče v Nemčiji, kjer nemški de¬ lavci razkladajo prvi tovor živil, ki so dospela iz Amerike za gladna nemške otroke. Živila je poslal v Nemčijo ameriški odbor za odporaoč nemškim o- trokom, katermu načeluje general AHett, bivši poveljnik ameriške okupacij¬ ske armade ob Renu. NAŠ DOM Strau ffllHI!!llllilll!i!!!l!l!i!lilllil!lillilHIII!lll!llHIHHIII!liti};!l!li;!!IIHII!IHiii!i!li!iiimil!!ll!l!illHjTIHIIillllti!tl!lllllliiillliH![imBllil!ilillHli!lli:iliiiil;il)iiiliiii!lil!!ili;!l iUi 'i;i! i iililii!i i lii H llii illlB iiii:!!H:i;!!ii!!itai'^ P == j VESTI IZ NAŠIH NASELBIN | Brooklyn, N. Y. šteje naselbina okoli 1500 Slo- Preteklo soboto sta imela Slavec in kvartet Slovenija skup¬ ni nastop iti zabavo v Meditzo- vih prostorih na Wilson Ave., in Stockholm St. Slavec, ki je v zadnjem času kazal nekako poje¬ manje, tako v števili pevcev kot v petju samem, je topot zopet bil na svojem mestu ter je zapel z ubranimi glasovi dve ljubki pe¬ smi. Opazili smo nove pevke, ka¬ terim sc takoj vidi, da niso no¬ vinke. Sicer pa i ih poznamo še iz prejšnjih let in z velikim za¬ doščenjem smo jih pozdravili v vrstah Slavca. Lahko se reče, da bo Slavec s temi pevkami in pevci lahko šc marsikaj dosegel. Nekaj novega nam pa je po¬ kazal kvartet oziroma kvintet Slovenija. Kar se tiče petja, v Nev.' Vorku šc nismo slišali kot sedaj pri tem kvartetu. Prizna¬ ti se mora pevovodji Mr. Hude- tu. da je za ta kvartet res izbral najboljše moči v tej naselbini. . Toda nekaj posebnega nam je pokazal kvartet v soboto, nain- venccv. Skrajni čas je tedaj bil, da so nekateri imeli toliko po¬ guma, da so postali samostojni. Zeloti ie le, da bi tem sledili še drugi ter bi postali bolj samo¬ stojni. Kdor zna delati za druge ga, bo znal tem bolj tud za sebe. -— O nedeljski podstavi, ki jo je priredilo pevsko in dramatič¬ no društvo Danica v nedeljo v Hrookljnn, bomo poročali obšir¬ neje v prihodnji številki našega 1 s £ Pretečeno nedeljo je imel hr- vatski violinist Zlatko Balokovič svoj 9. koncert v Ne\v Vorku v N a tic.n;: I 'i teatre ter jc dosegel popolni uspeli. Izbral si ji naj¬ boljše vijolinske točke tiajvečjib mojstrov ter se je izkazal kot na¬ darjenega umetnika neizčrpnega bogastva. Mojstrsko ir igral Franckove sonato ter je z lahkoto premagal 1 tehnične težkoče skladbe glasovi- , tega vijolinista Kreisterja. j Poteza njegovega loka je ocl- ; ločna in glas njegovih strun ne¬ žen in ljubezniv. Občinstvo se je | divilo njegovim proizvajanjem in - mn je burno aplavdiralo. Po tri- ; krat- in petkrat se je moral od- j zvali briipnctnu ploskanju ter pri- | ti na pozornico. Kar pa napravi največji vtis, je : njegov neprisiljen nastop .ki ni- i m;i nobenega pretiravanja iti po- sebnega zvijanja, kakor je to v splošni navadi pri dragih umetni- 1 kih te vrste. Balokovič se po mnenju kriti¬ kov v tukajšnjih angleških listih ; lahko prišteva med največje vijo- I 1 i n is ib 8. uri zvečer v National Theatrc na i 41. cesti zapadno od Broadtvava i blizu 7. Ave. \ r sak zaveden Slo- j vence, oziroma Jugoslovan, naj bi prisostvoval temu koncertu, I da sliši največjega sedanjega ju- 1 goslovanskcga umetnika na go- : sli. ' stvu, nakar je bil dalje časa i -. - ; črni uradnik. Pretekli teden je umri v A: o- vvaukee, Wis., rojak Jos. Pr e.v c- ! nik, rojen v Gornjem gradu v-a | Štajerskem, kjer zapušča Števil* : ne sorodnike. — Rojaku Antonu | Gross je umrl istotam sedemiei- | ni sinček. — Dne 25. februarja j e j umrl v Mihvaukee rojak John | Marinko, član društva št. 24 S. j S. P. Z. Pokojnik je svak glav- I nega blagajnika imenovane z te¬ ze A. Kalana. Tu zapušča rajni žalujočo soprogo in tri nedorc.st- 1 le otroke ter brata, ki je prišel na : pogreb iz Clevelanda v Mihvi.u- | kee. —V Lincoln, lil., je umrla o- ] jakinja Mrs. Amalija Bregar v : starosti 42 let. Ob odprtem gro- ; bu je govoril predsednik druživa št. 159 SSPZ ter .se v lepih bese¬ dah spminjal pokojne ustanov- l niče tega društva. •— v Ame"iki zapušča pokojnica soproga, v ■ Chicagu, III., teto, v Lincolnu pa i sestro; V stari domovini živita i še njen očim in brat. j — V Chicagu je umrla dobro znana rojakinja Mrs. J. Koc.ie- : var. ki je bila že dlje časa pri¬ klenjena na bolniško poste' - .; o. i — Istotam je preminul rojak J. Sarcelj. — V Butte, Mont., je po dol¬ gotrajni bolezni umrl Fr. M ris. Pokojni je bil rodom iz Črnom¬ lja na Dolenjskem. Bil je elan društva št. 207 SNPJ. ki mn je tudi točno izplačevalo bolniško podporo. Pokojnik zapušča tu¬ kaj soprogo in troje udora?‘ih otrok. Če je . šena v objemu drugega. . . Mihael Popovič, delavec, $ta- : nujoč na No. Robe v St. Chica¬ go, 111., je bil jedva tri mesece c- ženjen ter bi se bil moral po vseh pravilih še vedno zibati v nebesih medenih tednov. Toda kdo naj razume tajne ženskega srca! Ko je prišel nedavno do¬ mov, je našel svojo drobno ženi- ; co v objemu drugega. Po bi mi ; sceni je zapustil hišo, naje! av¬ lo-taksi ter se odpeljal v ( or- don park, kjer si je pognal l e¬ glo v prsi nad srcem. ’! rž ko ra¬ njenega so odpeljali v bolnic n Če govoriš, govori stvarno Mi molči. OGNJENI KO VO ŽRELO. Te x»sčilna slika kadečega se i -c-l* italijanskega vulkana Vezuvija. je ki¬ la vzeta iz zraka. Fotografski posne¬ tek je vzel neki italijanski letalec ko je letel nad ognjenikom, ko je slednji bruhal lavo in ogenj. ;Stran 4 NAŠ DOM i 0 gospodarski izobrazbi in „Naš dom” Vsak izmed nas mora, odkar je pričel skrbeti sam zase, dan za dnem reševati nebroj gospodarski vprašanj. To se godi vse tja do našega konca. Vprašanja našega vsakdanjega kruha, našega zasluž- • k t, našega stanovnja, naše obleke itd., so najvažnejša gospodarska vprašan.ja, tako za posameznika kakor za skupnost. Najvažnejša so ta vprašanja zato, ker se tičejo našega vsakdaanjega življenja in so zato odločujočega pomena za posameznika, za družine in za druge skupine človeške družbe. Ugodna rešitev teh vprašanj v Splošnem pomenja zadovoljstvo, srečo in napredek, dočim ima ne¬ ugodna rešitev ravno obratne posledice. Zaradi tako velike važnosti bi človek pričakoval, da se bo tako yažnim vprašanjem posvetilo največ pozornosti zlasti od strani _ našega časopisja, a dejstvo je, da se o podrobnih gospodarskih Vprašanjih neverjetno malo razpravlja. Resnici na ljubo pa bodi pripomnjeno, da smo ameriški Slovenci že imeli nekaj gospodar- . skih listov, oziroma delno gospodarskih, a se ti listi niso vzdržali, kar moramo smatrati kot dokaz, da v preteklosti med nami ni bi¬ lo dovolj, zanimanja in smisla za gospodarska vprašanja, kajti ako bi ga bilo, bi omenjeni listi še danes izhajali. Nasproti temu pa je treba ob tej priliki poudariti, da so se raz- ncre med ameriškimi Slovenci, zlasti kolikor se tiče gospodarstva, zelo in korenito izpremenile v zadnjih desetih letih. Pred vojno je bila velika večina naših rojakov le s telesom v Ameriki, z dušo pa v starem kraju. Razmeroma dober zaslužek in druge momen- talne življenjske ugodnosti so nas vezale na Ameriko, a naša ož¬ ja domovina nas je vabila nazaj v svoje toplo, četudi skromno na¬ ročje. Odločiti se na eno ali drugo stran, ni lahka stvar, kajti ista ni odločujoča samo za en dan ali eno leto. ali pet ali deset let, — .temveč za vse življenje. Treba je za to tehtnega premisleka, treba izkušenj in treba je skrbno zasledovati razvoj dogodkov, predno Se človek definitivno odloči za to ali ono stran. Gospodarstvo računa in dela samo z določenimi pojmi: nedo¬ ločnikov ono ne pozna. V politiki lahko človek rabi nedoločene pojme, kakor: morda, utegne biti, nekaj, itd., v gospodarstvu pa sta mogoča v bistvu samo dva pojma •—^ da in ne.