i''(3(5 hi) Govor prečastitega gospoda kanonika P. Urha pri opravilu za sv. Očeta na Dobrovi, niste iz sveta, ampak sem vas jest od sveta odbral, to- raj vas svet sovraži. (Jan. 15, 19.) Tako je govoril Je¬ zus aposteljnom, in to veljd tudi od našega sv. Očeta, papeža Pija IX. Nevarnosti in stiske naše ljube matere sv. katol. cerkve in njenega vidnega poglavarja, sv. Očeta papeža Pija. IX, še vedno veči in veči prihajajo; in Jezus, naš Božji Zveličar, kteri je nekdaj na viharnem moiju na prošnjo aposteljnov zapovedal viharju in morju — in vihar je potihnil in morje je mirno postalo, ta naš Zve¬ ličar, alcoravno ga kličemo in prosimo, da bi sv. cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju prišel na pomoč in ga rešil sovražnikov, se še vedno dela, kakor da bi spal. Pa zakaj? Ko so bili sv. Petra v Jeruzalemu vergli v ječo, so tudi verni molili; vender svojo vsegamogočno pomoč je Bog odkladal tako dolgo, da je nevarnost za sv. Petra že narastla do verha. Sv. Peter je bil v ječi, in že prihodnji dan je imel umorjen biti; in vender ni bilo še nobenega znamnja kake rešitve. Pa zakaj? Bog je odkladal in odlašal pomoč, da so verni toliko bolj molili. In tako tudi zdaj odklada še svojo pomoč, ker nas hoče tako rekoč prisiliti, da bi za sv. cerkev in njenega vidnega poglavarja še bolj pogostoma in go- 15. avg. ali veliki Šmaren 1872. .o bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa l 2 rečniše molili, da bi naša vdanost in pokoršina do sv. cerkve in sv. Očeta še vedno veči in veči prihajala. To je bila želja Božje previdnosti in to si hočemo v v serce utisniti in svoje dolžnosti do sv. Očeta še bolj zvesto dopolnovati. . Ravno v ta namen so letos škofje našega cesarstva, od vernih za to naprošeni, po svojih škofijah zapovedali, da naj se napravijo procesije ali tako imenovane Božje pota do kake cerkve naše ljube matere Božje, ktera je varhinja sv. cerkve, kterih naj se verni vdeležijo in tako po prejemanji ss. zakramentov, po podeljenih dobrih delih in po opravljeni molitvi sv. Očetu na pomoč pridejo. Naš milostljivi knez in škof so vso to reč katoliški družbi izročili in ta je svoje misli o ti reči po Danici naznanila. Že so se take procesije v mnogih krajih ob¬ hajale. Vdeležilo se jih je nenavadno veliko pobožnih. In danes smo tudi mi priromali sem na Dobrovo k Ma¬ teri Božji, da bi tukaj mi Ljubljančani, in Vi Dobrov¬ ske, Sent-katarinske in Brezovške fare za sv. Očeta molili. Da boste pa to dolžnost bolj spoznali in jo tudi z več^m veseljem opravljali, pojasnil Vam bom: I. Kaj dela svet? In zakaj? II. In kaj smo mi dolžni? Rekel Vam bom: A. Svet papeža sovraži! B. In zakaj? Ker sv. Oče a) ljubijo pravico, b) se poganjajo za resnico in c) sovražijo krivico. — In na vprašanje: Kaj smo mi dolžni? odgovoril Vam bom: Dolžni smo: 1. Sv. Očeta spoštovati, 2. jih ljubiti, 3. jim pokoršino skazovati, 4. jim pomagati in 5. za nje moliti. To bo zapopadek moje pridige. Ti pa, o Mati Božja ! ki si zdaj tam v nebesih pri svojem Sinu, sprosi nam milost, da bodo naše serca omehčane in vnete za tistega, kteri tebe posebno časti in za svojo mater imenuje, t. j. za papeža Pija IX. Predenj pa začnem, prosim, pripravite se. I. Kaj dela svet? to je, kaj delajo nasprotniki Bož¬ jega kraljestva na zemlji, nasprotniki sv. cerkve, na¬ sprotniki njenega vidnega poglavarja? \ 3 A. Svet papeža Pija IX sovraži! „Mene svet sovraži!“ (Jan. 7, 7.); tako je Jezus sam od sebe rekel; in je koj pristavil vzrok, zakaj da ga svet sovraži? On pravi: „Ker jest pričujem od njega, da so njegove dela hude." Ravno to je naznanil o pri¬ liki od puntarskih podložnikov, od kterih pravi, da nje¬ govi mestjani so ga sovražili (Luk. 19, 14.) ter so po¬ slali sporočenje za njim, rekoč: „Nočemo, da bita kra¬ ljeval čez nas." In to sovraštvo je bilo vzrok, da so se duhovni, pismarji in starašini pri Kajfežu zbrali, ter se posvetovali, kako bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili, (Mat. 26, 3. 