■L.... . ... .. . . ' ' _____ _ Publiihed and dutnbuted under permit No. 19 authorized by —JBLTjSBW- —'Uixi. um« by inter « the rmtilwii. A. S. T Tini Act of October Mi 1917, on theflle at the Poet Office of Pomm-wrG«.«^ r.............................T ■ V__. . . ,«4. ■ .»u _aj£;r "WK- Jali pa usta novijo novo politično stranko. Med upornim^ senatorji, ki nečejo ničesar ilišati o ka kem kompromisu in mirovni pogodbi se nahajajo senator Borah iz Idaho, senator $herman iz Minusa, (to je oni senator, ki se je izjavil, da so Jugoslovaili tepci in nezmožni ^a sanjo vlado) in sena to rxffran degree iz Con-necticuta. Vsa znamenja kažejo, da mirovna pogodba ne bo sprejeta od semita, ampak da se: bodejo radi nje vršili ostrf politični boji pri prihod njih volitvah. Medtem pa vse druge zadeve čakajo, in skoro 100.000 prosilcev za ameriško državljanstvo po Uniji ne more dobiti di^yljanstva o — Prva seja delničarjev novega podjetja, v Clevefandu, The North American Banking & Savings Co. s<^ bo vršila v torek, 27. jan. v Knau-sovi dvorani, 6131 St. Clair ave, ob 8. uri zvečer. Namen te prve seje je, izvoliti odbor bančnih direktorjev ter rešiti vse one zadeve, ki pridejo na vrsto.Kot čujemo, je stock bančnega podjetja ves vzet in je prekoračilo število prodanih dejnic svoto več tisoč dolarjev preko svote, za katero je bilo podjetje inkorpo-rirano. In vedno se oglašajo še novi podjetni rojaki in drugi, ki zahtevajo delež. To zadevno bodejo inkorpora-torji razpravljali. — Mestni urad za čiščenje cest naznanja vsem lastnikom praznik lotov v mestu, da morajo očistiti sneg na tlaku svojega lota, sicer bodo aretirani. Kazen je $10. Mestni inženirji so izpisali iz mestnih map vse prazne lo te, nakar se je ugotovilo gospodarje, ki so dobili naznanilo, da je treba očistiti sneg ali pa plačati. Mesto samo je dosedaj plačalo že $30.000 za čiščenje snega. — Sedaj ko so saloon i zapu Ščeni in fantje ter drugi nimajo druge zabave, bi se jim priporočalo, da porabijo dolge zimske večere s čitanjem dobrih angleških knjig, ali pa sempatja gredo k kaki dobri gledališki predstavi v mesto. Nič vam ne bo škodovalo, naučite se jezika, vidite dobro igranje, zraven pa imate zabavo. — V soboto se je poročila Miss Slavka Recher^ hčerka znane Louis Recherjeve družine na Prosser ave. Ženin je Mr. Louis Sanobor, izvrsten mladenič. Na domu starišev neveste se je v sobWo vršilo domače praznovanje, katerega se je udeležilo mnogo na-*ih rojakov. Želimo novemu •"»aru obik) sreče ter napredka v novem stanu! Influenca razsaja v raznih mestih. Chicago, 24. jap. V Chicagi se razširja influenca in bolezen vnetja pljuč s Čudovito naglico. Število bolnHh za influenco je preseglo de-settisoč. Deset procentov sprevodnikov uličnih želez nic in ena desetina vseh policistov je bolnih. Epidemija pa se razširja v milejši obliki kot lansko leto, kajti letos ne umrje toliko ljudi < kot so umirali lansko leto Povprečno umre na dan v Chicagi za influenco 36 oseb, in vsega skupaj, odkar se je influenca znova pričela, je umrlo ne kaj nad 500 oseb. Pomanjkanje postrežnic je občutno. Iz New Yorka se poroča, da je influenca tam zopet začela hudo divjati. Po en tisoč slučajev je sporočanih na dan zdravstvenim oblastem. Mestni zdravstveni komisar je zahteval od mesta $80.000, da se uspešno bori proti epidemiji. Iz Toledo, Ohio, se poroča, da je tam nad dva tisoč oseb zbolelo za influenco, dočim se poroča iz Washingtona, da je kongresman Sabbath vložil predlog v kongresu, da se suspendira prohibicijska postava za dobo 90 dnij ter se dovoli ljudem kupiti žganje, ki je baje dobro sredstvo proti influenci. gflir ill >11 > -o — Rojaki, nekaj novega. Amerikanska dekleta se zani majo za vas. Res in šur. Pod avspicijami Y. W. C. A. priredijo odlična ameriška dekleta, gospodične in žene zabavo s petjem, plešem in igra mi dne 5. februarija y prostorih "Women Club" na 3648 Euclid ave. Povabljeni ste vsi, fantje in možje, žene in dekleta. Mi to ptiporočfemo našim rojakom in rojakinjam da se udeleže, kajti to je naj boljša pot, da se naš narod seznani z običaji in manira-mi Amerikancev, da tako pri demo v ožji stik z njimi in se amerikaniziramo. — Iz stare domovine se je oglasil Mr. Anton Kline, ki je prvi ustanovil slovenski časopis v Clevelandu z imenom "Naša Beseda", katerega ime je pozneje spremenil v "Nova Domovina" Mr. Kline nam piše: Dolgo Časa nisem Že dobil sporočila iz priljubljenega mi Clevelanda, in le tupatam sem čut kaj malega. Izvedel sem tudi, da se je več mojih znancev preselilo na oni svet, in tudi da moj prijatelj. Mr. George Travni-kar ni več med živimi. Bog jim daj nebeški.raj! V času, ko smo bili ločeni, imeli smo hude čase tukaj in še hujše bi bilo, če bi zmagala Avstrija. To bi preganjali neljube jim Slovane. Gotovo vam je vse to znano. Danes vam pišem v drugi zadevi. V Straži na Dolenjskem so namreč u-stanovili Sokola, kateremu primanjkuje sredstev za orodje, dvorano, in dr. Morebiti bi se kaj dalo ukreniti v tej zadevi pri vas? Ali bi tam-kajšni "Sokol" če še obstoji, kaj hotel pomagati? (Mr. Kline je bil član in ustanov-nik "Sokola" v Clevelandu.) To je kar prosim z upanjem, da bodete oprostili nadlegova nje. Konečno pa vas prosim, da pozdravite vse moje prija telje in znance ter člane onih društev, katerih ud sem bil Srečno novo leto. Anton Kline, pošta Straža. Neznosna usoda Jugoslovanov v Italiji Andrej Dolinar, Slovenec, ki je bil štiri leta ujet v Italiji in je ob božiču pobegnil iz ujetništva, opisuje v ljubljanskem "Slovencu" svoj beg sledeče: Dne 24. dec. sem utekel iz laških kldšč in se srečno vrnil v prosto slovensko domo-yino« Preko štiri leta sem bil ujetnik na Italijanskem. Kaj je usoda naših fantov in mož v Italiji? Trpinčenje, palica, in v časih tudi puška in samokres. Naj napišem samo, kar piše laški list "Avanti" v Milanu: "Trpinčenje avstrijskih vojnih ujetnikov. Večna kuga v vojaškem taboru. Kar so Že pisali drugi, ni tako hudo in teško, kot kar smo videli z lastnimi očmi. V Barletti je vse polno avstrijskih ujetnikov. Tam stoji starodavni grad od Karla V. kjer so danes zaprti avstrijski vojni u-jetniki. Ti ubogi reveži so ob-sojeni na smrt in tako gledajo ž lastnimi očmi vsak dan najmanj deset svojih tovarišev mrtvih