— Le imate v j Žepu deset dolarjev, jih morda ni enajst? ali 9.99, temveč jih je de- Set in niti centa več in ne centa manj. Ta primera ima v našem Slučaju pojasniti to, da v splošnem med nami toliko časa ni bilo mogoče z uspehom razpravljati o podrobnih gospodarskih vpraša- j njih, dokler se ni zadostno število naših rojakov odločilo za zrnc- j rom ostati v Ameriki. i Prišla je vojna s svojimi ovirami v potovanju in s svojimi go¬ spodarskimi in političnimi izpremembami, ki so povzročile, da se . je pričela tehtnica naše domovine za bodočnost nagibati na stran Amerike. Mnogo rojakov, ki je bilo pred vojno za trdno namenje- . .lijih vrniti se v staro domovino, se je definitivno odločilo ostati v Ameriki, in ti so potem uravnali tudi svoje privatno in drugo živ¬ ljenje v tej smeri. In s to svojo odločitvijo so ti rojaki brezdvomno ustvarili smisel in potrebo o razpravljanju o naših podrobnih go- . spodarskih vprašanjih. “Naš Dom” bo posvečal znaten del svojega prostora gospodar¬ stvu, zlasti onim panogam, ki se direktno in najbolj tičejo intere- j sov naših rojakov in jihovih domov. Uredništvo ‘Našega Doma iskreno vabi v krog svojih sotrudnikov vse one rojake, ki imajo smisel in zmožnost stvarno razpravljati o eni ali drugi gospodarski j panogi ter tako svojemu porodu pomagati do večje gospodarske ; izobrazbe in s tem do boljšega gmotnega stanja. Druge, rojake, ki ; se zanimajo za gospodarska vprašanja in za splosen gospodarski napredek med nami, pa vabi isto uredništvo v krog svojih naroč¬ nikov, prijateljev in zagovornikov ter širiteljev! = NAS DOM === (Our Home) Slovenian Weekiy issued everv Thursdav Owned and published bv NAŠ DOM PUBLISHING CO. Inc. Dr. M. J. Pleše, Preš.; Anton Šabec, Editor; lenacii Hude« Manaser 261 East lOth St. NewYork, N. Y. List za gospodarstvo, izobrazbe in zabavo. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naslov: “NAŠ DOM” UNfJSKI LIST Naročnina za vse leto $2.00, za pol leta $1.00; za Evropo za vse leto $2.50. £U Kdor nikdar stradal ni, ne ve, jkako lačnemu kruhek diši. Moder mož se šele oženi, ka¬ dar ima ženo in deco s čim preži¬ veti. Potreba ne pozna postave. Tašča naj pomisli, da je tudi ona bila snaha. Resničnost je edini denar, ki velja povsod. Kar mora biti, — to bo. Kam gre denar za davke Delavec mora delati po en dan v tednu tekom celega leta samo za dohodninski davek. V Združenih državah je približno 3,400.080 javnih uradnikov in nastavljencev, katere plačuje davkopla¬ čevalec. To pomena, da mora vsak moški, ženska in otrok, ki je prekoračil starost desetih let in ki dela za svoj obstanek, pla- plačati 91 dolarjev na leto kot svoj tribut k plačevanju ogromne- armade vladnih uslužbencev. Večina ljudi misli, da plačajo j bogataši največ dohodninskega davka, toda predsednik Coolidge je imel prav, ko je nedavno re¬ ke!:, — Davki dosežejo in ukre¬ ni ene vse ljudi, toda najtežje so prizadeti siromaki. Zadnje preiskave, ki so šle za tem, da se dožene, kdo mora pravzaprav nositi najtežja brc- j mena dohodninskih davkov, so j spravile na dan presenetljiva dej- ; stva. Cim ubožnejši in siromaš- : nejši ste, tem več morate plačati ■ v proporcionalnem pogledu, j Vsak tvomi.ški ali drugi delavec j | ki dela šest dni v tednu, dela j vsak teden po en dan samo za ! svoj dohodninsk idavek. Ali z j drugimi, še bolj razumljivimi be- : sedatni povedano: Le ne bi bilo j treba plačevati dohodninskega ; davka, bi lahko vsak delavec o- j stal vsak pondeljek doma, pa bi i imel koncem tedna natančno ta- ! ko Veliko vsoto, kakor jo ima sedaj:, ko dela po šest dni v ted- j nu! Sedaj, ko to pišemo, je v vlad- j nih službah približno 3,400.000 j državnih uradnikov in drugih na 1 stavljencev, katere plačujejo i davkoplačevalci. Plače teh usluž- i kakor^ 3.800.® dolarjev. To po- ; meni, da mora Vsak moški, žens- j ka in otrok, ki je prekoračil de- j seto leto svoje starosti, vsak, ki i mora delati za svoj obstanek, — plačati 91 dolarjev na leto, da se tako doseže zadostno vsoto, ki je potrebna za plačilo vladnih us¬ lužbencev. Vsak siromašen delavec , ki . malo. zasluži, mora plačati pro- j porcijonalno mnogo več davka j nego milijonar. — Pripomniti : moramo, da gre od vsakih deset i dolarjev, ki jiii izmenjate ter iz¬ date pri trgovcu, skoraj dva do- : larja za davke. Skoraj 2 dolarja od desetih dolarjev, toda vi tega I seveda ne. veste, oziroma niste ; vedeli do sedaj. Delavec, ki za- i služi od 10 do 60 dolarjev na te- j den, porabi skoraj vse za svoje j vsakdanje življenske potrebe. Milijonar pa se navadno reši ve- j likega dela dohodninskega dav¬ ka s tem. ker z delom praktič. ni¬ česar ne zasluži ter ni na nobeni plačilni listi, kakor je delavec v tovarni ali premogovem rovu ali : klerk v pisarni. Od svojih bon- ' dov, v katerih leži glavni del : njegovega bogastva, pa tudi ne | plača nobenega davka, kajti on ima navadno samo držvne bon- ! de ter honde Zdr. držav, ki so ob- dačenja prosti. Tako vidimo .da mora vsak de¬ lavec delati osem tednov v letu j samo za davke in takse, dasi te¬ ga sam ne ve. Če ne bi bilo treba plačevati dohodninskega davk i. bi si lahko vzel vsak delavec. - vsak premogar, vsak pisarni-ni ali trgovski uslužbenec dva ne¬ seva počitnic na leto ter bi it.ud : koncem leta ravno toliko denar¬ ja v žepu, kakor ga ima sedaj, ko dela vse leto in ko mora pla¬ čevati dohodninski davek. Delavec, ki dobi ob sobotah po 20 dolarjev plače v svoji ku¬ verti, bi imel koncem leta 160 dolarjev več, če ne bi plačeval dohodninskega davka. Trgovski pomočnik ali proda¬ jalka v trgovini, ki zasluži po 35 dolarjev na teden, bi imela kon¬ cem leta 280 dolarjev več, če ne bi bilo tega davka. Priznavamo, da moTajo biti davki, ki so potrebni državi za plačevanje njenih mestnih, o- krajnih in državnih uradnikov