Miscellanea UMRETI NI MOGLASTARASIBILA Prešeren in antika Ob dvestoletnici pesnikovega rojstva napisal Jože Kastelic. Založba Modrijan. Ljubljana 2000, 278 str., 6600 SIT. Izid omenjene knjige prof. Jožeta Ka- stelica predstavlja še enega od dogod- kov v sklopu proslave 200-letnice Pre- šernovega rojstva. Delo je nastalo na osnovi njegove (kot sam pravi) »Že davno napisane in neobjavljene« dok- torske disertacije, ki jo je za izdajo v knjižni obliki dopolnil in obogatil ne le vsebinsko, ampak tudi oblikovno. Naslov sam skriva v sebi globoko sim- boliko; na eni strani kaže na simbo- lično povezavo med Sibilo, ki ni mo- gla umreti prej, dokler se ni dotakni- la prsti iz svoje domovine (zgodba je povzeta po Serviju) in Prešernom kot prvim imenom slovenskega parnasa ter aludira na njuno nesmrtnost, po drugi pa že sam po sebi kaže na Pre- šernovo izjemno poznavanje antike. Sam avtor poudari, da ne gre za hi- storiografsko sintezo in ne za obrav- navo z vidika filozofije, psihologije ali slovstvene zgodovine; preprosto po- vedano obravnava in utemeljuje Pre- šernove stike in srečanja z grško in rimsko antiko. Prvo poglavje (Rodna vas)je posveče­ no Prešernovemu otroštvu in na krat- ko predstavi njegovo otroštvo do od- hoda k stricu na Kopanj. Drugo poglmje (Od padca Bastilje v Pa- rizu do marčne revolucije na Dunaju) obravnava splošne zgodovinske raz- mere obdobja, v kateremje Prešeren živel in deloval, obdobje, ki so ga zaz- namovali veliki družbeni in politični pretresi. V tem času se pri narodih po- raja nacionalna (samo) zavest, Evropo pretresajo revolucije, porajajo se nas- protja med novimi miselnimi tokovi in idejami (liberalizem) na eni strani 147 in konzervativnimi silami, ki neuspe- šno skušajo zajeziti prodor teh idej na drugi strani. V strnjenem pregledu bralec lahko spremlja prikaz razmer od Amerike, Francije, Italije, Poljske (upor Poljakov proti Rusom), Grčije (upor proti Turkom), Srbije (upor proti Turkom) do krize, ki je zajela tudi naše kraje v času oblasti Franca I. in Metternicha; to obdobje je v na- šo zgodovino zapisano kot obdobje bi- rokracije in policijske države, obdob- je hudih pritiskov, cenzure in nadzo- ra na vseh področjih življenja in dela, konča pa se z letom 1848. Kljub vse- mu naštetemu pa v tem obdobju izo- brazba in slovenščina prodirata v jav- no življenje. V poglavju Prešernova srečavanja z an- tiko najdemo odgovor na vprašanje, kje se je Prešeren prepojil z antiko. Najprej je v osnovnih potezah pred- stavljena zgodovina šolstva od jezuit- skih gimnazij (kjer je bil izrazit pou- darek na pridobivanju klasične izo- brazbe, še posebej latinščine, vendar brez posebne obravnave kulturne vse- bine antike), njihove ukinitve (1773, ki sovpade z ukinitvijo jezuitskega reda), oblikovanja šestrazrednih gim- nazij ( 4 gramatikalni razredi in 2 hu- manitetna, ki so omogočali vpis na li- cej, ta pa na univerzo), sprememb v šolstvu za časa ilirskih provinc (slo- venščina kot učni jezik (!), obvezen pouk francoščine) do podržavljenja osnovnih šol in gimnazij, uvedbe ob- veznega šolstva za časa Marije Terezi- je ter pomena teh ukrepov za naše šolstvo. Ob tem spremljamo mladega Franceta ob njegovem šolanju. Precej prostora je posvečenega učbe­ nikom, ki so bili v Prešernovem času v rabi v šolah. Skozi predstavitev teh spremljamo metodiko pouka od za- četnih korakov v slovnici do branja najzahtevnejših lektir (Lateinische 148 Sprachlehre, Erster Theil; Grammaticae Latinae pars altera; Chrestomathiae La- tinae pars prior; Chrestomathiae Latinae pars posterior idr.). Sumarna predsta- vitev učbenikov in avtorjev je združe- na tudi z opozorili na odlomke v Pre- šernovih pesmih, kjer najdemo ned- vomne tematske povezave, pred nami pa zaživi celotna paleta latinskih pis- cev od Plavta, Terencija, Cicerona, Sa- lustija, Livija, Nepota, Ovidija, Hora- cija, obeh Plinijev, Seneke, Lukana, Valerija Maksima, Avla Gelija, Perzija, Juvenala, Svetonija, Avrelija