vsled laške surovosti. Niti na zadnjem potu jih ne morejo spremiti. Lake ta, oslabelost, kužne bolezni in mogoče tudi kak strel, tc jim je vsakdanji tolažba. Rc dno vsako jutro se vidi mrtvaški sprevod, nič manj nege Isat, mrftčiMkih kmjki prldfr jo iz tega prokletega gradu. Mnogi pobožni ljudje so sč zavzeli zoper to grozno morje nevaren tifus ki neusmiljc je, da je vzrok vsemu temu nevarin tifus, ki neusmiljeno razsaja med vojnimi ujetniki. Že je preteklo osem dolgih mesecev, kar so zaprti ti u-božci v tem smrtonosnem pa slopju, a zdravniška znanosl še vedno ni dobila sredstva ki bi zatrlo ta grozni morilni Črv in ohranilo ostale. Prepričan sem, da ako bi se skrbelo kakor treha za čistobc in zdravila, tedaj se umori nc bi vršili v takem številu. Ponoči, ako greš slučajno mimc gradu, sliši sedaj in sedaj kak strel. Govori se, da streljajo naši vojaki Čuvaji, Češ da bi videli ujetniki, da bdijo da jc nemogoče pobegnili. Ali jc res? Da bi vsi ti streli ne im< li nekaj skupnega z zgorej omenjenimi vsakdanjimi mi tvaškimi sprevodi? Jaz ki sem videl z lastnimi očmi, ks kor tudi moji someščani, tc liko gorja, na vsa moja vprašanja nisem dobil druzegs dogovora: Pomagati se ne da.' Mislim, da si čitatelj tega poročila lahko predstavlja, kako bridko je življenje Slovencev v laškem ujetništvu. Izmed Nemcev, Ogrov in drugih so Italijani zbrali ravno Jugoslovane, katere hočejo popolnoma uničiti, Ako se stvar hitro ne spremeni, se naši ujetniki nikdai več ne vrnejo. Zato je nujne potrebno, da se nekaj ukrene. • — — John Stasny je bil prepe ljan pred sodnika McGan-non, ker je prodajal žganje. $100 kazni in 30 dni zapora, je rkeel sodnik. Ko pa se je zvedelo, da je prodajal fino žganje in ne kako brozgo, je bil sodnik usmiljen, odpustil ie zapor in $75 kazni, nakar ie "dobrotnik človeštva" plaval samo $25 in odšel s sodni- Ifth-' 9 » ' . tli bo dovoljeno pivo in lahko vino ? Washington, 24. jan. Prilika je, da se sedajna prohibi cijska postava nekoliko spre meni, oziroma oblaži. Čimda lje več nezadovoljnih elemen tov se oglaša med Amerikan ci, katerim se zdi nova postava glede prepovedi opojne pijače prestroga. Posebno pa smatrajo Amerikanci prepoved, da se niti doma ne sme izdelovati nobene, tudi one pijače ne. ki ima le nekaj pro centov alkohola, za preostro. Dasi se nona postava še nikjer ni začela s strogostjo spol novati, pa vendar čutijo Ame rikanci, da bo tu treba gotove spremembe. To priliko so u-porabili oni kongresmani, ki so ob glasovanju za prohibi-cijo, glasovali nasprotno. Sicer jih je vsega skupaj le 80, toda zadnje čase so dobili med seboj več pristašev, tako da je njih število narastlo na sto. Nekateri smatrajo to kot znamenje, da se bližajo volitve za kongres, in pravijo, da se marsikateri kongrte-man kesa, ker je suho volil, in se sedaj boji odgovora pred svojimi volivci. Na čelu onih kongresmanov, ki bi radi spremenili postavo v toli« ko, da bi se dovolile manj al-koholne pijača, stoji kongres man Sabbath iz Chicage, ro-dom Čeh, ki je pri zadnjem " ter boj protrpronioiciji. Kon r gresman Sabbath je vložil . "popravek k prohibicijski : postavi", ki se glasi: Da Je dovoljeno izdelovati pivo,, . ki nima več kot tri procen-. te alkohola in vino, ki nima več kot devet procentov alkohola. Ako se to uresniči, tedaj ostala prohibicija lahko ostane, kajti mnogim ni radi, ! žganja, ki ostane lahko prepovedano, pač pa lahkih vin | in pive. Ako se v kongresu ne posreči s tem prodreti, smatrajo kongresmani, da bi | se postava lanko spravila na ljudsko glasovanje. Medtem pa so države New | Jersey in Rhode Island vložile tožbo proti Zjedinjenim državam na najvišji spdniji. Te države tožijo narodno vlado, da slednja nima pravice usUiti posameznim državam prohibicijo, ne da bi državna ni dotičnih drŽav za prohibf-, cijo glasovali. — Nick Zilich, ki stanuje na 2134 Lorain ave. je prete- > čeni teden na Public Square ugledal nekega moža, katere mu je takoj skočil na vrat ter ga dobro držal, dokler ni prišla policija. Policiji je Zilich povedal, da je to tisti mož, ki mu je avgusta meseca lanskega leta prodal tako "ma-šino, ki denar dela". Za to "mašino" je plačal $13.000. Mož, katerega je Zilich obdolžil tega, pravi da se piše Nick Badovinac, da je trgovec v Pueblo, Colo, in da ne ve ničesar o obdolžitvi Zili-cha. Policija je proti njemu stavila obtožbo sleparije in tatvine. Star je 44 let. Porota bo o tem sodila. — Plinova družba je dala za padni strani mesta zapečatiti dva plinova vrelca. Raidtega se je odbor ženskih organiza cij pritožil pri mestni zoorni-ci. Sedaj ko primanjkuje naravnega plina nikakor ni u-mevno kako more plinova družba pečatiti plinove vrel-c.e Nekateri pravijo, da je to umetna agitacija, da plinova družba razširi mnenje, da. plina primanjkuje, nakar bi >J*!Jilšt m. ■ kdJSSi - ZAVEZNIKNN RUSIJA. Zavezniki so zadnje Case odpravili blokado napram Hlisiji. Blokada pomenC da ne sme nobeno blago iz zaveznikih in drugih dežel v Rusijo, niti iz Rusije. Sedaj je ta blokada odpravljena. Herbert Hoover pravi, da bo to povzročilo padec boljševizmu. Blago bo zopet prihajalo v Rusijo, in kadar bodejo Rusi enkrat siti in imeli dovolj tudi druzega materijala, da se bodejo uprli svojim rudečim tiranom ter jih prepodili. PoSiljatev hrane v Rusijo pomeni konec Leninove tiranje. • Mr. Hoover jc eden najbolj bistrih opazovalcev položaja. Kadar on kaj spregovori ima vselej dobre vzroke za svoje trditve. On pozna evropske razmere bolj kot vsakdo drugi. Toda glede zakladanja Rusije s hrano, se ne strinjajo vsi z Mr. Hooverjem. Hoover pač dobro pozna razmere v Evropi, toda v Rusiji ni imel nikdar opraviti, in mogoče je, da Lenine pozna ruski pcrtožaj boljše kot Hoover. Lenine se je zadnje Cade silno prizadeval, da pregovori zaveznike, da odstranijo blokado, Prišel je do spoznanja, da Rusija sama ne more preživeti. Lenine je storil vse da dobi manu fakturne izdelke v Rusijo. Obljuboval je zavezni kom to in ono, samo da jih pregovori, da odstranijo blokado. Kaj tiči za temi ponudbami in prošnjami Lenina? Lenine dobro ve, da vsa hrana, ki bo prišla v Rusijo kakor tudi vse manu fakturno blago, bo šlo skozi roke njegovih agentov. Tako bo Lenine razpolagat z bogastvom hra ne in materijala, katerega bo delil samo onim, ki so njegovi pristaši. On dobro ve, da ostali Rusi ostanejo sužnji in siro maki, kakor so bili za časa carjev in so še danes. Vsakomur je danes že znano, da v Rusiji nihče ne dobi podpore, kdor ni boljševlk. Ako ne prisegaš na Lenina in Trocklja, umri. Ali so zavezniki naredili prav, da so odpravili blokado pokaže bodočnost. Na vsa* način pa se ruski narod Lenina ne bo prej znebil, dokler ga ne bo popolnoma sit. Vsaka me ra. ki pride do vrha, prekipi. Tako se zna zgoditi tudi v Ru- SI1I .. _ M-Ui .....