in nastavijence. Toda zadnja leta pa razsipajo reprezentantje davko¬ plačevalcev v državni legislatu- ri in kongresu v VVashingtonu na vse mogoče načine ljudski denar. Kongresniki in senatorji v \Yashingtonu, ki jih je izvolilo ljudstvo in jim poverilo zastopa¬ nje svojih teženj, volijo z naj- mirnejšo vestjo na svetu milijo¬ ne in milijone ljudskega denar¬ ja za stvari, o katerih nima dav¬ koplačevalec niti pojma. Od vseh državnih departmen- tov, je najbolj zaposlen trgovin¬ ski department, ki potroši tudi največ denarja. Med tisočerimi in tisočerimi stvarmi, ki jih je upeljal ta departmnt. je tudi ta, da je najel celo armado ljudi, da preiskujejo gazonretre, če so pravilni. Drugi nastavljenci zo¬ pet pišejo varnostne predpise za večje tovarne, dočim tretji izde¬ lujejo tekoči zrak. Zopet nadalj- ni pregledujejo in nadzirajo ki- no-gledišča na parnikih, a nadalj- na skupina nadzira eksperimen¬ tiranja fotografiranja zvezd ob dnevni svetlobi. Mnogo denar¬ ja davkoplačevalcev se je vrglo proč s tem, da se je preiskavalo, kakšna krogla za golf ima večjo odporno silo: ali raskava ali gladka, in ktera teh krogci bo dalje zletela. Kajne, zelo važna stvar! Kako je pravilno izpirati ostri¬ go in kako pocukrati citrono, sta dva nadaljna važna eksperimen¬ ta, s katerima se bavijo ljudje, ki jih plačujejo naši dvkoplače- vlci. Nadalje se eksperimentira, — seveda z ljudskim denarjem, ali bi se ne moglo narediti iz žaga¬ nja primerne hrane za živino. —- Če bi ta eksperiment uspel, bi to pomenilo milijone zaslužka za lastnike gozdov in parnih žag, toda ubogi delavci Združenih dr¬ žav so tisti, ki plačujejo ta dragi eksperiment, ne pa posestniki, gozdov in žag, ki imajo pri tem edini interes! Naša vlada naravnost pregreš¬ no razsiplje ljudski denar. Že pred vojno sta -legislatura in kon- (Nadaljevanje na 9. strani) NAŠ DOM Stran 5 r v Edgar Allan Poe: ČRNA MAČKA Prevel: A. Šabec. Glede te povesti, ki je takisto grozna, kakor je priprosta, ne pričakujem, da se jo bo verjelo, j niti v to nikogar ne silim. Jaz pa vendar vem, da nisem niti blazen niti da ne sanjam. Toda jutri mo¬ ram umreti, zato si hočem da¬ nes olajšati dušo. Opisati hočem i nekaj dogodkov, po vrsti, ka - ; kor so se završili. Že v rani mladosti sem bil ta- i ko mehkega srca, da sem postal ; vsled tega predmet porogljivo- i sti od strani mojih tovarišev. — j Posebno sem ljubil živali in mo- j ji starši so mi dovolili imeti pri sebi svoje ljubljence. Ž njimi sem prebil večino svojega pro¬ stega časa in nikoli se nisem po¬ čutil srečnejšega kakor takrat, ko sem jih lahko božal ter ž nji¬ mi 1 jtibimkovai. Ta lastnost mojega značaja je rastla z menoj, in čim večji in starejši sem prihajal, tern večje veselje se m ime l nad živalm i. — 'Kdor je že sam občutil posebno j nagnenje in ljubezen do zveste- i ga psa, ta me bo gotovo razu- j mol in vedel, kakšno zadovoljst- ! vo ima človek v tej lastnosti. Oženil sem se rulad in bil sem j presrečen, ko sem opazil, da ima j moja žena iste lastnosti ter da j tudi ona ljubi, živali. Ker je vi¬ dela, kako sem jaz z vsem srcem pri živalih, zato ni izpustila no- i bene prilike, da bi mi ne pripr-a- j vila in kupila te ali one živali, j Imela sva ptice, zlate ribice, le- | pega psa, par kuncev, malo opi- i co in mačko. Mačka je bila posebno lepa. ; velika, kot noč črna-žival, obdat - - ; jena s posebno bistroumnostjo, j Kadar je moja žena govorila o j -bistroumnosti te .živali, je tudi i večkrat opomnila praznoverno j bajko, da je v vsaki črni mački j tudi nekoliko čarovnice. Ne mi- j šiite pa. da je morda res v to ve- : roval-a, ne, — to omenjam le za- ; to. ker mi je prišlo bas na misel. | Ta mačka je bila moja poseb- : na ljubljenka in tovarišica pri i- .gri. Hranil sem jo vedno jaz in povsod po hiši je šla za menoj. 1 Le stežka sem zabranil, * da ni šla i na ulico za mano. Tako je trajalo najino prijateljstvo več let, tekom tega časa pa se ie pri- i merila v mojem temperamentu ; in karakterju — sram me je to i .priznati — radikalna izpremem- I ba. in sicer izprememba na slab- J še. Od dne do dne sem postajal : bolj muhast, zdvažljiv in suro- veiši napra-m občutkom drugih. | Napram ženi sem si dovoljeval • surovosti, končno pa sem ji že i zagrozil z dejanji. Tudi moji ži- j valski ljubljenci so morali seve j občutiti to izpremembo. Ne da' bi jih samo zanemarjal, temveč sem celo grdo ravnal ž njimi. — j Do mačke sem imel še vedno obzire, da je nisem mučil, kakor sem to delal že brez očitkov ve¬ sti s kunci, opico in psom, če so mi slučajno ali pa namenoma iz prijaznosti prišli na pot. Kon¬ čno pa je moja slabost — kajti - katera slabost se more meriti z 1 alkoholizmom! — zmagala in nazadnje je morala tudi mačka, i ki je bila že stara in vsled tega j nekoliko godrnjava, občutiti mo- j je muhe in slabo razpoloženje. Ko sem se vrnil nekega veče¬ ra močno opit domov, sem si do- inišljeval, da se mi hoče mačka izogniti, [ezen sem jo zgrabil, j pri čemer me ie iz strahu, da ji bom stori! kaj žalega, opraskala. I V tem trenotku pa se me je !o- i tila demonska besnost. Samega [ sebe nisem več poznal. Iz svo- j jega žepa sem potegnil nož, ga odprl, zgrabil ubogo žival za vrat ter ji iztaknil oko. Ko sem zjutraj vsaj deloma trezen vstal, sem občutil nekaj kakor gnus, dočim je ostala mo¬ ja duša nedotaknjena. — Zopet sem se vdal pijači in kmalu je bil otopljen v vinu zadnji spomin na to prekleto dejanje. Med tem pa je mačka počasi okrevala. Njena prazna očesna votlina je nudila seveda strašen pogled, toda kakor je bilo vide¬ ti. je ni več bolela. Kakor prej, tako je tudi poslej še vedno ho¬ dila po hiši, toda kakorhitro me je ugledala, je —• kakor je bilo pač pričakovati — takoj pobeg¬ nila ter se skrila. Toliko je še o- stalo od mojega starega srca, da nte je to sovraštvo do mačke, ki me je nekdaj rada imela, bolelo, j Toda ta čut se je moral kmalu umakniti moji razdražljivosti. Nato pa me je obvladal, samo da bi me popolnoma uničil, duh per- vci-Bnoaii iu nenaravnosti, lega duha filozofija ne pozna. Toda kdo se ni že stokrat zalotil pri tem, ko je storil kako surovo ali nesmiselno dejanje, in sicer sa¬ mo zato, ker bi ga ne smel? — Tako se je.pojavilo pri meni ta¬ ko nerazumljivo stremljenje du- ; še, ki je šlo za tem, da bi sama ! sebe mučila. Nekega jutra sem j vrgel popolnoma hladnokrvno j mački vrv. okoli vratu ter jo o- besil na drevesu v vrtu. — — Obešal sem jo s solzami v očeh in z bolečino v duši; obesil sem jo zato, ker sem vedel, da me je ta živalca nekdaj rada imela, o- besii sem io, ker sem bil prepri¬ čan, da mi ni dala povoda za to, obesil, da sem s tem zakrivil — greh, smrtni greh. ki je še dolgo trapil in mrcvari! mojo