4.) Jezus, naš Zveličar, sovražen od sveta, je pa naravnost tudi rekel aposteljnom: ,.Učenec ni čez učenika, ne hlapec čez svojega gospodarja" (Mat. .10, 24), ter jim je hotel reči: Vi se ne morete boljšega na- djati, kakor je mene zadevalo. „Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. (Jan. 15. 20.) Pa jim je tudi povedal, zakaj da jih bo svet sovražil? „Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jest od sveta odbral, toraj vas svet sovraži. (Jan. 15, 19.) In od tod je prišlo, da so sv. Petra na križ pribili, sv. Pavla ob glavo djali in druge aposteljne drugač umorili. Okušati je pa mogel sv. Peter vse to, da je bil vreden storjen biti posnemavec in namest¬ nik Jezusa Kristusa. Ker je pa to, kar je Jezus aposteljnom, posebno pa sv. Petru govoril, vsem njegovim naslednikom veljalo; zato nam pričuje zgodovina, da se tudi tem ni boljše godilo. Za sv. Petrom je bilo še 25 papežev mučenih, ter so svojo kri za Jezusa prelili in jih mi zdaj za sv. mučence častimo in na pomoč kličemo. Drugi papeži niso bili sicer umorjeni, vender pa večidel močno pre¬ ganjani in sovraženi. In kar se je nekdaj godilo, to se tudi zdaj godi. Sv. Oče papež Pij IX so sami v nekem govoru rekli: „Tudi nas zadeva ravno taka osoda. Ne bom govoril o lesenem križu, ali terpeti moramo to, kar vsak vč, in iti moramo, kamor natora nasprotuje. Danes, ko sem star, ne morem iti, kamor bi hotel, ker hudob¬ neži so mi ubranili prosto vladanje cerkve/' l* 4 V vsih časih so bili nekteri, učeni in neučeni, bo¬ gati in revni, kteri so sv. cerkev in njenega vidnega poglavarja sovražili. Ali tako zagrizenih, tako zvitih in hudobnih sovražnikov morebiti še noben papež niso imeli, kakor ravno Pij IX. Tudi moram reči, da število papeževih sovražnikov je veliko, da so razstreseni po vsem svetu; vender pa, akoravno raztreseni, so edini v svojem hudobnem naklepu, podreti prestol sv. Petra in tako pokončati sv. cerkev. In kolikor manj v ti reči opravijo, toliko bolj sv. Očeta sovražijo. In sovražijo celo še njih podobo. Ko je neka gospa sv. Očeta po¬ dobo dobila v roke, je začela v njo pljuvati, kakor ne¬ kdaj rabeljni v Jezusov obraz, vergla jo je na tla in jo z nogami teptala! In kar je vidila odraščena hči mater storiti, ' ’ otem tudi ona storila... Savražijo njih podobo s tem, da jo vcasi osemijo in naprav¬ ljajo naj gerše, kar le morejo. Sovražijo pa tudi njih služabnike, ter jih brez vzroka napadajo, in nameri se, da celo morč. Sovražijo tudi vse njim vdane, ter jih pitajo z nar geršimi primki. Tako delajo sovražniki, ter ne vejo, kako bi zamogli zadosti pokazati svoje so vraštvo. In ko so sv. Očetu vse vzeli in jih jetnika sto¬ rili; skoraj bi jim zdaj še radi življenje vzeli, ako bi bilo mogoče. Vender o tem ne bom nadalje govoril; le na to Vas hočem opomniti, B. zakaj da svet, zakaj da nasprotniki sv. cerkve papeža sovražijo? Kaj so jim vender hudega storili? S čem li so se pregrešili? Odgovor na to najdem v besedah, ktere so sv. Oče sami po zgledu velikega papeža Gregorija VII izgovo¬ rili, namreč: Ljubil sem pravico, sovražil krivico 1 Svet toraj sv. Očeta sovraži zato : a) ker so ljubili in ljubijo pravico. Kar sv. evangelist Lukež (1, 6.) govori od Caharija in Elizabete, namreč: „Bila sta oba pravična pred Bo¬ gom, ker sta živela po vsih zapovedih in postavah Go¬ spodovih, nesvarljivo" — tedaj ne samo na videz, pred ljudmi; ampak tudi v sercu, pred Bogom; ali kar sv. Matevž (1, 19.) piše od sv. Jožefa: „Bil je pravičen": 5 ravno to smemo reči od sedanjega papeža Pija IX, da so pravični, ter so vedno ljubili pravico. Vse njih življenje nam kaže, kako da so se od otročjih let pa do sive starosti vedno prizadevali s po¬ močjo Božje gnade vse zapovedi, ki nas jih je Jezus Kristus učil, in vse cerkvene zapovedi rado voljno in na tanko in zato spolnovati, da bi si Božjo ljubezen ali Božje dopadajenje pridobili. Skerbno so se varovali vsa- cega greha tako, da jim še celo njih zagrizeni sovraž¬ niki ne morejo kaj napčnega po pravici očitati. Še celo kake laži se jim očitati ne upajo. Ko je nek časopis o papežu pisaril, kakor da bi bili lažnjivi; — in ko mu je nek drugi časopis jel to očitati, se je pervi na vso moč branil, da kaj tacega nikakor ni hotel reči. Vidimo tedaj, da tudi sovražne oči ne