- -r.....vr ' -rt-: t'vw1-'^...... NEPOTREBNA SAMOHVALA. V narobepravnem listu smo čltali velik slavospev Re-publičanskemu Združenju. ki pa konečno ni ničesar druzega kot stare, bbfSipIrpčvke na LondonšfeFOdbor, katerega sploh ni več ter par pogretih fraz o "silnih zaslugah Rep. Združenja". t j t . ■ <, Zadnje Čase Je tozadevno vladal precej mir, in ena stranka kot druga Je molčala. Ljudje so medtem imelj časa dovolj premišljati kaj se je zgodilo v preteklosti. Videli so, kaj se je sejalo, in sedaj pričakujejo žetve. Rep. Združenje je staro skoro tri leta, razpolggalo je z $60.000, imelo Je "08 procentov naroda pod svojo kapo", nJega diktatorji so hodili v Washington, in njega sorodniki so danes kraljevi ministri. Toda kaj vse to koristi narodu? Ali so Jugoslovani danes za ped bližje svdjl svobodi ali se je Italijan za eno inčo umaknil iz zasedenega ozemlja? Sploh kje je kaj dela, uspeha od strani Rep. Združenja, da bi se ga moglo videti vsaj z drobnogledom, ker ga že s prostimi očmi ne moremo videti? Nikjer, vse je pusto in prazno^zmešano, rudeče! Pač pa imamo pred seboj štiri jako velike dogodke, ki jasno v javnosti svedočijo o strašnem grehu, ki ga Je naredilo Rep. Združenje nad porodom. Ti grehi so teko silni, da se je velika stavba Rep. Združenja radi njih teže podrla, in danes niti en sam zaveden Jugoslovan ne da počenega gro-ša za to Združenje, razven — mogoče — velika petorica v Chicagi, ki kot volk čuva nabrani zaklad, ne da bi vedela, kam bi ga obrnila, zakaj bi ga dala. Od naroda je bil prejet, toda k narodu in za narod se ne bo nikdar vrnil. , "Prvi ogromni uspeh" Rep. Združenja je zmešanje poj mov našim ljudem. Iz tega je sledilo hlapčevsko oboževanje boljševizma. Kdor pogleda "Prosveto" in druge organe Rep... Združenja, bi mislil, da so to glasila Trockija ne pa slovcnsko-ameriški listi, ki se bore za svobodo naroda. Ni čuda, da so Slovenci potom takega časopisja prišli v skrajno slabo luč, ker iz pisanja teh organov je jasno, da jim Je več, da rojaki temeljito razumejo boljševizem, kot pa ame-rikanizem ali pa republikanski način vlade. Zato pa Rep. Združenje ni druzega kot skupina nekaj prebrisanih soci-jalistov v Chicagi, ki obrača vodo na svoj mlin. Oni že vedo zakaj. "Drugi ogromni uspeh" tega združenja je ta, da je njih somišljenik, mecen in luč skrivil pred kraljem hrbet in postal kraljevi minister, potem ko je kralju prisegel zvestobo. To je glasoviti Anton Kristan v domovini, ki je ustanovil nekako vojno zadrugo, potem pa napovedal bankerot in so delavci zgubili pol milijona. Danes je ta republikanec brez madeža — kraljev minister in je prisegel zvestobo kralju? Niti "najbolj trmasti" "monarhistf v Ameriki niso nikdar tega storili. "Tretji ogromni uspeh" Rep. Združenja je sramoten nastop članov tega Združenja v Washingtonu, kamor so šli, da so povedali senatu, da mi Jugoslovani ne maramo Trsta, in da nam istrski Jugoslovani nič mar. To bo zapisano v zgodovini za vselej, da bodemo vedeli mi in potomci, kdo je deloval za korist Jugoslavije, Velika petorica v Chicagi, ki "kontrolira 96 procentpv Slovencev v Ameriki" je v njih imenu sankcijonirala zapoved, da Jugoslovani ne marajo Trsta. In da nismo mi tedaj pravočasno odkrili tega ogromnega Muffa od strani Rep. Ždruženja, da nam slučajno niso pfilfi v roke uradni dokazi o tem, bi narod v Ameriki sploh fie vedel, kako strafno blamažo so chicfcški voditelji Hfira*^.. f J jj*^ »AtMiiAJttll t« IrAMAHAmii tfOAiM I it #ia^Iaim riniti i in i tA Hnhrn povzročili v Kongresu vsem jugoaiuvHiiam. ^m uuui^ vedo^zavedajo se, da je bil tt>^^njidsurec njih orglnlza- ^'^Žtfft je pa nesloga, sovraštvo in bratska mržnja katero so vcepili narodu po vsej Ameriki. V najbolj kritičnem času, ko bi morali nastopiti vsi zdniženi, da se upremo z vso silo nasilstvu Italijanov, so skočili na dan in razdelili narod v dva tabora, nalašč, umetno, prisiljeno, z zvijačo. Iznašli so frazo "monarhist", | in s tem babjim strašilom so grozili vsakomur, dasi je dog-nana resnica, da med vsemi Slovenci ali Jugoslovani Amerike ni "monarhista", docim je dokazana resnica, živa resnica, da so v vrstah republikancev "monarhisti", Id prisegate kralju zvestobo in mu služijo. To mora odpreti oči vsakomur. V svoji strankarski zaslepljenosti so šli tako daleč, da so fanatično napadli celo pošiljatev živeža in blaga v sestradano domovino. Pri svojih napadih na to pošiljatev so do malega zgubili pamet, in da se ni ljudstvo dvignilo proti njim, bi še nadaljevali ta boj. Imenovali so nas, ki smo upeljali to stvar "norce", priležnice", "dvorske dame", i"vlačuge", "sleparje", itd. A DANES? Danes sami pripravljajo isto, kar smo mi delali že eno leto. Sami se pripravljaj j na nekako pošiljanje v domovino. Namreč iz vzroka, kako ogromen uspeh je dosegla S. N. Zveza inZveza J. Žen in Deklet v tem. Zato nam sedaj sledijo In delajo isto kar smo mi delali, in za kar smo bili ob-metani z vsem blatom iz rudeče mlakuže. To so torej tisti uspehi Rep. Združenja. Par oseb je mastno plačanih zraven, to je ves uspeh* Narod je razcepljen in se sovraži, namesto da bi stal edin proti enemu sovražniku — Italijanu. Me$aii so pojme o republiki in monarhiji, v trenutku ko je Italijan grabil naše zemlje, a sar mi so prisegali kralju. Žal, da ste imeli moč in priliko, pa niste znali ničesar uporabiti. Da pokrijete to, prepevate danes jeremijade na grobovih. , VESTI IZ STARE DOMOVINE- Y^iyi Icclo Jc vse govoril | Pred društvenim domom na Holmcu pri Kamniku je vsajenih nanovo 12 lip; vsaka bo nosila ime enega vojaka iz župnije Holmec, ki je padel v vojski. To sta dva zgleda, kako je domovina izkazala hvaležnost svojim vojakom. V koliko krafih pa se j$ priredilo kaj podobnega? Nagnjeni