dušo. V noči po tem strašnem deja¬ nju me je zbudil iz spanja alarm, ki je naznanjal, da gori. Okenski zastori moje sobe so bili že v plamenih. Vsa hiša ie bila v og¬ nju. Le z največjo težavo sva se jaz in žena rešila smrti v pla¬ menih. Zgorelo je popolnoma vse in prišel sem ob vse imetje, se porušili. Zid, ki je še ostal, ni bil posebno debel: stal je sredi hiše in ob njem se je prej naha¬ jalo zglavje moje postelje. Več¬ ji del ometa je vzdržal vročino ognja, gotovo vsled okolščine, ker ni bilo še dolgo temu, kar je bil j obmetan. Pri tem zidu je stala j velika množica ljudi, ki so mora¬ li tamkaj nekaj posebnega vide- j ti. Stopil sem bližje ter videl na j zidu vtisnjen relief velike mač- I ke. Odtis je bil popolnoma na- | tančen. Okoli mačjega vratu ■: je bilo videti odtis zanjke. Ob prvem pogledu na to pri¬ kazen — kajti drugače tega ne S morem imenovati — sta bila mo- j je presenečenje in strah brez- ! mejna. Končno pa mi je prišla j preudarnost na pomoč. Mačka : je visela, kolikor sem se sporni- ; njal, na drevesu v vrtu, ki je mejil na hišo. Ko se je začul alarm, se je vrt takoj napolnil z ljudmi, in nekdo teh je moral mačko odre¬ zati z drevesa ter jo vreči skozi ; okno v mojo sobo, z namenom, ■ da bi me zbudil. Ker so se pa ta- j krat porušile ostale stene, so žr- j te v moje grozovitosti stisnile k I sveže obmetani steni, nakar je j apno s pomočjo vročine in amo- j nijaka, ki se nahaja v telesu vsa- j ke živali, povzročilo ta odtis. Kljub temu, da sem položi! na ta način svojemu razumu čist račun oglede tega nenavadnega! pojava, se vendar nisem mogel iznebiti vtisa nekega strahu. — Tekom dolgih, mesecev nisem mogel pozabiti pogleda na odtis mačke, in v tem času se je v mo¬ jem srcu pojavilo nekaj, kar naj bi bil kes, a ni bil. Ti očitki so me tako trapili, da sem sklenil o- zreti se v beznicah, v katere sem poslej zahajal, po drugi živali, da nadomestim ž njo prvo. Nekega večera, ko sem sedel v eni takih beznic, je izzval mo¬ jo pozornost črn predmet, ki je stal na velikem, z rumom napo¬ lnjenem sodu za točilno mizo. Ko sem si ta predmet natančnej¬ še ogledal, se je izkazalo, da je na sodu Velika črna mačka, ki bi j bila popolnoma podobna moji j prejšnji črni mački, če ne bi ime- j la na prsih črne lise. — Moja j prejšnja mačka je bila namreč popolnoma črna. Stopil sem k sodu ter pričel i gladiti žival, ki je pričela takoj veselo presti ter se stiskati k mo ji roki. Baš to je bila žival, kakr¬ šno sem iskal. Poklical sem krč- i mar ja ter mu rekel, d abi bil pri- ! pravi j en kupiti mačko, toda on I ni hotel ničesar slišati o kakem ; denarju ter mi rekel, da mi jo z veseljem podari, ker ne ve, ne čigava je, ne.odkod se ie pritep- la. Jaz sem še nadalje gladil mač¬ ko, ko pa sem se namenil, da od¬ idem, se je tudi mačka pričela obnašati posem tako, kot da me nameraa spremiti. Odšla sva to¬ rej z mačko ven in medpotoma sem se zdajpazdaj ustavil ter jo zopet nekoliko pogladil, v hiši se je takoj privadila in kmalu je postala ljubljenka moje žene. Kar pa se mene tiče, moram j priznati, da sem kmalu začutil i zoprnost do te živali. To je bilo 1 uprav nasprotje tega, kar sem j pričakoval, toda —- sam ne vem, I zakaj in kako je prišlo — ravno j prijaznost te živali do mene je \ vzbujala v meni do nje zoprnost j in odvratnost. Izogibati sem se ; pričel mački, toda spomin na mo- j ie prvo grozno dejanje, ki sem ■ ga zakrivil pri prvi živali, me je zadrževal, da nisem tudi s to po¬ čel enakih grozovitosti. Vkolikor je naraščala moja od¬ pornost in mrka odvratnost na¬ pram mački, vtoliko je rastlo pri nji nagnenje do mene. Povsod je sledila mojim korakom, in si¬ cer s tako stanovitnostjo, ki jo je le težko predočiti čitateljem. Cim sem sedel na stol, je počeni¬ la na stol ali pa mi skočila v na¬ ročje, kjer me je mučila s svo¬ jim predenjem in ljubeznivostjo. Kadar sem vstal, se mi je motala med nogami, da sem moral vča¬ sih prav paziti, da nisem padel. Daši sem ob takih trenutkih ob¬ čutil vedno željo, da bi jo prijel ter treščil ob tla, me je vendar misel na moj prvi zločin zadrže¬ vala od tega. Še bolj pa me je od takega dejanja — kar odkrito j naj priznam ! -— zadrževal abso- j lutni strah pred to živaljo. Ta strah pa ni izhajal morda j od tega, da bi se bal živali,' da ! me bo telesno poškodovala, in j vendar ne morem drugače pojas¬ niti tega strahu. Sram me je skoraj priznati, — da, celo tu, v tej celici, se sramujem tega pri¬ znanja — da sta ves strah in groza, ki sem jo občutil pred to živaljo, izhajala prav iz one be¬ le lise. ki jo je imela mačka na prsih. Ta lisa, ki je postajala vedno večja — ali je bila to le morda moja domišljija? — je dobivala bolj in bolj obliko — vislic! Da, oblike ir črte te lise so se vedno jasneje in ostreje izražale ter risale podobo te strašne naprave! Zdaj pa sem postal popolno¬ ma obupan in strt. Ta neumna žival, katere vrstnico sem sirovo umoril, naj postane torej muči¬ teljica meni, po božji podobi u- stvaf jenemu človeku! Ah ! Ne podnevi, ne ponoči nisem imel več miru! Pod težo strahovitih muk, ki sem jih prestajal, so izginili še oni ostanki dobrega, ki so bili prej v meni. Moje slabo razpo¬ loženje -se je izpremenilo v so- raštvo proti vsem in vsemu, in moja žena, moja potrpežljiva, do¬ bra žna, je bila tista, ki je mo¬ rala prenašati izbruhe moje to¬ gote. Nekega dne me je v neki gos¬ podinjski zadevi spremila v-klet s tar.ga poslopja, v katerem smo bili tedaj prisiljeni stanovati za¬ radi svoje revščine. Mačka je šla z nama v klet, in ker bi se bil kmalu nad njo spodtekni! in pa¬ del, me je žival pripravila v be¬ snost. Zgrabil sem sekiro ,in, po- zabivši na svoj otroški strah, ki me je dotlej vedno zadrževal, —* sem dvignil roko, da jo z enim udarcem ubijem. Toda udaril ni¬ sem ,ka,jti moja žena me je pri¬ jela za roko ter s tem preprečila zamahljaj. Zastran tega njenega vmšavanja se me je-polastila na¬ ravnost blazna besnost, izvil sem roko iz njenega prijema, zavihtel sekiro ter ji z enim u- darcem preklal glavo. Nesrečni¬ ca se je brez glasu zgrudila mrt¬ va na tla. Ko sem izvrši! ta strašni umor sem vse dobro preudaril ter se pripravil, da spravim truplo v kraj. Da ne morem trupla ne ponoči ne podnevi odnesti iz hi¬ še, ne da bi se s tem izpostavil nevarnosti, da opazijo kaj moji sosedje, to sem vedel. V možga¬ nih se mi je porodilo uebroj na¬ črtov. Zdaj mi je prišlo na misel, da bi truplo razsekal ter ga t malih kosih požgal, zdaj sem zo¬ pet sklenil izkopati v kleti jamo ter zakopati truplo vanjo; na¬ to sem spet preudarjal, če ne bi bilo boljše, da spusaim truplo v vodnjak na dvorišču, ali pa naj ga morda kakor trgovsko blago zabijem v zaboj ter dam odnesti