zapazijo kake slabosti nad sv. Očetom. Nasprot pa ne more človek zadosti ob¬ čudovati njih ljubezni, prijaznosti, pohlevnosti brez hi- navšine, njih dobrotljivosti in pobožnosti — posebno ta, kteri je bil toliko srečen sv. Očeta viditi, jih slišati in in z njimi govoriti. In v tem se strinjajo ne samo ka¬ toličani, ampak tudi ti, ki niso naše vere. Pa ravno to, da papež ljubijo pravico, ravno to je vzrok, da svet papeža sovraži, kakor se je nekdaj Jezusu godilo. Jezus sam je vprašal svoje sovražnike: Kdo iz med vas me zamore greha obdolžiti? in nihče mu ni mogel tudi nar manjši laži očitati. Pa ravno njegova svetost je farizeje in starašine razdražila, da so ga sovražili in na križ pribili. In tako se tudi sv. Očetu godi. Zato, ker ljubijo pravico, zato jih svet sovraži. In kaj mislite, da jih to mar ne žali? da jim to njih blagega serca ne prebada? Kaj bi ti rekel, ako bi se vedno skerbno greha in vsake napčnosti varoval, če bi se trudil po Božjih zapovedih živeti; in svet bi tebe zato sovražil in te s primki ob¬ kladal: ali bi to tebe ne bolelo, ali bi tvoje serce ne kervavelo? In kaj misliš, da je pri sv. Očetu kaj dru- gač? Tudi njih serce je z britkostjo napolnjeno in ako bi mili Bog sv. Očeta ne podperal, moglo bi njih tako ljubeznjivo in milo-čutno serce pččiti od same žalosti! Slišali ste, da svet papeža sovraži zato, ker ljubijo 6 pravico. S pravico pa je sklenjena tudi resnica. Ako ljubijo pravico, smemo tudi redi, da sv. Oče ljubijo tudi resnico in se zanjo poganjajo. In ravno to je drugi vzrok, zakaj da svet papeža sovraži. Svet papeža so¬ vraži, ker se b) poganjajo za resnico. Jezus, kteri je sam od sebe rekel: „Jest sem pot, resnica in življenje" (Jan. 14, 6.), kteri je resnico učil, On je zapovedal aposteljnom, da naj resnico učč in to še posebno sv. Petru in vsem njegovim naslednikom, ker njim je izročil svojo cerkev, da bi jo ohranili v resnici tako, da bi je tudi peklenske vrata ne mogle premagati. Po Jezusovem povelji so se tudi naš sv. Oče vedno za resnico potegovali. Spoznavši okolišine sedanjega sveta so že koj v pervem razpisu do škofov 1. 1846 rekli: Strah in britka žalost nas obhaja, kadar premišljujemo strašne zmote sedanjega časa, sovražnike resnice in luči, ki se poprijemajo vsih sredstev in zvijač, da bi zaterli vso resnico in pobožnost, poteptali vse Božje in človeške E ravice." Njih posebna skerb je bila za čistost resnice, er so zavergli nasprotne menitve različnih pisateljev skozi 18 let o posameznih prilikah in posebno 1. 1864 v svojem razpisu, kteri v posebnem zapisniku (Sylla- bus-uj ob kratkem ponavlja že zaveržene zmote, kakoršne se nahajajo po mnozih bukvah, spisih, časnikih, in ktere nasprotvajo sv. veri in keršanskemu življenju, cerkvenim K ravicam in družbenemu življenju. Vse te zmote so sv. 'če zavergli in s tim niso nič druzega storili, razun kar so v vsih časih večkrat storili tudi drugi papeži. S tem so sv. Oče spolnili le svojo dolžnost, da so kot nar visi učenik katoliške vere naznanili svojim podložnim, kaj se vjema in kaj ne z Božjim razodenjem, da v sedanjih časih, ko se dostikrat luč tema, in tema luč imenuje, vsak zvesti verni ve, kaj in kje je resnica. Tako so se sv. Oče potegovali za resnico, pa ravno to je bilo z drugim vred vzrok, da je svet začel našega papeža sovražiti in pred ljudmi černiti. Ker so stopili zviti lažnjivi kači na glavo, zato se je začela viti, je¬ žiti in grizti papeža. Mislili so lučnjaki, da bodo s svojimi zmotami kakor s prahom katoličanom oči nasuli, 7 jih kakor s kerpami ometali, da bi več ne vidili, kje je resnica, ali papež so to njih zvito početje pred sve¬ tom odkrili, pa tudi s tem tudi svoje sovražnike raz¬ dražili. — In zdaj te vprašam: Ako bi kdo, če tudi na videz še tako učen, vpričo tebe kaj terdil za golo res¬ nico, in ti bi vidil, da je laž — zmota, in ti bi mu to naravnost tudi povedal, ne samo zavoljo njega, za¬ voljo njegove duše, ampak tudi zavoljo drugih pričujo¬ čih, da bi tudi tč vsake zmote obvaroval; in on bi tebe začel zato sovražiti in tebe obrekovati: kaj misliš, ali bi tako ravnanje tebe ne bolelo, bi tvojega serca ne