smo k temu, da smatramo take reči za nepotrebno rahločutnost, toda ne zavedamo se, da je tudi v takem ravnanju z vojaki velik vir one nezadovoljnosti z našo državo, ki jo je opazovati dostikrat prav med bivšimi vojakf. Država ne sme samo zahtevati od vojaka, ampak mora njegove žrtve tudi vsaj priznavati. Pravijo, da je domovina mati: ali mati tako sprejme sfna po letih nevarnosti in ujetništva? Ljubezen zbuja ljubezen, ravnodu-! šnost pa v najboljšem slučaju ravnodušnost, Upamo, da ni daleč čas, ko se vrnejo naši ujetniki fz Italije. Dokler se ne vrnejo, jim lajšajmo usodo z darovi, ki jih pošiljamo Slovenskemu Rdečemu Križu v Ljubljani, da jih odpošlje dalje v Italijo. Ko pa se prično vračati naši reveži, polagamo na srce naj prej naši vojaški oblasti, da se aa vedno točno informirati o prihodu transportov ter da obvesti o tem tudi zastopnike politične oblasti. Poseben komite naj preskrbi vse, da se vojaki primerno sprejmejo in s prispevki občinstva obdarujejo. Dan prihoda transporta naj se objavi tudi v časopisju, da ne bo sprejem samo oficijelen, ampak da bo tudi prisrčen. Naša dru štva, izobraževalna in druga naj prirede na čast vrnivšim se vojakom prijateljske veče re, za katere naj pobirajo prispevke, da dobi po možno sti vsak vojak Že skromen spominek na vojaških težav. Ta prireditev naj velja, čeprav že nkeoilko ppzno, v čast vsem bivšim vojakom, zlasti invalidom. Prosimo, da začno vsa naša društva nemudoma misliti na to, da jih ne bo prihod vjet-nikov presenetil! V poletju J914, so bila vsa mesta okrašena z zastavami, izobesili so jih avstrijski pod tožniki dostikrat iz strahu. Tudi ob povratku naših vojakov naj vihrajo z naših hiš zastave: izobesijo naj jih jugoslovanski državljani iz iju bežni in hvaležnosti do svojih zaslužnih bratov! Demokratizem v šoli. Sred nješolski dijaki so izjavili, da bodo svoje profesorja i>ri stavkanju —» lojalno podpirali. V Dravljah je umrl posest nik Jožef -Jerinc, načelnik ondotne strojne zadruge in član načelstva Sentvidske hranilnice in posojilnice. , i Za poveljnika bataljonu kraljeve garde v Ljubljani je imenovah pehotni major Milan Stojkovič. Občinske volitve. Iz vladnih krogov se poroča, da se bodo vršile vse občinske volitve po celi državi koncem Januarja aH pričetkom febfu arja. Kakor izve "Slovenski Narod", se v političnih krogih govori, da bodo nastopile opozicionalne stranke pri vo litvah skup in da se bo tudi demokratska zajednica odločila za skupno nastopanje s socialnimi demokrati. Proletariat bo obsojen, da zopet pomaga kapitalu na konja. Umrli ujetniki v ItaHjL "Slovenski Rdeči križ" javlja: V bolnišnici Ospedaliero prig, di guerra, Vellefri, Italia sta umrla: Pečnik Janez, pešeč, gorski str. polk št. 1, rojen 1809, Železna kaplja, Koroško, dne 13. okt. 1919 in Skrlj Janez, pešec, topn. p. 129 rojen 1898, Ulaka, Kranj sko, dne 22. novembra 1919. zBNSK£t ki bo ttatV^vM KRONIČNIH NBR ^K I IcPnUcator'niso*m^n^dobi"!'1 ofajZ/oJa J^Ji 3 I H Y**- Nikar ne zapravlja}*« več ffilj^j^^^P H j ■ KOŽNIH ALI KOMPLICI- ■ I I ■ TARVCLAVI, NOSU ALI GRLO. Co J« tako, tedaj m p o« vetu j te s B 1 M aeno), kajti Miem priliko t uspehom zdraviti v*e ta bolezni. Po- ■ ! dal van bem evoja polteno mnenje alede vašega zdravja, potem ko ■ ■ *ttremo ,n MMpno PREIScEM In vata povem ka? mpram na- I I M&lZ&oJg**"™ S*DAJ' ofiWBGSt jb I | »OMOTI« PREISKAVA JE ZASTONJ. | I m DR. KENEALY T5?| I 647 Euclid ave. Second Floor, Cleveland,^ Ohiov I SANEST® DENAR PO (LAHKO SE ioo $1.151 (Poštnina samo 25 centov za vsafor rooto) Posebne cene za večje nakupe. American Exprese Ce. Money Order in 1 * ™ p o na znamKa Wn V . ' ,e TBe' kar Po^ajet« da paitjete- denar MjILjLflHf • j terikoll kraj Jusprtrtl)* Sedaj, ke je deaar ^mSflMM poceni, je izvrstna prilika, da f» peil^te do- Ca ES9HB mov, kjer p 8ih»o potrebujejo Bres oaira m» te^ mBBpBI kjerkoli iivlte v Zdruienih državah, vi • H9 poSIJete denar v Jugoslavijo ravnotako pečeni, K, ravnotako pripreste ftr skoraj ravmtake> fete H bi itveH v New Torfcy. ^ •VmVHB CESA JE TREBA: §BI KrSgl I Pliite naravnost na spodnji naslev ter prt- ^ BH Da a mmm denite ekspresni Honey Order ali pa poltal Me- 3 nej Order, Saetavtjsn m AMERICAN SX~ ffl Bftl ■[Ebb R PESS COMPANY, New York, xa Število denar- fB'Mr ' ier' katere pMbtl. Napišite svoje potno ^BBtiBW^Hfj} w ime ter naaJov ^ I"« h Poln naslov osebo ka- UlmmmuL teri Palete denar. Tai denar bo poetan takoj ^JJBlMSrBllM P® naJniiii ceni ^ V»M boato poelaK r«dt i iff®^ ■ AE p« ie feoKetev pfltfto po imfornncile, na- Ustanovljeno kapital" kaanice ali naslovljene xdepke, oiironia so ef-.l j 1841 $18,000.030 lasite v kateremkoli velike« ekapreenem orada: ^ - ^m American Express Company ' Foreign Money Order Department "N" URAD V CLEVELANDU: 3048 E. 9th ST * Kjerkoli in kamorkoli polljete dfnar, sabtovalte zanj potrdilo American Express Company. To fe vaia zavarovalnina proti izgubi. .i-ji ■ —-1-:-r-r*/ ——I__.. L 1UJ Z% /O Avtomiran kapital /Q ftp-J $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSO JILNO DRUŠTVO 0313^ ST. CLAIR AVL. PLAČUJE OBRESTI Najboljfti čas, da vlolita svo) denar v napredno slovenako t podjetje. Denar )e varen, dvlcnitl ga morete vaak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi zvečer, ko imate Caa in pogovoriti se mo- 1 rete v svojem maternem jeziku. Kadar prodajete, ali kupite posestva, oglasite se pri nas J za svat - Vlsgajte svoj denar tam, k)er boste lahko dobili pomoč v j slučaju podpore. Nai zavod je za slovenske in hrvatske delav- 'i - c« — od njih tudi pričakujemo aodelovanja. _ ™ SLOVENSKO STAVBINSKO 'U f -^fl 5/rw in POSOJILNO DRUftTVO mm XIV H oyp Umaknite se z vsemi drugimi urami, ^ Konečno je priSel čas, ko Ima ir^Zr^ vsakdo lahko tako čudovito uro, ki vam ^—kaže apremembo lune. fTo je nekaj nenavadnega. Kdor 1ma to uro ne potrebuje k&ledarja. Ko pogledate na to uro, takdj veste koliko jo •ekuada, minuta, ura, dan, teden, mesec. S to uro bodala presenetiti vsakogar. Je krssna ara, srednje vrste, d rt i čas * redno in je garantirana za 20 let. Nikjer kot pri aaa morale dobiti to uro. Vredna je $18.00, toda mi jo za en čas prodajamo po $8.75. Kdor izreie ta oglaa in poti je naročilo, ^š dobi polog tega tudi kot darilo krasno uro-kukavfco PO» J POUKOMA ZASTONJ. Torof hitite, ker dobili smo le fOStMl teh ar iz Evrope, zaloga kmalu poide. Potl}ite nam sa«P $1.00, oatssak pa ko prejmete blago. Ne odlaiaite. ooiHite ie danes. d .a EUROPEAN WATCH CO. 1M$ MILWAUKEE-AV. DepL M, IB. | "AMERIŠKA DOMOVINA" (flmacANgoM) NAlOčNINA: Za Ameriko .... $3.00 Za Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo.....»4.00 Posameana Hevlika - ■ - 3e Vaa piamaTdopiai in denar naj ae poiilja aa -Aawrttka Domovlaa- lilt St. OaJpAto. N. B. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princaton 1» fAMBS DEBEVSC, PMntm__ LOWS /. PIRC. Editot ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY ^ tui bj 25.099 Sloreiians in the City of Cleveland awl eliewkere. Mrertismf rates oa request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-claas matter January 5th 1909, at tke poet offlco at deealand, Ohio under the Act of March 3rd, 1678.____ " NO. 10, Mon. Jan. 2flth 1920 iiiMSi^ Kam jaaramo i &u. ucc. w se vrSile pred ljubljanskim so diščem trf razprave radi zloCi na tatvine. V, prvi ratpravi sta bila obtožena dva moha-mendanca, doma iz Sinfero-pola v Rusiji Mojzes in Jurij Tokatli, da sta dne 11. oktobra 1919. ukradla svojemu tovarišu Ivatiu Kovalenku 3 nemško — avstrijske bankov ce po 10.000 K. Ukraden denar so našli pri Juriju To-katliju, ki je priznal, da je Kovalenku padla iz žepa denarnica, ki jo je on pobral in na to z bankovci vred zakopal na neki njivi. Krivda Tokatlija je bila torej toliko kakor dognana. Vkljub temu je porota obtoženca oprostila. — Pri drugi razpravi je bil na zatožni klopi mesarski pomočnfirMKonrad Pavli iz Čadrama. Obtožen da je 8. okt. 1919 ukradel Antonu Js-rali v Hrašah iz hleva vola. Obtoženec je priznal, da je odvedel Jerali vola in ga dal v hlev pri svoji materi v Grob-ljah, ki ga je izpustila, ko so orožniki pričeli zasledovati stvar. Pavlijeva krivda sloneča na njegovem lastnem priznanju je bila torej očividna. Toda tudi tega je porota opro stila. - In tretji slučaj: Trgovski pomočnik Milan Ba-bič v Ljubljani je s ključem, ki mu ga je dal njegov znanec Ivan Kremžar, odprl ponoči stanovanje trgovca Antona Kunstka.v Sodni ulici ter od tamkaj odnesel Kunst kovo blagajno, v kateri je bilo 44.000 K. gotovega denarja in zlata verižica. Babič in Kremžar, ki je Kunstkov bratranec, sta blagajno nesla v Tivoli, jo razbila, denar med sabo porazdelila, blagajno pa vrgla v ribnik. Drugo jutro sta se odpeljala v Va-raždin, da zapravita ukradeni denar. V Varaždinu so jih aretirali in našli pri Babiču še 17.660 pri Kremžarju pa 18.431 K. Kremžar, ki je vojak, ga je sodilo porotno sodišče. Dasi je mož priznal tako vlom, kakor tatvino in se zagovarjal zgolj s pijanostjo, vendar so porotniki zanikali njegovo krivdo. Človek z nor malni možgani se začudeno vprašuje, kako je to mogoče, ali je res morala že tako globoko padla, da se tatvino sploh ne smatra več za zločin? Kakšni porotniki so to, ki oproščajo tatove, ki sami priznavajo tatove, ki sami priznavajo svoj zločin? Danes oproščajo tatove, jutri morilce in roparje. Kam jadramo? Ako bo šlo tako naprej, bomo skoro stali ob grobu doslej veljavnega družabnega reda. Morda so to prvi znaki boljševiitva, ki se pojavlja pri nas tudi 2e v tej obliki t SPREJEM VRAČAJOČIH SE VOJNIH UJETNIKOV. (Slovenec piše.) Kako si je predstavljal vojak povratek v domovino? Ob nečloveških naporih in neprestani smrtni nevarnosti mu je letela misel domov in vi dela glavno mesto domovine in svoj rojstni kraj v slavnostnem okrasu, da sprejme nje, ki so za dom žrtvovali to liko, da jim tega rojaki povrniti sploh ne morejo nikdar. Toda domovina bo vsaj pokazala, da se zavede svoje dolžnosti do yojakov, da jim je hvaležna ib da je vesela njiho vega povralka. Ujetnik v Rusiji sredi neprestane nevarnosti, mučenfk v italijanskih taboriših je sanjal o slavnost-I nem dnevu vrnitve, če ga do-! živi; saj je bil priča toUtifffl slučajem smrti vsled trpljenja in stradanja^ To so bile sanje — kakšna je bila resnica? Ujetnik se je peljal skozi Švico kot invalid v I. razredu in bil — tujec — slavnostno sprejet in obdarovan. V Nemški Avstriji je bil priča, kako so zastopniki vojaške in civilne oblasti tei mnogobrojno občinstvo spre jeli svoje rojake na kolodvorih in jih pogostili, kakor so najbolje vedeli in znali. Naš vojak je to opazoval in videl da ima Nemec domovino, ki ga ceni in ljubi. V Jugoslavijo — se je pripeljal ujetnik navadno v živinskem vozu. Kamor je prišel k vojaški oblasti, je čutil navadno, da | niso vedeli ž njim kaj početi; zanj ni bilo prvi dan ne hra-! ne ne stanovanja. Ali ni nik-do vedel za njegov prihod? Mogoče je to, saj je naš* dr-1 žavna organizacija že zelo 1 pomanjkljiva. To je pa gotovo, da ga nI prišel ni kdo pozdravit na kolodvor, ne od vojaške, ne od civilne oblasti da mu ni okrepila in osladila njegovega veselja nad domovina nobena roka s še tako skromnimi darili. Tisti dan, ki se ga je vojak veselil leta in leta, dan, ki bi bil utrdil vez med njim in domovino, novo Jugoslavijo, se jeizpre-menil v — solze in trpko čustvo. Ali domovina res nima toliko srca, da bi razumela moj s položaj, ali ne bo niti z besedico izrazila priznanja za noči brea spanja, dni brez hrane, za rane in bolezni in zaničevanje v tujini? Ali bo vojak tako mrzlo domovino ljubil, ali bo nanjo ponosen, ali se bo čutil eno z rojaki, ki nimajo zanj ne časa ne sredstev ob dnevu, ki bi mu imel biti praznik vseh praznikov? | i V "Gottsdieer Bote" sem brat pred letom dni kratko poročilo o veselici, ki so jo priredili v Kočevju na čast moli^ m g d h. nconi h IVto J zcsoni ve SHS povrnil v svojo doiriJ vino. Drugi dan so se spreha Jali v Šiški in spili skupaj pol litra žganja. Okolu 19. ure so prišli do gostilne "Pri Pav Šiču" v Zgornji Šiški, kjer je bila veselica. Ker so slišali notri godbo, so šli gledat k vratom. Ivan Kovalenko je odprl vrata, .toda gostilna je bila tako polna, da ni mogel notri. Ta trenutek je pa segel Jurij Tdkatli v desni žep Ka-valenkovega suknjiča in mu iztrgal iz njega listnico, v ka teri je imel 3 nemško-avstrij-ske bankovce po 10.000 kron, nakar je nj6gov brat Mojzes Tokatli zbežal. Ravalenko je m precej zagrabil Jurija Tokat-I/lija za roko rekoč: "Daj de-ttfiar nazaj!" nakar