iz hiše. Končno pa sem prišel na nekaj, kar se mi je dozdevalo kot najboljši izhod. Sklenil serg zazidati truplo v kleti. V to svrho je bila klet kakor nalašč zgrajena. Zidovje kleti je bilo samo površno sestavljeno in zgrajeno ter pred kratkim kar na surovo z ometom obmetano. Omet je bil mehak, ker se za¬ radi vlage, ki je vladala v kleti ni mogel »posušiti. Poleg tega se je nahajal ven isteni nekak pri¬ zidek, k-i je nastal gotovo vsled kakega takozvanega slepega kamina ali štedilnika. Ta pred- zidek je bil prazen ter je stal V, enaki črti. Niti malo nisem dvo¬ mil, da mi bo prav lahko odstra¬ niti opeke, spraviti truplo v od¬ prtino ter jo nato zopet zazida- (Nadalievanie na 8. strani.) Stran 6 NAŠ DOM JUGOSLOVANSKA PEVSKA ZVEZA Na drugem koncertu Zveze jugoslovanskih pevskih društev v Cleveland, O., leta 1917, je bilo navzočih nad 300 pevk in pevcev.. Zastopana so bila dru- sr a: Bled, Conemaugh, Pa., Rodoljub, Johnstown, Pa., Edinost, Zvon in Soča, Cleveland, O., Slavec in Domovina, New York, N. Y., Liubljanski Vrh, Detroit in Zvon, Forest City, Pa. Pevska društva 1,’red Seti sem se mnogokrat oglašal v raznih časopisih glede petja, zadnje čase pa sem nekoliko utihnil, deloma vsled prevelike zaposlenosti, deloma'pa tudi zaradi tega. ker sem opazil, da je na pevskem polju v našem narodu navdušenje za petje prenehalo. —- Vzemimo samo Cleveland, O. Koliko društev je bilo tam in kako so bila močna. Večinoma so po kratkem življenju zaspala ali pa so se v članstvu tako zelo skrčila, da ne prihajajo več v poštev. In to ve¬ lja tudi za pevska društva po drugih naselbinah. Vzrokov za take pojave imamo več, in jih ne bom našteval. .Povdariti hočem samo to, da je poglavitni vzrok, .da naša pevska društva ne uspevajo, iskati v občinstvu, ki navadno ni naklonjeno pevskim društvom in jih za- i' •■■no ne podpira. Resnica pa je, da je ravno pevsko društvo v vsaki naselbini ne- < -'kodno potrebno. Star pregovor pravi: Kdor ne ljubi petja, nima blagih misli. — Zato se opaža vsepovsod, da je oni narod najnaprednejši in na naj¬ višji stopinji izobrazbe, ki goji petje. Splošno je znano, da Amerikanci niso pevci, priznati pa se jim mora, da zelo cenijo in ljubijo lepo petje, kar je razvidno že iz te¬ ga, da so v ameriških operah nastavljene najboljše evropske pevske moči z velikanskimi plačami. Kako veliko važnost polagajo Ameri¬ kanci posebno na petje, je razvidno tudi iz tega, da se je v Ne ur Yorku sestavil odbor, sestoieč iz mnogih miiijonrjev in najboljših opernih in koncertnih dirigentov ter si postavil nalogo s pevskimi društvi tujih narodov Amerikance privesti do tega, da tudi sami vstanove svoja pevska društva. Razposlana so bila vabila, na vsa nev/vorška pevska društva tujih narodov na sestanek, kjer je bil razložen obširen program, po katerem sc prične z 21. aprilom veli¬ ka mednarodna tekma pevskih društev, katerim se bodo razdelile dragocene nagrade po njih zaslugah,. Za to leto je ta program omejen samo na mesto Nev, Vork ter se je priglasilo 35 društev na sodelovaje, med temi tudi dvoje slo¬ venskih društev, namreč Slavec in Domovina, ki nastopita skupno s hrvatskim pevskim drušivotinGaj. To ho velika manifestacija tuje¬ jezičnih pevskih društev in prvič v Ameriki v 'tolikem obsegu. Po zgledu mesta New Vork se bodo take tekme mogoče že prihodnje leto prirejale tudi po drugih mestih'Združenih držav. To n iza nas majhna čast, da smo •naseljenci bili poklicani -v to. da učimo Amerikance, kako; je treba peti. ideja je velika in v do¬ glednem času bodo po vseh mestih velike Linije vstanovljena ame¬ riška (angleška) pevska društva po naši zaslugi. To sem omenil zaradi tega, da tudi naši ljudje uvidijo, kako ce¬ ni \merikanec petje in kako si prizadeva upehati to naj lepšo vseh umetnosti med soj lastni.narod. Mi pa, Slovenci, ki smo že od mladih nog navajeni peti, hi mo¬ rah polagati veliko važnost na to, da ta svoj naravni dar gojimo in izpopolnjujemo ter širimo lepo petje. Naj mi bo še dovoljeno izpregovoriti nekaj besed o Jugoslovan¬ ski pevski zvezi, ki je bila vstanovljena leta 1916 in je priredila pet velikih koncertov v Johnstovvn, Pa., Cleveland, O., New Vork, M. V. 'Forest City, Pa., in Youngstown, O. Ako bi k temu še prdjali zadnji koncert v Pittsburgh, Pa., leta 1921, katerega nekateri ne prizna¬ vajo zvezni koncert, hi jih bilo 6. Da so ti koncerti izostali, je bila poglavitni vzrok kriza v ame¬ riški industriji po vojni. Milijone delavcev je tedaj iblo skoraj dve lo¬ ti brez- dela ,lcar je zelo škodil ©pevskim društvom, kajti ako ni za¬ služka, tudi pevci društev ne morejo vzdrževati. Zadnje leto so se delavske razmere zopet izboljšale in sedaj je zopet prilika, da se zvezini koncerti zopet obnove. Na tem mestu vabim slovenska pevska društva ,da o tem raz- motrivajoj ako so pri volji udeležiti s« velikega koncerta ter naj mi poročajo naspodaj označeni naslov. Daši je bil tak koncert leta 1921 v Pittsburghu, se mi navzlic te¬ mu zdi primerno, da se tudi letos in sicer na Labor Dav 1. septem¬ bra priredi koncert v Pittsburghu in sicer zaradi tega, ker je v me¬ stu Samem in posebno se v okolici mnogo jngoslovtmskega življa. Seveda je to odvisno od tega, ako so pittsburška pevska društva s tem zadovoljna in ako hočejo prevzeti veliko nalogo za priprave za tak koncert. V nekaj dneh se bom tudi pismeno obrnil na društva v tem po¬ gledu. Ker pa je mogoče, da je kje kako društvo, ki bi rado sodelo¬ valo z nami, pa za njega naslov ne vem, bi prosil, da se mi javi in naznani naslov. S pevskim pozdravom ! Ignacij Hude, 261 E. lOth Street. Nev v York Citv. Na sliki ja videti Narodno katedralo v War,hingtoiui, kj er počiva v poseb¬ ni grobnici truplo velikega Amerikanca, bivšega predsednika Wilsona. Kate¬ drala je zgrajena na pri jasnem griču nad Washingtonom, odkoder je lep raz¬ gled na r.-etao glavno mesto. ZADNJE POČIVALIŠČE VELIKEGA AMERIKANCA. Baletna šola za otroke. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani otv.ori baletno šolo za otroke, in sicer iz razloga, ker rabi pri nekaterih predstavah ples otrok, deloma pa, da si vz¬ goji potrebni in sposobni nara¬ ščaj za operni balet. Šolo bo vo¬ dil priznani strokovnjak baletni mojster Aleksander Trobiš ter bo v .»jej poučeval vse, od po¬ trebnega ritmičnega počet k a in priprostega plesa, do popolne iz¬ obrazbe za oder. Stran 7 NAŠ DOM „ Domovina” Letos v januarju je proslavilo slovensko pevsko in dramatično društvo Domovina v Neve N orku petnajstletnico svojega obstan¬ ka. Petnajst let neumornega in nesebičnega kulturnega dela /.a prosvetni narodov blagor' Da je Domovina, eno . najagil- nejših kulturnih društev, tega ne zanika nihče, kdor pozna delo¬ vanje tega društva. Saj ne pre¬ teče noben mesec; da ne bi njeni pridni člani priredili sloveli, jav¬ nosti v New Torku te 'ali one pevske in dramatične prireditve, včasih celo po"dve na meseč! — in pri tem je treba'. vpoštevati. da so gralci diletantje in ne. ig¬ ralci po poklicu, ki si mbrajo z različnim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Preostaja jim torej prav malo. prostega časa za učenje vlog i za vaje. ne manj¬ ka jim pa pridnosti in veselja do kultunega dela. Društvo ima med svojim članstvom nekaj ta¬ ko izbornh diletantskih moči, da h idelale čast tudi večjemu od¬ ru. — Pevsko društvo Domovina je bi ; lo ustanovljeno dne 3. novembra ; 1908 v Brookh nu. Osamljeni in daleč od svoje slovenske domo- . vine. so začutili nekateri sloven¬ ski rodoljubi in ljubitelji naše pesmi v Nev Yorku potrebo po j društvu, ki bi gojilo in pospešek j vajo v slovensk koloniji domačo besedo, slovensko pesem in ra¬ do dramatiko, ki je . tukaj — na. j tujih tleh, kjer smo tujci med tujci S — vse večje cene in vred- j nosti kakor v domovini. Zasluženi naš pevec. Mr. Ivan Adamič, sedanji avditor in glavni knjigovodja v eni največjih ne\v- y i !» timi i n ih wim mm »ni h i«' m « i * mm ran iib 1 mm s m otroških oblek. Ima zvezo z Dobra gospodinja naj bi skr¬ bela v kuhinji in v svojem sta¬ novanju sploh predvsem za sna¬ go. Snaga -- tako v gospodinj¬ stvu, kakor tudi osebna, telesna čistost — je podlaga splošnemu človeškemu zdravju. Zato naj vsaka gospodinja gleda vedno na to, da bo njeno stanovanje vsikdar v takem stanju, da je ne bo sram pred tujcem ali do¬ mačinom, ki bi nenadoma in ne¬ pričakovano (Vstopil, ker to je mučno za obe strani, kar mi bo vsaka gospodinja rada priznala. 1 ako se čestokrat dogaja po na¬ ših hišah, da stopi v stanovanje obisovalec, a tam je vse v nere¬ du in navlaki; gospodinja se pri¬ čne v zadregi opravičevati ter brisati stol, da ne bi človek se¬ del morda na prah ali drugo ne¬ snago, ki je na njem. Zato pom¬ ni: Ko prezračiš zjutraj sobe, pometi in pobriši prah takoj, nc pa šele tedaj, ko ponudiš obisko¬ valcu ali gostu stol. NEGOVANJE ZENSKIH LAS. Kako le i so bili nekdaj lasje te ali one ženske! Lotom pa so začeli počasi izpadati, izgubljali so svoj sijaj ter omrtvili ter sc povesili na celo v ohlapnih, red¬ kih in gladkih • Štrenah. Toda vsaka ženska hi temu lahko od- potnogla, če bi se le nekoliko bri¬ gala za negovanje svoje glave in svojih las. Samo deset-minut na dan naj posveti negovanju svoje glave in svojih las. pa bodo njeni lasje ostali bujni in močni, če ni vruk morda kak poseben organski ne- dotsatek v lobanji. Ce sc zane¬ marijo lasje in če se jim ne po¬ sveti dovoli oskrbe in pažnje, je potem težko doseči zopet bujno rast. Zato bi morala vsaka ženska vedeti, da potrebujejo njeni las¬ je prav tako negovanja in sna¬ žen ja, kakor njeni zobje, ki si jih vsak dan. redno umiva. No- največjimi trgovinami m more prodajati ceneje kot drug i trgovci. ODPRTO od 6 do 9 ZVEČER 42 Halleck Avenue, Telefon: Evergreen 6566 :»«illlilllHilllllil!lllliiiilill!illIli!il!lllllllll liiliiiiB' - NAŠ DOM Stran 11 MOJI DOŽIVLJAJI V TIBETU Spisal Sveu Hedin, slavni raziskovalec nepoznanih delov sveta j Pr e vel— A. Š. Čitatelje izrecno opozarjamo na to potopisno črtico, ki jo je napisal slavni Sven Hedin de- i m . <>uate!ji mu bodo v duhu sledili v nepoznane po¬ krajine prostranega Tibeta, te skrivnostne, zemlje, ki je še dandanes Evropejcem prav malo znana. Po nepopisnih mu¬ kah in nevarnostih, ki so prežale nanj vsepovsod, je ta slavni junak znanosti in vede prodrl, večkrat preoblečen, da bi ostal nepoznan, v osrčje Tibeta, kjer so se razkrila njegovim očem čuda tega nepoznanega orientalskega sveta. Videl je tam zazidane menihe, obiskal tibetanskega ‘papeža’ Tasi-Lamo, prišel v stik z roparji in banditi, dokler se tri končno po ta¬ kisto velikih nevarnostih in mukah zopet vrnil v domovino. — To delo slavnega raziskovalca je prevedeno na vse svetov¬ ne jezike, in sedaj nudi tudi ‘Naš Dom’ našim čitateljem in čitateljicam korekten in pravilen slovenski prevod. — Ured. V hribih. W . . Bilo je v prvih dneh avgusta leta 1906, ker je stopil s prijaznim pozdravom “Salam sahib” v mojo sobo velik, čreokopi«« • — Mir s teboj! — šem odvrnil .— Malo o« sc izpremenit, Mu- hamed Iza, v vseh teh letih, odkar sva se zadnjič videla v Kasgar- ju. Ali si me pri volji spremljati na mojem dveletnem potovanju pre¬ ko gora? Če se odločiš in privoliš, boš vodja moje kaiavane. — Ničesar si bolj ne želim, kakor sprejeti službo pri vas. Toda vendar bi rad vedel, kam bo šla ta pot. — Potovati nameravam v vzhodni Turkesta n; kam bomo sli potem, boš pa izvedel, ko bomo imeli zadnje vasi za seboj. — Ali že zaradi predpriprav bi moral kaj natančnejšega vedeti. — Preskrbeti moraš za tri mesece provijanta, kajti mogoče je, da v vsem tem času ne bomo zadeli na ljudi. — Potem bo šla naša pot gotovo proti Tibetu, — to je deželi, ki jo poznam tako natančno, kakor svoje lastno dvorišče. — Pripravi torej vse potrebno za tri mesece. Kupi približno šestdeset konj ter pripravi opremo za mojo karavano. Kaj misliš, koliko ljudi bi potreboval pri tej karavani? — Petindvajset mož, gospod. — Dobro. Ampak izberi same zanesljive ljudi. V desetih dneh mora biti vse pripravljeno za odhod. — Zanesite se name, gospod. Ta pogovor se je vršil v Lehu, glavnem mestu province Ladak pet kilometrov severno od desnega brega reke Indus. Nekdaj ti¬ betanska provinca, je imel Ladak pozneje sojega lastnega kralja, čigar krasni grad še danes stoji na vzvišenem mestu nad meste¬ cem Leh. Sedaj spada Ladak pod indobritsko provinco Pandšab. Jaz sem imel za seboj že precej nevarno in dogodkov polno potovanje, katero sem dovršil pred desetimi meseci. Takrat sem odpotoval iz Irapezunta, ob obali Črnega morja, v Teheran ter od tam s karavano in velblodi preko Perzije v Belutšistan in Indijo. Cilj mojega potovanja je bil zopet Tibet, kajti želel sem izpo¬ polniti svoje znanje z izkušnjami v Tibetu. Toda angleška vlada mi je strogo prepovedala vhod v Tibet iz katerekoli točke na idijski meji. Preostajala mi je torej samo še pot proti severu in preko iz¬ točnega Turkestana. Za to sem potreboval samo kitajskega potne¬ ga lista, katerega sem brez težave dobil v Lehu. Odločil sem sc torej za to pot. Ako se mi posreči, da pridem srečno in neopažen skozi obmejne straže, tedaj bi se mi bilo prav lahko izgubiti v ne¬ obljudenih pokrajinah severnega Tibeta, od tam bi pa lahko vsem angleškim prepovedim nakljub dosegel svoj prvotno nameravani dlj. —: - Tak je bil moj potovalni načrt, ko sem poveril Muhamed I/.i v Lehu vodstvo moje karavane. In res : natančno v desetih dneh je bilo