žalilo? In če bi se tebi milo zdelo, ali se papežu ne zdi milo, ko vidijo, da jih svet sovraži zato, ker se po¬ ganjajo za resnico? Pa za vse to se sovražniki ne zme¬ nijo, resnica jih v oči kolje, in zato je toliko hrupa zo¬ per sv. Očeta, kterega pa še bolj sovražijo, od kar je vesoljni cerkveni zbor lansko leto izrekel za versko res¬ nico , da so papež nezmotljivi, kadar kakor učenik ve¬ soljne cerkve govore o verskih ali nravnih (djanskih) resnicah. Koliko da je bilo zavoljo te že od nekdaj verovane resnice neumneg pripovedoval; le to hočem opomniti, da s tem raz- glašenjem te resnice papež niso drugačni postali, kakor so bili prej; kar so bili, to so zdaj, jn kar zo zdaj, to so bili tudi prej. Tudi niso s tem taki postali, da bi ne mogli grešiti; tudi niso nezmotljivi v svetnih učenostih i in vednostih, tudi niso nezmotljivi, kadar navadno, za¬ sebno kakor vsak človek govore. Nezmotljivi so le, kadar kakor Kristusov namestnik o verskih in nravnih rečeh govore, ki vežejo vesoljno cerkev. In nezmotljivi so ne po svoji učenosti, ali po svoji modrosti, ampak ker jih varuje sv. Duh vsake zmote v verskih in nravnih rečeh. Zato ti rečem, ljubi poslušavec: ako bi bil ti duhoven in bi po papeževi smerti tebe za papeža zvolili, da tudi od tebe bi jest rekel, da si nezmotljiv postal, ko so te za papeža zvolili. Ti si morebiti navaden človek brez vse učenosti, morebiti še pisati ne znaš — in ven- der bi jest veroval, kakor hitro bi tebe za papeža zvolili, sanja in prav satanovega 8 ker bi vedil, da bo tebe varoval vsake zmote sv. Duh, kakor sploh Cerkev varuje, da se ne zmoti. Sej tudi vsi aposteljni niso bili učeni, pa vender so učili vse narode, in kdo se prederzne reči, da je kteri le eno zmoto učil? Pa ravno iz tega lahko spoznaš, kako hudobni da morajo sovražniki papeževi biti, da ravno zavoljo te verske resnice toliko hrupa delajo, da ljudi motijo, cesarje in kralje podpihujejo, deržave strašijo, kakor da bi s to resnico vladam protila nar veči nesreča! O kako težko more biti sv. Očetu, ko vidijo, da se nekteri učeni za¬ voljo svojega napuha spodtikujejo nad sv. Duhom, kteri po Kristusovi obljubi vsakega papeža varuje vsake zmote v verskih in nravskih rečen! c) Svet pa tudi sv. Očeta sovraži zato, ker, kakor so sami rekli, sovražijo krivico. Kar sv. Pavel v listu do Hebrejcev od Mesija pravi: „Pravico ljubiš in krivico sovražiš" (1, 9.), in vedši, da „vsaka krivica je greh" (I. Jan. 5, 17.), in premišljevaje besede Jezusove: „Kar ti ne želiš, da bi tebi drugi sto¬ rili , tega tudi ti drugim ne stori: vse to je sv. Očeta vedno priganjalo, da so sovražili krivico. In od tod sploh znane besede: „Non possumus — ne moremo, ne smemo!" ktere besede so že tolikrat izgovorili in pi¬ sali poglavarjem in vladarjem, kadar so ti od sv. Očeta zahtevali, da bi v kako krivico privolili ali saj k nji molčali. Ko so v nje tiščali, da bi prostovoljno od¬ stopili tako imenovane papeževe dežele laškemu kralju, so vselej odgovorili: „Ne smemo!" In to po vsi pravici. Zakaj kar je res tvojega, to smeš dati, komur 3e ti po¬ ljubi. Ako bi pa hiša ne bila tvoja, ampak ti bi le smel v nji stanovati, ali ti bi imel od posestva samo vžitek, — potem hiše in posestva gotovo oddati nimaš pravice. Papeževe dežele so bile lastnina sv. Petra, last¬ nina vsih milijonov katoličanov — toraj v nekem po¬ menu tudi lastnina moja in tvoja; papež so imeli samo vžitek od njih, zato je bila njih dolžnost to lastnino braniti in so jo tudi branili, dokler se je dalo, in ko jim je bila vzeta, ne nehajo oporekovati in vse nazaj zahtevati od laškega kralja. In to store, ker sovražijo 9 krivico. Pa ravno to jo bilo vzrok, da so se vresničile besede sv. Očeta, kakor so jih izgovorili na dan kro¬ nanja: „Danes se zame začne preganjanje 1 “ Od kar so nastopili prestol sv. Petra, niso nehali sovražniki pape¬ ževe dežele napadati prav po roparsko tako dolgo, da so jim vse vzeli in jih jetnika storili. Ti morebiti ne premoreš veliko, ako bi pa kdo po roparsko tebi še to vzel, kar imaš, kaj bi k temu rekel ? Kako bi ti bilo pri sercu? In kako je sv. Očetu? Le Bog vidi v njih serce in