125 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Društvene strani Anita Matkovič* * Anita Matkovič, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, Kočevje 6, 8340 Črnomelj; anita.matkovic@siol.net. Na prvem Etnološkem večeru v letu 2017 se je z dr. Marijo Klobčar pogovarjala dr. Mojca Ravnik. Tokratnemu pogo- voru je med drugim botroval tudi izid monografije Na poti v Kamnik, ki je leta 2016 izšla pri Založbi ZRC SAZU. Monografija Na poti v Kamnik prikazuje življenje in ljud- sko ustvarjalnost širšega kamniškega območja od konca 18. stoletja do slovenske osamosvojitve, hkrati pa ponuja razmislek o prepletanju etnoloških in folklorističnih razi- skovalnih poti (glej Pisk 2016). Marija Klobčar, ki je bila tokratna gostja Etnološkega večera, je etnologinja in slovenistka ter raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Kot lahko preberemo v monografiji Na poti v Kamnik, »[p] ri svojem delu sledi vprašanjem družbenih razmerij, pre- zrtim podobam izročila in preslišanim zgodbam.« Vsega tega se je lotila tudi v omenjenem delu, o katerem smo se pogovarjali na Etnološkem večeru. Dotaknila se je preple- tanja mestnega in podeželskega, vplivanja mesta na pode- želje in obratno, socialne razslojenosti, odnosa meščanov do podeželanov, kmetov do delavcev itn. Ljudska kultu- ra podeželja je oplajala narodno samobitnost meščanov. »Posredniki« med mestom in podeželjem so bili pogosto trgovci in obrtniki. Pogled na svet in odnos do njega pa Marija Klobčar odkriva tudi prek odnosa ljudi do petja. Ob monografiji je namreč izšla tudi zgoščenka Hodili so jih poslušat: Pesemsko izročilo kamniškega območja. Po- litične okoliščine so se spreminjale, a pesem je ostajala in se prilagajala – od petja v fantovskih skupnostih, pevskega druženja deklet v skopo odmerjenem prostem času do no- vo nastalih skupnosti tovarniškega proletariata in ne naza- dnje do razvijajočega se turizma in tudi s tem povezanih sprememb v okolju, do katerih je prihajalo ob stiku doma- činov in prišlekov, turistov. Ob vsem tem pa je bilo v pogovoru – enako kot v mo- nografiji – čutiti posebno in pristno naklonjenost avtorice njej ljubemu Kamniku. Ker sem tudi sama etnologinja in prihajam iz mesta, v grobem precej podobnega Kamniku, mi je še kako znana tako obravnavana tematika kot tudi nekakšna privzgojena ali morda prirojena naklonjenost svojemu mestu. Pa še eno stično točko sem našla med svo- jim Črnomljem in Kamnikom Marije Klobčar. To je Josip Nikolaj Sadnikar, kamniški živinozdravnik in zbiratelj sta- rin. Ta je zahajal v Črnomelj k narodno zavedni meščanki Zofiji Haring in tam posnel tudi eno najstarejših zasebnih fotografij na Slovenskem. Pogovor je še dodatno popestrilo predstavljeno slikovno gradivo iz monografije, ob tem pa še številne slikovite zgodbe, na trenutke žalostne, ganljive in pretresljive, na trenutke pa šaljive in dobrohotne. Zanimivemu pogovoru so sledila vprašanja obiskovalcev in pogovor o drugih ak- tualnih temah. Literatura PISK, Marjeta: Marija Klobčar: Na poti v Kamnik. Glasnik SED 56 (1–2), 2016, 122–123. NA POTI V KAMNIK – PREPLETANJE ETNOLOŠKEGA IN FOLKLORISTIČNEGA RAZISKOVANJA Etnološki večer, Slovenski etnografski muzej, 9. marec 2017 Z dr. Marijo Klobčar se je pogovarjala dr. Mojca Ravnik. Foto: Tanja Kovačič, Ljubljana, 9. 3. 2017. Etnološki večer Na poti v Kamnik v Slovenskem etnografskem muzeju. Foto: Tanja Kovačič, Ljubljana, 9. 3. 2017.