mu je ta rekel; "Daj, poiščimo po tleh mogoče je padel denar na tla." Ker je pa Mojzes Toka-lli zbežal, je prišlo Kovalen-ku precej na misel, da js:rtaj-brže Mojzes odnesel denar ln je stekel za njim. Iskal ga je v, temi, toda ga ni našel. Vr-flil se je zopet nazaj pred go-stilno, kjer je naše! obtoženci. Prosil ju je, naj mu vrneta denar, toda trdila sta, da denarja nista vzela. Ker ni dpbil denarja, je šel z njima proti mestu, kjer je pred hotelom "Dunaj" javil cel dogodek stražniku, ki je oba ob Oolženca aretpval. Mojzes Tokati odločno zanika, da bi bil on ali njegov brat Kova-lenku ukradel denar in trdi, da je morala Kovalenku listnica pasti iz žepa, ko so popoldne ležali na neki travi ali jo je pa v gnječi na veselici zgubil ali mu jo je kdo drugi ukradel. Jurij Tokatli je tudi ^prvotno vsako krivdo odloč-JLno zanikaval, pozneje se pa zagovarjal, da je padla takrat, ko so ležali na travi, Ko valenku listnica iz žepa in da jo je on vtaknil v svoj žep. so tli naprej, je zakopal listnico na neki njivi za eno veliko hišo. Svoj zagovor je pa pozneje zopet spremenil in trdil, da je zakopal listnico z denarjem šele potem, ko je Kovalenko v gostilni pogrešil denar. Porota je Rusa oprostila. Vladne odredbe za prehrano. Zagrebška "Riječ SHS" poroča iz Belgrada z dne 15. dec. V naših pasivnih pokrajinah je zadnji čas pretila in Še preti težka prenranbena kriza. Sedaj je ministrski svet dovolil 150 milijonov kron kot prometni kapital, s katerim bo razpolagalo prehrambeno ministrstvo za po trebne kraje/Minister za prehrano je osnoval odsek za preskrbovanje pasivih krajev z moko,, ki je podrejen ne posredno njemu in ki naj se | briga v prvi vrsti za preskr-Itbovanje s krušno hrano, even tualno pa tud iz ostalimi potrebščinami. Gospod minister za prehrano je določil — kakor smo izvedeli — 50 milijonov kron, da se razdele raznim aprovizacijam, organizacijam in kooperativam, ki se pečajo z nabavo živil na župnik Filip Merjesk se ie vrnil Italija izpušča civilne internirance. Nekateri so se v zadnjem času že vrnili, med njimi'tudi g. Filip Mer-ješič, župnik na Ledinah pri Idriji. Italijani so ga bili zva bili 16. jan. 1.1. pozno zvečer od doma, češ, da mora govoriti z fbneralom v Idriji. Odpeljali so ga še isto noč v Vi dem, kjer je ostal 14 dnij v ♦skupnem zaporu. Odtod so ga odpeljali preko Bologne, Rima, Neaplja v Potenzia glavno mesto pokrajine Ba-fSflicata v južni Italiji. Tu je lostal d^o 22. ^novembra, ^ko 28. novembra je dospel nazaj mcimIa funniin 1 p>-lina Velikovcu. Tiskarski štrajki niso ničesar novega danes. "La Pre-sse de Paris" poroča, da se je prvi tiskarski štrajk vršil v Franciji leta 1534. Tedanji kralj Franc I. je izdal patent 0 ureditvi tiskaren, nakar so tiskarji postavili svoje zahteve, katere so pa gospodarji kot pretirane odtyii, .Tiskarji pa so že tedaj ustanovili zvezo, da «mU» prehlad,gripo . 1 ■ In kadarkoli «o prW.t* o«Ti «p • J ■ »Uu. tal« iiafilMiJm »dr»»lk>. M ■ k i bn nl»j<»lo TnatJ# In na ta o>Cib ■ sat«vito TSMmirjMii« tar kafalj. ■ Sobano adravllo Bibdjta. kakor Several Babam i for Lungs I rti ia liha>* U aa#BU> »»t Mata to ' ■ f™ "-tT",kTi ~ [ ka. T inb wctfua. skifi otrocih za 50 do 100 procentov. Preskušnje so dokazale, da ljudje, ki popolnoma prežvečijo svojo hrano, imajo veliko večjo moč kot oni,* ki ne delajo tega. Zboljšajte učno silo vaših otrok in vašo lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste.. Uradne ure od 9. do 12. in od 1. do Š. pop. Ob torkih in petkih popoldne za-prto. Govori se slovensko,* N ZKECENE *. "■ '> "i ' * 't - • Cene kronam so tako nizke, da skoro ne morejo biti nilje. Izrabite to priliko, ako nameravate poslati svojcem kako pomoč ali plačati kak dolg. Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popolnoma vama pred izgubo. ioo Kron za......$ 1.30 200 Kron za....... $ 2.50 500 Kron za......$ 6.00 1000 Kron za......$ 11.75 5000 Kron za......$ ,58.00 10.000 Kron za ...... $115.00 25.000 Kron za......$285.00 50 Lir za...........$ 4.50 100 Lir za........... $ 8.75 2G0 Lir za ..........$17.00 500 Lir za...........$42.75 1000 Lir za........v $85.09 , POTOVANJE. Parniki s sta-rokrajskimi potniki zopet redno odhajajo vsak teden. Kdor želi potovati nai piše ali pa pride na moj naslbv. Prostor na parniku se lahko dobi. POTNE LISTE preskrbim onim ki nočejo sami imeti tega posla. PRENOČIŠČE: Ako hočete imeti snažno, udobno in varno prenočišče po nizki ceni, ko ste New Yorku, se oglasite v mojem uradu: nič zato, ako ste karto kje drugje kupili. Posrečilo se mi je namreč dobiti primerno tri-nadstropno poslopje za prenočišče za potnike. LEO ZAKRAJŠEK 70 — gth Avenue, NEW YORK, N. Y. m airfUW w ^Kkw 1 Dr. J. V. ŽUPNIK, [ /V ^Ji SLOVftNSKI .ZOBOZDRAVNIK/ ! . 6127 St Clair Ave. < ' Knauaovo poslopje nad Grdi-novo trgovino j , Naiboljie zobozdrav- < oliko delo po nizkih cenah. \ » Uradna «rec od StSO ajutraj 4« 8:30 ^H V National Drug Store 1 SLOVENSKA LBKANA Vogal St. Clair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške \ zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni Iiče ae dekle ali starejši | žena za pomagati v kuhinji v Prvi in ^^Slovenaki 1 Zdravim slab poglej glavobol ln nervomost z offalmokjgijako metodo In pi'eskrbim očala. Uravnam krlžpo-gtod brez operacije. Ako ste vi ali vaš otrok krlžpoglcda, pridite k meni ob praveifi času, da vaa ozdravim. Uravna-nje krlipoaleda se vam garantira. Ka- I dar vafta očala dajo dober pogled, toda ne olajftajo glavobola in nervoz- { noati, je to dokaz, da očesa niso pra- ] va. Vprašajte mene čakaj niso prava, i nasvet se vam da zastonj. Glavobol in \ nervoznost povzročajo slabe oči. Ako i imate slsb pogled in ne dobite pravih ' očal ter oftatmologiCno zdravljenje, t postanejo Živci v očesu mrtvi in zgubi- \ te vaš vid. i L. A. STARCE DOCTOR of OPHTHALMOLOGY ' 5391 St. Clair Ave. j URADNE URE: i od 10 do 12 | od 2 do 4 t . od 6 do S I _ob nedeljah od 10 do 12 , HIŠE NAPRODAJ. 1 Imam sedaj več hiš naprodaj po \ zmernih cenah, kakor tudi lote v No- i ttinghamu. Posebno lepa prilika se nu- | di, katerega veseli mesarska obrt. < Imam mesnico naprodaj vsredini slo- I venske naselbine. Proda se radi odhoda sedanjega lastnika'v staro domovi- no. JOS. OKORN, 964 Addison Road. ] Tel. Princeton 2723 K (10) i ■ i ...