ve, kaj da občutijo! Sovražili so pa tudi sv. Oče krivico, ter se vedno prizadevali, da bi se tudi drugim vladarjem in narodom kaka krivica ne zgodila. Ne bom govoril od drugih deržav, le opomniti hočem nekaj, kar naše cesarstvo zadeva. Pred malo časom so sv. Oče govorili o reččh, ki so se leta 1848 godile, takrat ko so naš cesar s sardin¬ skim kraljem vojsko imeli. Rekli so: Takrat je stopil predme moj minister kupčijstva. Mož je zdaj že mertev in bojim se, da se je ločil iz tega sveta v tistih hu¬ dobnih mislih, od kterih je bil v življenji navdušen. Prišel je tedaj ta mož predme; in akoravno je bil rudečkar, se je vender vsega plašnega in boječega kazal; in s tihim glasom mi pravi, da nepokoj in razdraženost ljudstva imata svoj vzrok v nekem mojem razglasu (od 30. aprila), v kterem sem vsem vladam naravnost naznanil, da se branim s temi se skleniti, kteri so Av¬ striji vojsko napovedali, ker Kristusov namestnik mora z vsemi v miru živeti. Mož mi odgovori, da iz tega zna zame veliko hudega izvirati. Jest pa odgovo¬ rim : Vedil bom vse zlege prenašati, in ako bi bili še tako veliki, vender nikdar ne bom storil kaj, kar bi bilo zoper mojo čast, zoper pravico, vest in sv. vero. In tako je bilo. Bil sem prisiljen Rim zapustiti, in po vsi pravi smem reči": „Ob sedež sem prišel, ker ni¬ sem hotel storiti djanja zoper pravico. Vender pa ostane resnica, da to delo moje pravičnosti ni bilo ne takrat, ne zdaj prav cenjeno/' Tako so govorili sv. Oče in s tem nameravajo na 10 gerde laži svojih sovražnikov, kteri so ,hotli vse kato¬ ličane v našem cesarstvu od sv. Očeta odverniti s tem, da so pisarili in pripovedovali, kakor da bi bili papež svojim vojakom orožje blagoslovili in jih poslali v voj¬ sko zoper našega cesarja. Sami sv. Oče so naravnost rekli, da to ni res; ali njih sovražniki se za to ne zmenijo, brez prenehljeja jih čertijo ravno zato, ker so papež skoraj edini v tem času, da zastopajo načelo pra¬ vice in da se ustavljajo vsaki krivici, kakoršna se ima goditi katoličanom, ko brezverski ljudje vlade šuntajo, da naj vpeljejo civilni zakon, gojč le brezverske šole, mnihe in očete jezuite odpravijo itd. Pa ravno to je zopet vzrok, da svet papeža sovraži in preganja, ter komaj pričakuje njih smerti. In kar je posebno žalostno, je to , da je dosti takih sovražnikov sv. Očeta tudi v našem cesarstvu — pri nas! ko vender vemo, kako sv. Oče naše cesarstvo od nekdaj ljubijo, ter serčno želijo, da bi zopet tako katoliško postalo, kakor je bilo. Sv. Oče ljubijo našega svitlega cesarja, ker cesar dobro ho¬ čejo in v marsikaj le zavolj hudih okolišin časov privolijo. Sam sem slišal na svoje ušesa, ko sem bil lansko leto z drugimi vred pri sv. Očetu, da so rekli: „Ko pridete na dom, povejte svojemu cesarju, da ga ljubim, da ga bla¬ goslovim, in da blagoslovim njegovo gospo in njegovo družino." In to ljubezen — kako gerdo povračujejo ravno nekteri prebivalci našega cesarstva — in ne samo drugoverci, ampak še celo nekteri katoličani, in to ti¬ stemu, kterega imenujejo svojega Očeta! Komu je neznano, koliko dobrega da je Mojzes storil za izraelsko ljudstvo? Peljal jih je iz Egipta skoz rudeče morje, sprosil jim je v pušavi hrane in pijače, velikokrat s svojo prošnjo Boga naklonil, da se ni ma¬ ščeval nad terdovratnimi judi: in kako so mu izraelci vse te dobrote povračevali ? ^Mojzes sam pravi: Kaj ho¬ čem storiti s tem ljudstvom? Se malo, in kamnjalo me bo." Tako tudi zdaj svet dela s svojim dobrotnikom, s papežem Pijem IX, ter sovraži tistega, kteremu veljajo besede Jezusove: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce'; in druge besede: „Tebi dam ključe nebeškega kralje- 11 stva!" Svet sovraži sv. Očeta, kakor so nekdaj sovra¬ žili Jezusa včliki duhovni, pismarji in farizeji, ter vpili: Križaj ga! Križaj ga! Svet papeža Pija IX sovraži in sicer zato, ker lju¬ bijo pravico, se poganjajo za resnico in ker sovražijo krivico. Ako svet, t. j. nasprotniki sv. cerkve in nje¬ nega poglavarja, tako dela, nastane vprašanje: II. Kaj smo pa mi dolžni? Odgovor na to vprašanje najdem v četerti Božji zapovedi. Zakaj, kar Bog v četerti zapovedi otrokom veleva in zapoveduje, te dolžnosti imajo tudi verni do svoje duhovske gosposke. Dolžnost naša je tedaj : sv. Očeta 1. spoštovati; 2. jih ljubiti; 3. jim pokoršino ska- zovati; 4. jim pomagati in 5. za nje moliti. Rekel sem, naša dolžnost je : 1. sv. Očeta spoštovati. „Čast, komur čast gre!