pripravljenih 58 konj, 36 mezgov in muf in 25 služabnikov. •— Muhamed Iza je bil v vsem Ladaku poznan, večkrat preizkušen, zanesljiv vodnik karavan, ki je že prehodil pot iz Pekinga do Ka- spiškega morja. Res, bil je zelo strog napram svojim podrejenim in lenuhov ni trpel, toda v urah sile in potrebe ni znal nihče tako ošrčiti svojih ljudi, kakor baš on. Tekom potovanja je robantil in komandiral kakor kak maršal, ko pa je zaplapolal zvečer taborišč¬ ni ogenj, ga ni bilo boljšega in zabavnejšega pripovedovalca ro¬ parskih povesti od njega. Seve, ne bom trdil, da je bilo vse, kar je pripovedoval, do pičice resnično, toda gotovo je. da je ta človek čudovito veliko doživel, kajti v nekako tridesetih letih je prepoto¬ val vzdolž in počez že vso centralno Azijo, bil je navzoč, ko je bil dne 5. junija 1894., umorjen francoski raziskovalec Dutreu.il de Rhins, ko se je nahajal na potovanju skozi Tibet, udeležil se je v letih 1903—4 angleškega pohoda v Lhaso ter je gladko govori! več azij¬ skih jezikov, med temi tudi tibetščino. Po telesni moči mu ni bil nihče enak, in ker je bil poleg vsega tega tudi zanesljiv in šaljiv, si nisem mogel želeti boljšega vodnika. Od 25 ljudi, ki jih je najel za mojo kaavano, je bilo osem mo- hamedancev in 17 budhistov. K tem je treba prišteti še dva Hindu- stanca (Radsputa), enega protestanta, mojega tajnika Aleksandra Robert, ki je bil pol Eropejec in po lil in udu, in katoličana Manu- ela, ki je bil pravi libidu iz Madrasa. Te štiri šem Jaz sam privedel iz Srinagara. Najstarejši v naši družbi je bil Guffau, kateremu je bilo že 62 let in ki je neprestano nosil s seboj, svoj mrtvaški prt. da bi imel — kakor je rekel — vsaj dostojen.pogreb. Za tem je bil naj¬ starejši Sukur Ali, poštenjak, ki sem ga poznal že več let, na j mlaj M pa je bil 22detni Abdul. Povprečna starost mojih jludi je znašala 33 let. Enajst jih je bila L Lehc*, ostali pa iz raznih vasi okraja Ladak. Med njimi je bil samo en inozemec, Gurkha Rub.Das, od meje Ne¬ pala, miren in zanesljiv mož, ki je imel pa to nesrečo, da ni imel no¬ su; pri nekem pretepu v Lhasi mu ga je namreč njegov nasprotnik odgriznil. Nato se nam je pridružil še Tsering, brat Muhameda Ize; ta naj bi opravljl službo kuharja. Pri opremi karavane mi je storil velike in neprecenljive zaslu¬ ge Gulam Rasul, trgovec v Lehu. Na dvorišču pred mojim stanova¬ njem so se kopičile velike zaloge vreč, v katerih je bila riževa in pra¬ žena moka, čaj, konserve, sladkor, kakor tudi koruza in oves za ži¬ vali. K temu so prišla še sedla, šotori, odeje, vrvi, podkve in žeblji, škafi in neštevilno drugih potrebnih stvari. Da bi olajšal konjem prve tedne njihovih naporov, sem najel še trideset konj in sedem jakov (tibetanskih volov) kakor tudi njihove vodnike, ki naj bi nas spremljali mesec dni, nakar naj bi se vrnili. Pred mojo sobo so zvončkali zvončki mezgov ali mul, ki so se kot prvi oddelek pripravljale na pot pod vodstvom Sona Fseringsa. Temu oddelku je sledil Muhamed Iza z glavno karavano, in dne 14. avgusta 1906 sem tudi jaz zasedel svojega belca ter odjezdil skozi mestna vrata v odprto deželo. Kmalu sem imel mestece Leh daleč za seboj. Levo od mene so se dvigale kvišku visoke pečine, na desni strani je bilo videti strugo reke Indus. Pri gozdiču ob znožju samostana'Tikse sem zadel na svoje lju¬ di, ki so že imeli postavljene šotore. Tu je čakal Muhamed Iza z ži¬ valmi, ki so bile privezane v dolgi vrsti. Pod nebom so jadrali temni oblaki, in pod noč je pričel padati dež na prvo taborišče našega po¬ tovanja. Kmalu je ležalo vse v globokem spanju; samo nočna stra¬ ža je uela, da b isi odgnala spanec. Že naslednjega dne smo krenili od reke ter zavili na pot, ki pe¬ lje k pasu Tšang La. Na vrhu tega pasu, 5360 metrov nad morsko gladino (550 metrov višje kot je visoka gora Mont Blanci) je stal visok kup kamenja. Zunanje stene te “piramide'’ so bile okrašene z lobanjami jakov in antilop, skozi katere je tulil veter svojo zloveščo pesem. Gorke doline okoli Leha so ležale za nami in že nas je ob¬ dajala popolna zima, kar pa je bilo samo nekak predokus tibetske zime, kateri smo šli nasproti. S tega pasu smo se napotili na drugi strani zopet dol v globine dolin. Tukajšnje vasi so bile že manjše .prebivalstvo bolj redko. — V eni zadnjih vasi smo kupili trideset ovac, kot živ provijant, v dru¬ gi vasi deset koz, da bi imeli, mleko pri jutranjem in večernem čaju, in končno še dva velika psa-čuvaja. Poleg teh smo imeli še troje ma¬ lih psičkov, katere smo pobrali na ulicah v Srinagaru; eden od teh, rjava psica Puppy, je bila poldrugo leto moja spremljevalka, in ta¬ kisto moj jezdni konj, majhen Ladaka-belec. (Dalje prihodnjič) j — ANTHONY BIRK — | PAINTER and DECORATOR I j f| Izvršuje vsa slikarska dela znotraj in zunaj. Zmerne cene. ■ 1 • 359 Gfove St. Ridgetvood, L. I. B j§ Telepfon: Evergreen 5506 ii[li!l!!!ill!lll!ll!!li:ii!'|j!!!iii!!ili!!li[!!!!!{!!!ll!!lllllll!!l!ll!!!l!i!li!ill!l!!!!!!ll[lilti![!!liilAi!ll!l!!l|{ilK!!ili!:!ill!il!l!l!!;!l!{!ll!!!!l!i!!ll!ll!l!ll!!l!!lliiil!!!:l!!l;!liillil!liilil!!ill!lllll!!!llllllll!ll!i!!lll!ll!H ajiaiHiiiiniiiiiiiiiiniBiHS!jn;ii!iiii)ii;iii!iiiiin!iiiiii!inim!miii!iiiiinitiiim«ii!giaami!ii!iiniiiiiiiHiiHii!iu!iiiiinii»mHHHHi!iiiHiiHHHtti;!HHiiiiiHiB! i '!ii mmn iuiH!iiiin mH3i!fl !ii i jBi» i mig n TISKARNA NAS DOM 281 E. 10th St. New York, N. Y. Izvršuje vse društvene, trgovske in druge tiskovine po S nizkih cenah. Vprašajte za cene pri nas, predrto ste oddali j§ delo drugam. ’ Stran 12 naš dom bi svojo glavo. Kadi eneg več ati manj. ne bom stvar- preininjah __ 1 'red revolucijski tribnur bil postavljen, tttdt' državni slariec. ■ i/. J i ailouše, osemr letni starec, "ki je bil zelo s ten in skoraj slep. Ko je im ti zaslišan, je zbral vse moči, (ia bi vstal, poskusi govoriti, izjecljal je nekaj zumljivih besed, končno j je brez moči sesedel ter znamenji razumeti,- da ne govoriti. | Zanimivosti iz preteklih in sedanjih dni ■llllliillllSllllIilllllliffllllll .An... . ..... . ......... ŽENINI, KI SO POZABILI NA [ SvOJE POROKE. ŽENITOVANJE KU KLUKS KLANCEV. Alexis pripoveduje v svojih spominih zgodbo o nekem člove¬ ku, ki je bil velik ljubitelj knjig ter je na potu po svojo nevesto, katero je imel peljati pred oltar, zašel v neko. knjigarno, kjer so bile nakupičene stare knjige. — Tamkaj je našel tako interesant¬ na stara dela, da je ostal ves dan tam ter popolnoma pozabil na svoje ženitovanje. Svatje so bi¬ li seveda razburjeni, nevesta ob¬ upana. Dočim Ne še ni slišalo, da bi nevesta pozabila na.svojo poro¬ ko, niso slučaji, ko moški poza¬ bijo nanjo, nikakor redki. -— K tem spada tudi slavni igralec J. Ketnbler. Po .poroki je moral od¬ iti takoj v gledališče, kjer je mo¬ ral nastopiti, ker za dotično vlo¬ go ni bilo mogoče dobiti namest¬ nika. Njegova vloga ga je tako prevzela, da je popolnoma poza¬ bil, da je oženjen in se ie po predstavi ves v igro zamišljen vrnil v svoje samsko stanovanje. Nevesta in svatje pa se medtem čakali -nanj v njegovem novem stanovanju, in ker ga le m bilo, so ga šli trije njegovi prijatelji iskat. Dolgo so trkali na vrata njegovega samskega stanovanja dokler se ni končno igralec po¬ javil ob oknu ter zaklical: — Kaj je? — Kembler, — so zakli¬ cali prijatelji z ulice, — že dolge čakamo nate v tvojem no¬ vem domu--in tvoja mlada žena je-vsa obupana. — Saj res, mo¬ ja žena t — je odvrnil igralec, — nanjo sem res čisto pozabil. Že pred dvema urama sem šel spat. GLOBUS ZA SLEPCE. V modu udepce v Atlanti pouču¬ jejo geografijo ali eemljepisje * po- močjo giobuua, ki ima izbočene odnu- ke »vetov in dežel. Tudi učitelj J. H. Child, ki ga vidite na »liki, je »lep. Francoski izreki. Kdor odklanja hvalo, ta bi rad, da ga dvakrat pohvališ. Človek je najbolj radodaren s — svojimi nasveti. Skopuštvo je večji sovražnik gospodarstva kakor p aradodar- Slika nam predstavlja Mi»» Julijo Winfrey in \V. ti. I umerja la Dalla«, Tea., ki »ta s: nedavno poročila v obleki naiilnih in domišljavih Klancev. —• Tudi tovariši in tovarišice novoporočencev »o bili v enakih oblekah, ker •• i»totako člani te orgaaizacije. IZ GROZNIH ČASOV FRAN- j DESET BUDDHOVIH COSKE REVOLUCIJE. VEDI. Z A PO¬ VABILO NA NAROČBO. ' . 1 strani.) In > razvijalo od tedna do tedna. Par kolon v listu bomb po svetili novicam iti razvojem do gddkov v naši stari domovini, it j- is.to.UtkQ bomo gjedali na to, d; j bodo naši . čitntelji obveščeni «.• ! vseh važnejših dogodkih iz n,v | sili'slovenskih naselbin po Anit ' Tiki. ' Posebno pozornost bomo po- i svetili gospodarstvu in , izobraz : bi. Naša kulturna,.-prosvetna in i podpornadruštva-, bodo našla v 'Našem Domu" svojega iskrene¬ ga -prijatelja,, pošpe-ševatelja in svetovalca, ki jim bo', vedno z vt- šeljeni odpiral - kolone svojih Strani. " j . ros.e1.mh stran 'bo oittuCena u.t- ; šini gospodinjam . m ženstvu v ;'splošnem. Za svojo sotrudnico ' smo dobili izborno gospodinjo- ; Slovenko, ki bo v poljudni besedi pisovala umno-gospodinjstvo in Tekom francoske revolucije so aretirali med drugimi tudi neko trgovko s špecerijami, po imenu Maillet. Zaprli so io v sled tega, ker ni imela v svoji trgovini ni- kakili trobarvnih kokard. Osem dni zatem je bila obto- žitelju Tinivlle-u predložena lis¬ ta obtožencev, na kateri je bilo tudi ime neke grofice de Maille. ki je bila takisto zaprta v ječi Saint Lazare. Sodni sluga je od¬ peljal osebe, ki so imele biti na¬ slednjega dne usmrčene, iz ječe v Coneiergerie. Med temi oseba¬ mi je odvedel tudi trgovko Mail¬ let mesto grofice. Maille. Ko sit naslednjega-dne opazili napako, in to v trenotku, ko se je pri¬ pravljal tribunal na otvoritev seje, je TinviUe dejal: — Ker se že kramarica nahaja med skupi¬ no obsojenih, zato naj tudi izgu- i enega "t” i 1. Ne I v življenje. 2 . Ne kradi, ne ropaj, temveč pomozi vsakemu do tega, da bo užival plodove svojega dela. 3. Vzdržuj se vsake nečistosti ter živi sramežljivo. ' 4. Ne laži in govori brez strahu resnico, kadar jc treba govoriti; brez strahu, toda z ljubeznijo. 5. Ne. obrekuj in ne ponavljaj obrekovanj. 6. Ne prisegaj. 7 . Ne trati časa z. gobezdanjem temveč govori stvruo ali pa mol¬ či. 8. Ne bodi ne skop ne nevošč¬ ljiv, temveč se raduj, ako se tvo¬ jemu bližnjemu dobro godi. 9. čuvaj si srce pred jezo in ne črti sovoznikov, temveč se na vsako bitje oziraj z ljubeznijo: 10. Otresi se nevere ter skušaj doumeti resnico. I ki bo drage volje dajala, nasvete ! vsem onim gospodinjam, ki bi temveč spoštuj j jih želele. ŽENSKA AVIJATIČARKA. uganja! burke s svojimi sodni¬ ki? — On nikakor ne uganja' burk — se je oglasil neki njegov so¬ obtoženec, — vsled kapi, 0 ga je zadela na jezik, ne m v: g- ' li¬ li ter si mora .samo z .amer ji pomagati. nost. V v*eh Združenih državah je »amo troje že nek, ki znajo voditi hidroplan, to ie letalo, ki vzleta z vode in se »pu¬ šča na vodo. Zgornja »lika nam pred¬ stavlja Mri. Randall iz Cincinatija, ki prezimuje »edaj v letovišču St. Pe- tersburg v Floridi. Letalo, i katerim prireja polete, je njena lastnina. Bogatin in siromak, kdor je j No, — je dejal grozovitež, j močan in kdor je slab - vsakdo, ; — ce ne more govoriti, naj torej j ki ne dela, je malopridnež. Za j molči ! Saj ne potrebujemo nje- 1 to pa bi se moral vsak človek na- ‘Maš Dom’ piše z« koristi vaših j govega jezika, temveč njegovo i učiti kakega rokodelstva, pra- ,i ;-vega okodelstva ,dela z rokami. domov ; naročtte se nanj' Z današnjo številko smo pri¬ čeli priobčevati potopisno črtico slavnega , raziskovalca Sven He- j (lina-, ki se je iz ljubezni do. zna¬ nosti in vede postavil po robu vsem nevarnostim, ki so prežale nanj v nepoznanih delih sveta, vsled česar, si je pridobil ime sve¬ tovnega slovesa-.--. • T'<5d-. zgla-vjem “Zanithivošti iz preteklih in sedanjih dni”, bodo našhinašf čitat^lji, opis. .najčudovi¬ tejših dogodkov, ki jih beleži od postanka iznajdbe- pismenosti kronika starih- zgodovinarjev in učenjakov. Povesti, ki se bodo v -‘Našem Domu" periodično na¬ daljevale, bodo samo najboljši m najbolj skrbno izbrani prevodi del slavnih pisateljev, ki dozdaj še niso bila prevedena-na sloven¬ ski jezik. V splošnem bomo pa¬ zili na, to, da bomo nudili našim citat« 1 jem čtivo,- katerega ne bodo- našli v nobenem drugem : s-lovensko-ameriškem- listu. ! j Priporočali in objavljali bomo j \ sc. o čemer se bomo prepričali. • da je. % kc»rist našem narodu y j-'4’nieriki. .Vsaka kulturna .nstaiio- : ya bo .našla... našgm listu svojega prijatelja, in zaščitnika. Zdraž- bariie in hujskanje in sploh vse¬ ga, kar spada v revolverske žur- nale, se bomo izogibali, ker po temeljitem poznavanju našega ljudstva, računamo na to, da so j naši. Slovenci dovolj razsodni in inteligentni, da. jim bo zadosto- jvalo resno čtivo in da ne bodo po¬ grešali čtiva šarlatanske vredno¬ st 5 , ki ne spada v resen, za na- ! rodno izobrazbo delujoč list. ! Vsi, ki se• strinjajo, ž navedeni j mi. našimi smernicami, so nam i dobrodošli ter jih vljudno vabi¬ mo . v vrste naših naročnikov in čitateljev.- Čimvečji bo krog na¬ ših naročnikov in čitateljev, tem laglje bomo dosegli izpopolnje- nost lista. Čim več nas bo, ----- tem manjši bodo tehnični in u- pravni stroški in tem prej nam bo omogočeno povečati list. Celoletna naročnina listu — "Naš Dom" je $2.00, polletna — i $1.00. Naročnino ie poslati na na¬ slov : ‘Naš Dom’ Publishing Co., 261 Kast lOth Street. Neve York, N. Y.