Viktorja, Justina idr. do neolatinskih piscev (An- toine Muret,John Owen). Tudi grški učbeniki ( Grammaticae Graecae Sectio I, Brevis grammaticae Graecae sectio Ilidr.) in avtorji, ki jih najdemo v njih (Ezop, Ajlijan, Plutarh, Strabon, Stobaj, He- rodot, Ksenofont, Homer, Heziod, Teognis, Lukijan, Dionizij Halikarnaš- ki idr.), so predstavljeni na enak na- čin. Poglmje se zaključi s Prešernovo latinsko maturitetno nalogo, s prevo- dom v latinščino po nemški predlogi (odlomek iz Valerija Maksima). V poglavju Prešernova antična metrika se srečamo s prisotnostjo in pestrost- jo antičnih metričnih oblik v njego- vih delih, največ prostora pa je name- njeno obravnavi heksametra. Poglav- je bo zanimivo tudi za bralca, ki ne pozna antične metrike, saj je zgošče­ no predstavljen tudi njen razvoj in raba nekaterih metričnih oblik. Predstavitev recepcije antike od cer- kevnih piscev, bizantinskih piscev, srednjega veka, Danteja, Petrarce, Boccacia, Moora, Lutra, Nikolaja Ku- zanskega, Erazma Rotterdamskega, pri nas Piccolominija, celjskih grofov (njihovega neposrednega in posred- nega vpliva), Krištofa Ravbarja, an- gleškega razsvetljenstva, nemške idea- listične filozofue, jenske šole visoke romantike itn. do slovenske roman- Keria III - 1 • 2001 tike prehaja v kratko predstavitev an- tičnih avtorjev, ki so zaznamovali Pre- šernovo poezijo. Seveda ni naključje, da prvo mesto v kanonu piscev, ki so vplivali na prvo ime slovenskega pe- sništva, zaseda prvo ime rimskega pe- sništva - Horacij. Sledijo mu Vergilij, Ovidij, Katul, Tibul, Propercij, Lukan idr., med grškimi pa Homer, Alkaj, Sapfo, Arhiloh idr. Kratki predstavi- tvi življenja in dela vsakega avtorja sle- di kratka analiza vpliva na Prešerna. Najobsežnejše poglavje pa je name- njeno analizi in obravnavi Prešerno- vih antičnih podob, tem in simbolov; razdeljeno je po posameznih skupi- nah pesmi. V Zabavljicah so Prešerno- vi vzorniki Horacij, Ezop in Marcijal. V Sršenihje najvidnejši antični motiv v epigramu na Stanka Vraza, v kate- rem najdemo originalni citat iz Luka- novega dela Farzalija ( Victrix causa Diis placuit, sed victa Catoni). Med Zabav- ljivimi soneti oz. Literarnimi šalami in satirami velja izpostaviti edini v latinš- čini spesnjeni tekst Error typi, v kate- rem posnema Ovidija, in osrednjo in- vektivo Apel in čevljar, v kateri povze- ma zgodbo, ki jo najdemo pri Pliniju starejšem; obe pesmi sta naperjeni proti Kopitarju, zadnja vrstica iz pe- smi Apel in čevljar (Le čevlje sodi naj Ko- j1itar - ne sujJra crepidam sutor iudica- ret) pa je kar ponarodela in prešla v pregovor. V Ljubezenskih pesmih se Pre- šeren naslanja na rimske lirike: Pro- percija, Horacija, Katula, Vergilija (vrh rimske lirike), najdemo pa še ve- liko drugih aluzij in motivov iz anti- ke. V Ljubeznjenih sonetih je čutiti vpliv Horacija, Ovidija, Katula in Alkaja, če­ prav v sonetih samih ni veliko antike, ker je kot snov bolj postranskega po- mena. Motivi Sonetnega venca so sorod- ni nekaterim Horacijevim, Ovidijevim in Evripidovim motivom (motiv Or- feja, motiv Oresta). Soneije nesreče ima- Miscellanea jo vzporednice pri Katulu in Horaci- ju, v Krstu pri Savici (v knjigije obde- lan po dejanjih) pa velja kot vzpored- nico in vzor izpostaviti pripovedko o Heroin Leandru, Homerja in Vergi- lija (zlasti 2. spev Eneide (Enejeva pri- poved Didoni in njenim dvorja- nom)). Vse našteto so zgolj drobci iz obsežne obravnave motivov. Pristop k obravnavi posameznih sku- pin pesmije nekako »svetonijanski«; pri tem imam v mislih shemo, ne te- matiko obravnave, ki poteka po do- ločnem vzorcu: a) literarna klima in literarnozgodovinski pogled na ob- dobje, v katerem (oz. kateri) so na- stajale pesmi; b) izid pesmi; c) (mo- rebitni) odmevi; č) razlaga motiva (pomen in utemeljitev rabe); d) an- tični vzori; e) pojavljanje motiva pri sodobnikih. Zaporedje obravnave ni vedno enako. Delo je strnjen prikaz prenosa antič­ ne misli, ki jo v Prešernovih