“ tako pravi sv. pismo. In komu gre veči čast, kakor ravno papežu? Oni so sicer človek, kakor jest ali ti; ali pomisli, kaj da so zastran njim izročene oblasti ? Ako so Kristusov namestnik, vidni poglavar sv. katoliške cerkve, in če so jim ključi ne¬ beškega kraljestva izročeni; ali ni mar naša dolžnost, jim nar veči čast, nar veči spoštovanje skazovati? Ve¬ lika je čast cesarjev in kraljev, ali še veči je papeževa čast! In kdo bi se prederznil tajiti, da ni naša dolžnost, cesarja v časti imeti, ga spoštovati? Ako že deželnega poglavarja kakor cesarjevega namestnika po dolžnosti častimo, gotovo še bolj spoštujemo cesarja samega. Pa še bolj smo dolžni častiti in spoštovati papeža, ker so Kristusov namestnik. Ne prederzni se tedaj, da bi kdaj v svoji nespremišljenosti govoril čez papeža, da bi jih zaničeval, zasramoval, ali da bi molčal, kadar se kdo — naj bo že v kerčmi, kavarni, ali kje drugod — prederzne zaničljivo govoriti od sv. ..Očeta. Zakaj zadele bi tebe besede Jezusove: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal." (Luk. 10, 16.) Kdor tedaj sv. Očeta zaničuje, ali h takemu zaničevanju molči, ta zaničuje Jezusa, ta zaničuje Boga. Da bi se pa take pregrehe ne vdeležili. 12 spoštovati hočemo sv. Očeta kakor namestnika Kristu¬ sovega. Vender moramo jih ne samo spoštovati, ampak tudi 2. ljubiti. Niso mar verni in aposteljni ljubili Jezusa ? In niso verni, aposteljni in njih nasledniki ljubili sv. Petra? Ali nismo tudi mi dolžni ljubiti sv. Očeta? Kje je otrok, da bi se upal reči, da ni njegova dolžnost, ljubiti teles¬ nega očeta. In ali ni vesoljni duhovni oče še več? Ali nam ne deli še večih dobrot? Ali ne pomaga naši duši? Mar ne smemo tu sem postaviti besed preroka Jeremija: „Gospod mi je rekel: Glej, postavim te dans čez narode in kraljestva, da ruješ in poderaš, razdevaš in razme- tuješ, zidaš in sadiš.“ (1, 10.) Ali ne delajo vsega tega sv. Oče ? Oni poderajo in razdevajo kraljestvo hudičevo, nasprot pa zidajo kraljestvo Božje; oni poderajo in raz- metujejo pregrehe in hudobije, nasprot pa sadč lepe kerš. čednosti. Sv. Oče pa smejo tudi reči s sv. Pavlom: „Kdo oslabi, in bi jest ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene ne peklo?" (II. Kor. 11, 20.) Ako pa sv. Oče v ljubezni do nas toliko store za zveličanje naših duš, nismo mar tudi mi dolžni sv. Očeta ljubiti? Ljubezen pa se pokaže s pokoršino. Naša dolžnost je tedaj 3. jim pokornim biti. Zakaj sv. Pavel piše do Rimljanov: „Vsak človek bodi vikši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast; in vsi, kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni" (13, 1.). Zato pa pravi ravno ta apostelj: „Bodite pokorni svojim sprednikom, in bodite jim podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vašo dušo odgovor dajali, da z veseljem to delajo in ne zdihovaje; to bi namreč ne bilo za vas dobro". (Hebr. 13, 17.) Kore, Datan in Abiron se vzdig¬ nejo zoper Mojzesa in Arona, in strašna kazen jih je zadela. Razpočila se je zemlja pod nogami teh treh puntarjev, požerla jih je ž njih šotori vred in živi so se pogreznili v brezno. Spoštovati, ljubiti tedaj hočemo sv. Očeta in jim pokoršino skazovati! Zakaj kdor nima papeža, nima cerkve, in tako tudi ne Zveličarja in nobenega zveli- 13 Čanja, ker mu primanjkuje pripomočkov, po kterih bi se zamogel vdeležiti sadu rešenja. On hodi po strašni poti v še strašnejši večnost, po poti tistih, kteri svoje- glavno zametujejo rešenje in se tako pogubč. 4. Sv. Očetu pa hočemo tudi pomagati s prostovolj¬ nimi darovi. Kar kdo sv. Očetu da, to ni milošnja po¬ deljena kakemu navadnemu potrebnemu ali revežu, am pak to je dokaz otroške ljubezni, ktera pride očetu na pomoč. To je pa v tem času toliko bolj potrebno, ker zdaj sv. Oče nimajo prihodkov od papeževih dežel, ka¬ kor poprej, in ker tudi od kralja nobenega plačila ne sprejemajo; sami pa tudi niso bogati, da bi zamogli od svojega živeti. Zase, se vč, da veliko ne potrebujejo; ali treba jim je denarja za ohranjenje misijonov, za vradnike in duhovne, ki jih morajo imeti pri vladanji sv. cerkve in za mnogotere druge potrebe in dobre dela. Dajte toraj radi, ako kaj premorete. Ker modri Sirah pravi: „Dobrota, ki jo skažeš svojemu očetu, ne bo po- zabljena“ (3, 15.). In vedite, da Jezus Kristus bo to tako prištel, kakor da bi bili njemu samemu storili. Mi¬ lošnja, kakemu revežu podeljena, je gotovo Bogu do¬ padljiva; ali brez dvoma ima veči ceno ta milošnja, ktero ti sv. Očetu podeliš. Dans sicer ne bo tukaj da¬ rovanje za papeža, ker darovalo se bo le za farno cer¬ kev; vender če kterikrat kaj želiš dati za sv. Očeta, lahko izročiš svojemu domačemu gospodu ali pa pošlji preč. gosp. vredniku „Zg. Danice*', ker ta gospod skerbč, da se nabrano sv. Očetu pošlje. In tu ne moi’em za¬ molčati, koliko veselje da napravijo taki darovi sv. Očetu, prav posebno zato, ker iz tega spoznajo, da darovavci so res zvesti katoličani, ki imajo spoštovanje in lju¬ bezen do namestnika Kristusovega, kar so večkrat rekli. Ko smo bili lansko leto pri sv. Očetu in ko je kranjski kmet njim izročil vse te darove, kar se jih je bilo v nekem času do takrat po naši deželi nabralo, o kako so se sv. Oče prijazno nasmejali, ko so vidili, da tudi dobri Kranjci, ako ravno je njih dežela bolj revna, na njih v njih nesreči niso pozabili. In izgovorili so svoj blagoslov posebno nad vse, kteri so jim milošnjo v dar 14 poslali. In z nami vred so se veselili vsi pričujoči, go¬ spodje vsih stanov iz našega cesarstva, ter so hvalili dobre Kranjce. 5. Zadnja naša dolžnost pa je, za sv. Očeta moliti, kakor so nekdaj verni molili za sv. Petra. Moliti pa moramo narprej za njih dušni blagor, potem za njih zdravje in dolgo življenje, pa tudi, da bi jih ljubi Bog obvaroval pred njih sovražniki, med kterimi živijo ka¬ kor nekdaj Daniel v le vn jaku. — Moliti hočemo nadalje, „da naj Bog sovražnike svoje sv. cerkve ponižaali tako, da bodo v ponižnosti svojo krivico spoznali in se zopet na pravo pot povernili, kakor je nekdaj iz hudega sovražnika — iz Savla postal veliki apostelj sv. Pavel; ali pa naj jih tako poniža, da bo njih sv. cerkvi so¬ vražne naklepe vničil, ter pomagal, da bodo njih hu dobni nameri služili v blagor sv. cerkve in v zveličanje vernih. Tako je Bog ponižal Heroda Agripa I. Hotel si je ta prijaznost Judov pridobiti s tem, da je dal vjeti in zapreti pervega papeža sv. Petra, ter ga je hotel po¬ tem umoriti; ali angelj je rešil sv. Petra po čudoviti poti, vdaril pa je Heroda, da je vpričo svojih priliz¬ njencev za strašno boleznijo — sneden od červov — umeri. Tako je Bog ponižal odpadnika cesarja Julijana, in tako več drugih in še pred našimi očmi oba Napoleona. Tako je Bog ponižal sovražne jude, kteri so bili vzrok, da so ajdje preganjali aposteljne iz vseh mest, kjerkoli so začeli oznanovati sv. evangelij. Judje so mislili tako zabraniti razširjevanje sv. vere; Bog je pa to pripustil, da se je tako zamogla sv. vera še hitreje v nar daljši kraje razširili. Da bi Bog tudi dandanes tako ponižal sovražnike sv. cerkve, v ta namen hočemo tudi mi mo¬ liti. Po združeni molitvi, ki jo bomo zdaj opravili, in ki so jo opravili z nami v duhu zbrani verni, smemo pričakovati; da bodo marsiktere nevarnosti in stiske in šibe od nas odvernjene, druge pomanjšane, ali pa pri¬ krajšane. Ker smo pa mi grešniki, nevredni od Boga usli¬ šani biti, oberniti se hočemo tudi do tistih, kteri so pri- 15 jatli Božji, da bi ti našo slabo molitev s svojo priprošnjo 'sklenili. Oberniti pa se hočemo narprej do a) sv. Mihela nadangela. Veliki angel Mihael in ž njim vsi angeli, ki so zvesti in dobri ostali, vojskovali so se zoper hudobne angele, ktere je vodil satan. Hu dobni angeli so bili premagani in z nebes v pekel pah¬ njeni. Naj bi tudi zdaj sv. Mihael prijel za meč, in pri¬ šel na pomoč sv. cerkvi in sv. Očetu ter premagal so¬ vražnike, kteri se tudi zdaj vzdigujejo v svojem napuhu, ter hočejo več biti kakor sv. cerkev, kakor