pesmih sicer opažamo, se pa njenega pome- na in ozadja dostikrat ne zavemo ali pa ga celo ne razumemo. V obravna- vo so zajeta vsa Prešernova dela v slo- venščini in nemščini, tudi pisma. Av- tor lepše in natančneje kot kdor koli pred njim prikaže prelivanje antičnih motivov oziroma njihovo vključevanje v Prešernovo liriko ljubezni, pesniš- ke in osebne usode, ljubezni do rod- ne zemlje in naroda, v odzive na vpra- šanja časa, prvenstveno literarna in kulturna vprašanja, preko njih pa tudi na politična. Skozi analizo in primer- javo Prešernovih antičnih motivov vle- če motivne, kompozicijske in metrič­ ne vzporednice. V obravnavo zajema tudi širši literarni, znanstveni, kultur- ni in politični okvir, kot npr. ko obrav- nava idejo o Slovencih kot prastarem in avtohtonem narodu (človek si ne more kaj, da ne bi ob tem povlekel vzporednic z današnjimi pobožnimi 149 željami venetologov) in analizira Pre- šernov odnos so nje. Obravnava se ne osredotoča zgolj na iskanje antičnih elementov, motivov in vplivov, ampak zajema tudi Prešernove sodobnike in njihov vpliv na Prešerna in njegovo ustvarjanje. Pomembna so tudi opo- zorila na številne reminiscence (npr. motiv ladje na viharnem morju, kije literarni topos že v antiki (Alkaj, Ho- racij), najdemo pa ga tudi pri Prešer- nu v 3. ljubezenskem sonetu (O Dio- skurih). Pri obravnavi nekaterih mo- tivov so dragocena tudi opozorila na iste motive pri sodobnikih (npr. zgod- ba o Apelu in čevljarju pri Puškinu v pesmi Sopožnik). Ne ukvarja se le z vprašanji nastanka, ampak tudi z vpra- šanji ozadja nastanka pesmi: odkod je ali bi lahko črpal motive oz. kako so nekateri motivi našli pot do Pre- šerna, kot npr. zgodba o Abderitih in oslovi senci, s katero naj bi se (dom- nevno) seznanil preko Christopha Martina Wielanda. Posebej zanimiva je obravnava antike na naših tleh ozi- roma analiza motivov, ki se vežejo na antiko v našem prostoru (npr. Elegi,ja svojim rojakam, Očetov naših imenitna dela). Avtorjeve lastne ocene se pre- pletajo z opozorili na ugotovitve dru- gih prešernoslovcev (L. Pintar, ]. Marn, A. Fekonja, Anton Slodnjak idr.) in vrednotenjem slednjih. V zaključnih mislih avtor poda kratek pregled raziskovanja antike v prešer- noslovju. Ob oceni Prešerna in nje- govem črpanje iz nje ne smemo iti predaleč, saj vanjo ne posega za vsa- ko ceno in antika njegovi poeziji ne jemlje izvirnosti. Prav nasprotno: je ena od njenih pomembnih sestavin in Prešernov odnos do nje se je z us- tvarjanjem, pesniškim razvojem in pod vplivom takšnih in drugačnih tre- nutkov njegovega življenja spremi- njal. 150 Naj ob koncu na kratko povzamem besede prof. Kastelica, s katerimi za- ključuje svojo knjigo, z njimi pa je za- ključil tudi predstavitev svoje knjige na tiskovni konferenci: »Prešernovi sodobniki so bili skoraj vsi meščan­ skega ali celo plemiškega rodu: v An- gliji Byron, v Nemčiji Goethe, Har- denberg, Novalis in Heine, na Polj- skem Mickiewicz, v Rusiji Puškin, na Češkem Macha, na Madžarskem Petofi, v Italiji Leopardi, v Avstriji Grilparzer, v Ameriki Poe, v Srbiji Ra- dičevič, v Črni gori Njegoš itd., Slo- venci pa imamo - Ribičevega Fran- ceta iz Vrbe.« Ob razpravah prešernoslovcev ali fi- lologov gre za prvo večje delo, ki si- stematično in natančno obdeluje Keria III -1 • 2001 vpliv in prisotnost antike v Prešerno- vem pesništvu. Ob nadvse zanimivi in dragoceni vsebini je zelo pohvalno, da so vsi citati iz antičnih del prevedeni, poseben čar pa dajejo knjigi tudi ilu- stracije in slike. Knjiga bo dragocen pripomoček ne le za tiste, ki se ukvar- jajo s književnostjo, antiko ali zgodo- vino, ampak tudi za vsakogar, ki bi že- lel spoznati Prešerna, obdobje, v ka- terem je živel, in razmere, v katerih se je oblikovalo njegovo pesništvo. Delo daje bralcu vedeti, da prihaja iz- pod peresa pravega, vsestranskega hu- manista in predstavlja hvaležno bra- nje tako za zahtevnejšega kot tudi za manj zahtevnega bralca. Matej Hriberšek