njen vidni poglavar, kakor Kristus, kakor Bog! b) Skleniti pa hočemo svojo molitev tudi s pri¬ prošnjo sv. Petra, da bi sprosil za svojega naslednika IX to, kar si sami sv. Oče žele, namreč: „da bi se jih Bog spomnil in jih postavil v polno prostost^, — da bi jim zopet bilo mogoče slovesno opravljati sv. mašo na altarji, pod kterim počivajo svetinje sv. Petra. c) Na pomoč klicati še hočemo tudi sv. Jožefa, rednika Jezusovega, da bi s svojo mogočno prošnjo pri¬ šel na pomoč tistemu, kteri ga je povzdignil za varha vesoljne katoliške cerkve. d) Prosite pa tudi Vi japaneški mučenci, in Vi vsi drugi za sv. Očeta, ker so ravno ta papež Vas med zveličane in svetnike prišteli. e) Posebno pa se hočemo oberniti k prečisti Devici, Materi Božji, da bi ta prosila za sv. Očeta, za sv. cer¬ kev in za naše cesarstvo. O Marija! na tvoje ime so bili sv. Oče keršeni, po tvoji pomoči so bili pri živ¬ ljenji ohranjeni, na tvojo prošnjo so v Loreti ljubo zdravje zadobili; prosi še tudi zdaj zanje, da bodo ob¬ hajali veselo zmago. Sej veš, da so tebe visoko poča¬ stili, ko so izrekli za versko resnico, da si bila brez madeža izvirnega greha spočeta! Sej so tebe vedno ča¬ stili in na pomoč klicali: ne odtegni jim svoje milost¬ ljive roke! Sprosi pri Jezusu Kristusu, da bi se to kmalo zgodilo, kar je Božja služabnica Marija Lataste, ki je 1. 1846 umerla, v ti zadevi izgovorila: „Ura je prišla! Vstani! Glej svoje sovražnike! Po versti jim ukažem 16 zginiti, in zginejo za vselej! Ti si mi čast pripravil v nebesih in na zemlji; jest hočem tebi čast pripraviti na zemlji in v nebesih. Glej ljudi; oni častč tvoje ime; časte tvojo serčnost; časte tvojo oblast! Živel boš in jest bom živela s teboj! Starček, obriši si solze, bla¬ goslovim te!“ O Marija, ti pomočnica! glej starega Si¬ meona, on želi viditi dan rešitve; dan zmage; dan polne prostosti! Pridi sv. Očetu na pomoč s svojim Sinom, da bodo zamogli reči v smertni uri: Zdaj pa rad umer¬ jeni, ker so moje oči vidile zmago sv. cerkve! Amen. Opomba. Kakor se je leta 1871 pri slovesnem obhajanji 261etnice papeža Pija IX naša škofija prav posebno skazala, ravno tako in še bolj ginljivo so se Kranjci pokazali tudi letos zveste otroke sv. Očeta. Luč pri luČici in mogočni kresovi s svojimi žarki so lani v nar daljniše kraje naznanovali, kolika ljubezen do sv. Očeta gori v sercih verlih Kranjcev. Pa ravno tako in še častitljivše so se letos pokazale serca vernih naše škofije. Kdo prešteje vse po¬ božne, kteri so na vse zgodaj se vzdigovali in obsijani od žarkov jutranjega solnca romali do kake cerkve Matere Božje! O kako lepo so se lesketale zvezde, kako veselo vihrale bandera, ktere so se nosile pri procesijah ! Kako častitljivo se je nesel naprej Križ, znamenje rešenja in zmage! Kdo bo naštel v vse te procesije, ktere so se obhajale za sv. Očeta pred velikim Šmarnom ali ravno na veliki Šmaren, nektere pa malo poznej ? Še pozne čase bodo otroci, kteri so se vdeleževali teh procesij, svojim mlajšim pripovedovali z navdušenim v sercem, kaj se je vse obhajalo za papeža Pija IX. Veliki Šmaren so se iz peterih duhovnij vzdignile petere velike procesije iz glavnega mesta Ljubljane. Na čelu procesije od sv. Ja¬ koba je šlo bandero katoliške družbe in za njim gr. Wurmbrand, dr. Kosta in drugi odborniki katoliške družbe. Vodil je to proce¬ sijo gospod dr. J. Sterbenee. Vse te procesije so se podale ena za drugo med zvonenjem, molitvijo in petjem po Teržaški cesti in potem skoz Vič memo okinčanih hiš skoz slavoloke tje gofi proti Dobrovi, kamor ste tudi prišle dve drugi procesiji — ena iz Bre¬ zovice in druga od sv. Katarine. Vsem tem procesijam je prišla Dobrovska na proti, in po objemanji bander so vse skup imele ča¬ stitljiv vhod v cerkev Matere Božje na Dobrovi. Pravijo, da gotovo je bilo ljudi iz Ljubljane in drugih far& 15000, — ogromno število! Zato je bila pridiga preč. kanonika P. Urha zunaj cerkve. Z veliko mašo se je opravilo za sv. Očeta do- veršilo. Slovenski narod! ohrani si globoko v spominu, kar si storil za SVojega sv. Očeta, papeža Pija IX! Natisnila Blaznikova tiskarnica. — Založila katol. družba.