——■. i... j i. ... \ ■ . POUK V IGRANJU NA PIANO. Slovencem se priporočam za poutavanje njih otrok na glaao* vir. Mnogoletne skušnje v Igra- Inju mi dajejo priliko, da lahko v kratkem 2asu in vam v sado-voljnost naučim vaše odraščen« dečke In deklice dobro igrati na ^aaovlr. VI bodete sadovoljnl a uspehom. Poučujem popularno, klasično ali harmonično glasba I EMELIA FABIAN ! 1025 E. 62nd St POZOR! PLUMBING! Ako rabite v hiSi zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate- Uu Geo. A. Lorentz, | 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. ' CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1310 W. (x25) Najstarejši slovenski phimbarji | Kadarkoli potrebujete dobrega plum barakega dela, katerega hočete imeti izvršenega todno, točno In po zmerni coni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu MOHAR in OBLA^, Ml izvršujemo vsa plumberaka dela naše delo je garantirano, našo cene nizke. Tel. Edgevater 1025 R. — 3421 W. 97th St._(XI30) t NAPRODAJ JE POCENI tw orodie 1 za čevljarja. 3820 St. Clalr av. (ll> M«.................... j Dr. S. Bollaudef J zobozdravnik :: 1355E.55ASt.vog.StClair:: j; Vitopia 55. cesti sail lekarno ;; Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. ;; Zaprto ob srednlk pop. ; i; tudi v nedelo zjutraj. ! PRIPOROČILO. Cenjenim slovenskim gospodarjem In gospodinjam se uljndno priporočam v l mojem poslu kot sloven*! mlekar. Dovaiam na dom vsak dan sveže, zdra- r il^OOfc flO rile- C R ' ' 'X 1 w "7i "Ti'..... i m m v njo]oc£ cene. I I Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, štajersko, 1 [ Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani 1 I zasedi. V ■ . ' ' Si- i i .j, r v Današnje cene zajedno 8 poStarino so: ■ [ 100 Kron...........$ 125 500Kron..........$ 6.00 1 ) 200 Kron........... $ 2.40 lOOOKron.......... $ 11.20 1 ) 300 Kron...........$ 3.60 5000Kron..........$ 56.00 I \ 400 Kron ........... $ 4.80 10000 Kron..........$111.00 I a m Lahko tudi kupite vozni listek,pri nas za potovanje v staro domovino, toda ptrmk* ■ I so eedaj prenapolnjeni, in naj ho vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tiso- I I če ljudij je, ki čakajo, toda potniikih parobrodov je malo. Piiite nam za vsa pojasnil* ■ [ in bodete točno in pošteno vselej postreženi od domačih ljudij. m _ 'C Frank Sakse* I | 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 1 F ^m Nehajte plačati rent i LASTUJTE SVOJO HIftO RADI j VAilH OTROK. 4 Vaš stari prijatelj John Kova- * CiČ je upravitelj oddelka za pro- J • dajanje zemljitt od The R. P. } Clark Land Co. i Vprašajte J Mr. KOVAČIČA za nasvet < Oa Jo sedal a R P. Clark Land j Co. na Ml Bangor Bldg. 941 4 Prospect St \ Telefon Proopoct SI« J j Dr. D. J.|l SMALLY i zobozdravnik 6204 ST. CXAIR AVENUE Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 9- Govori se slovensko in 1 hrvatska -:-—— , Soba ae odda za dve dekle- J ti ali pa za dva fanta. Tudi , dve peti so naprodaj. 1387 ; E.45thSf. 10 ! if Dr. RAY R. SMITH III 1 ZOBOZDRAVNIK f t PRAVI. 2 Jaz bom (ako previden pri popravljanju vaših zob, kot bi bill [I* « vi, Ce bi popravljali moje. VSE DELO GARANTIRANO ZA DESET LET. ^ Solidne zlate krone in bridgevork. Moj lastni Peridonto za pu« IS « H ljenje zob brez bolečin. S PREISKAVA ZASTONJ. m Nobenih uradnih ur v nedeljo. Zaprto ob sredah in sobotah zvečer. 11 g Z DVA URADA: # Vogal 87. ceste ln Vogal 20. ceote ln * j St. Clair Av®. St. Clalr Ave. 0r.X C. Co* vodja IIJ f! ■ I !SB==Ba^a*aJf ********* ** t* «9 4 ** f« ************ POZOR ŽENINI IN NEVESTE! Ali Tal« kje (MU. uife»H »rtamobil u poroke? Jos. Vovk, 6708 Bonna Ave. In« avtomobil aa razpolago redno, ponoči ali podnero. Je lep aaprt ia ywak avtomobil. Posebno«! aa poroke, krste ia pogrebe. JOS. VOVK, 6708 BONNA AVE. Točaa pootzešba noč hi du. PRINCETON 1233 L ROSEDALE 214» J f'f, ....... 1 - 1 ---------------- - ■ — 1 "* j4 .......................... .......... ^ is (j EH. Štiri p rtnerje 1 malim kapitalom, ki bi hoteli z menoj v kompanijo za le ustanovljeno uinjamo. Ta se denar zaalaii, akefo največji procenti. Na vaabo vprašanje lahko ^ tovori m _in NAPRODAJ JE ČEDNA HIŠA za dve iružini, v jako dobrem stanju. Se pro- ZAKRAJŠEK & KAUŠEK slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Ki naspr. sL cerkve sv. Vidi PRINCETON 1735 W ROSEDALE 49*3 '' 1 ■! 1 1'C. ..jI-'T''' " ' 1 ■ ■ ■ "" ! ........ .......m—I«I.I—I I .ii.IH—mi' ............................ .................. .....I......... ........r-t*1 11 ...................- SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZI. Cenjenim rojakom I in društvom se pripo- I in poceni postrežba v vseh slučajih. Na raz-■ polago imamo udobne I bolniške vozove aa prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice aH I v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite naa H lahko vsak čas. priporočamo nd> klonienosti raiakov. j^Lik X-Žarki preiskava za $1.00 če ste bolni, brez ozira kaj jeja^boluea. aH koliko ate ie obupal TiHl ff Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni las zdravim vaakovratne špecialne bolezni moških ln ieitsk, zajedno pa boloanl krvi. kožo želodca, oblati, jeter, pljuč, mišic, srca, noau in grlu. S pomočjo X Jarkov, elektricitdte ln mojega najbolj modernega zaravlienja. bodete postali boljši v najkrajšem mogočem času. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doienem, kaj vaa boli. Jaz rabim X iarke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubla. Ali ste slabič? Pridite k i^en i s a »omagam! Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa-rizu in Rimu ln moja dvajsetletna skušnja v tdravljenju akutnih in kroničnih boleznih moških In tensk ml daje prednost pri zdravljenju In moji uspehi ao bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi ie lahko zaneaete na pošteno mnenle, pošteno poatroibo In najbojše zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati, , Ce je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem /ČAftu. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" S311 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadatropje. Cleveland, Ohio (.Uradne ure od 0:30 zjutraj do H. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. " t"' * " ** * i . t • 1ANS IZ ISLANDA. Roman Musdemon je torej korakal po svoji celici semintja. Motna svetilka je brlela v kotu in nejasno svetila po temnih predmetih. Pričakoval je, aa se vrata zvečer ali ponoči skrivnostno odpro in vse bo pripravljeno za beg. Študiral je zidavo stare celice teške skale, izklesane v zid; jako se je začudil, ko je dobil v tleh močno desko, ki je fotovo pokrivala vhod k ka- i podzemeljski votlini, iz katere je izhod na prosto. Opazil je tudi velik obroč, vzidan v obokan strop, od katerega je visela navzdol ve lika, močna vrv. Tako je minul čas; nepotrpežljivo je poslušal udarce ure na stolpu mir je vladal okoli njega. Vse je bilo mrtvaško, neslišno. Konečno začuje odmeve stopinj pred svojo celico; sr ce mu je začelo biti z novim upanjem. Masivni zapahi na vratih zaškripljejo, ključavnica zapoje, in ko se vrata od pro zasine žarek upanja na licu Musdemona. Ista oseba je vstopila kot smo io opazili prej pri Hansu iz Isfanda; bil je rabelj Orugix v svoji ru-deči obleki. Pod pazduho nese močno vrv iz lana, in štirje helebardirji ga spremljajo, oblečeni v črno, oboro ženi z meči in mušketami. Musdemon ie imel na sebi Se vedno lasuljo in uniformo kot pristoji sodnikom. Njego va 'obleka je očividno impo-nirala možu v rudeči opravi, ki sej>riklone, kot je bil nava jen priklanjati se svojitp pred postavljenim, in reče z nekako obotavlja joči m glasom: "Gospod, ali imamo opraviti z vaSo milostjo?" "Da, da," hitro odvrne Musdemon, ki je dobil novo upanje, ko je slišal ta prijazni nagovor, in nikakor ni o-pazil krvavo obleko osebe, ki ga je nagovorila. "Vaše ime, če se ne motim," nadaljuje rabelj Orugix, "Je Turiaf Musdemon." "Tako je prav. Ali prihajate od kanclerja, prijatelj?" vpraša Musdemon. "Da, vaša milost." "Ko žvršite svoje posle tukaj, nikar ne pozabite zagotoviti kanclerju*izraze moje večik hvaležnosti." Molž v rudeči obleki z začudenjem pogleda Musdemona. "Kaj — vaše hvaležnosti?" "Da, da, prijatelj, kajti mo goče mi v nekaj urah ne bo več možno osebno se mu zahvaliti." "Najbrž," odvrne rabelj s suhim glasom. "In vedeti morate," nadaljuje Musdemon, "da dolgu-jem kanclerju globoko hvaležnost za njegovo naklonjenost." "Pri križu skesanega tata," zakliče rabelj, ko se glas no nasmeje, "kdor tebe posluša kako govoriš, bi mislil, da je kancler tebi skazal iz-vanredno čast." "Na, če premotrim vso stvar, v resnici ni druzega kot pravica." "Pravica, to je beseda! Torej priznavaš, da si dobil pra- J vico. To je prvo priznanje te vrste, katero sem slišal tekom šestindvajset let moiega poslovanja. Toda, gospoa, za kaj bi tratila čas? Ali si pripravljen?" "Pripravljen sem," odvrne Musdemon veselo, ko stopi )t vratom. "Stoj, počakaj še trenutek," vzklikne mož v rudeči 1 obleki, ki se sklone, da položi vrv na tla. Musdemon obstoji. i "Kaj pa nameravate s to < vrvjo?" vpraša. ; "Vaša milost stavi dobro vprašanje. Vidim, da imam : več vrvi kot jo bom potrebo- i val. Toda ko že enkrat zač- i nem, se lahko zgodi, da imam več obsojencev kot pa prič." 'Torei naredite hitro," re- i če Musdemon. "Vaša milost je v silni na- I glici. Ali nimate mogoče ka- 1 ke zadnje želje, da bi h) iz- razlit ?" "Nobene, razven kar sem Že prej povedal, da izrazite kanclerju izraze moje skrajne hvaležnosti. Za božjo voljo, hitite vendar," pristavi Musdemon, ki je bil še vedno prepričan, da mu mož v rudeči obleki pomaga k begu, poslan od kanclerja, "čimprej moram zginiti iz teh prostorov. Ali imava dolgo pot pred seboj?" "Dolgo pot!" odvrne rabelj Orugix^ ko se vzravna ter odreže primeren konec vr vi. "Pot vas ne bo posebno utrudila, kajti narediva jo lahko, ne da bi zapustila ta prostor" Musdemon se strese. "Kaj mislite s tem?" vpraša. "Kaj p* vi mislite?"' odvrne rabelj, ki seveda sam ni vedel, da Musdemon misli, da je on, i;abelj, poslan od kanclerja, da skrivej spusti Musdemona iz ječe, dočim je rabelj v resnici prišel, da obesi Musdemona. "Moj Bogi" reče privatni tajnik, ko postane ves bled v obraz, "kdo pa ste vi?" "Jaz sem rabelj province Trondhjem." Siromašni Musdemon se je stresel kot suh list, katere ga vrti veter po zraku. "Ali niste prišli, da mi pomagate k begu?" jeclja Musdemon s komaj slišnim glasom. Rabelj se zasmeje. "Da, res," odvrne, "prišel sem, da ti pomagam pobegniti v deže io pošasti, in jamčim zajedno, da se nikdar več ne vrneš iz onega kraja." Musdemon se vrže na tla. "Milost! Usmilite se me! Milost prosim!" "Pri moji veri," reče rabelj hladnokrvno, "prvič v življenju me je kdo naprosil za milost. Kaj pa misliš, da sem jaz, norveški kralj ?" Nesrečni mož pa je plezal po kolenih, z glavo butal ob tla ter se oprijel rabljevih nog krčevito z obema rokama. "Umiri se," reče rabelj. "Nikdar v svojem življenju še nisem videl, da bi črna uni forma klečala pred rudečo obleko." Potem pa rabelj sune Musdemona vstran in pri stavi: "Priporoči se Bogu in j svetnikom, adut; oni imajo I več moči, da te uslišijo kot | pa jaz." Musdemon pa še vedno kleči, .z rokami si pokriva obraz ter strahovito joka. Medtem pa je stopil rabelj na prste ter potisnil vrv skozi obroča ki je bil pritrjen v stropu; vrv spusti, da je segla do tal, nakar jo vzame dvakcat, da je bila bolj močna ter naredi Vozalj na koncu. "Pripravljen serrt," reče, ko so bile te sumljive pripra-ye gotove; "ali si pripravljen, da se posloviš od življenja?" "Ne, ne," kriči Musdemon, ko skoči kvišku, "to je pomota, to ne more biti. Strašno pomoto ste naredili. Kancler d'Ahlefeld ni tako hudoben, on me potrebuje, brez mene živeti ne more. Nemogoče je, da bi vas on poslal sem. ' Pustite me, da pobegnem, in nikar se ne bojte, da bi se kancler radi tega jezil." "Ali nisi rekel," odvrne ra belj, "da je tvoje ime Turiaf Musdemon?" Ujetnik pomisli za trenutek, potem pa mahoma reče: "Ne, ne, jaz se ne imenujem Musdemon; moje pravo ime je Turiaf Orugix.' "Orugix!" zakliče rabelj. "Orugix!" , In po teh besedah strga ujetniku lasuljo z glavo, ki mu je pokrivala obraz in začudeno vzklikne: "Moj brat, ali je res?" "Tvoj brat!" odvrne ujetnik, katerega je bilo deloma sram, deloma je bil videti vesel; "ali je mogoče — " "Nychol Orugix, rabelj pro vince Trondhjan, v službo tebi, brat Turiaf." Ujetnik se vrže rablju okoli vratu, ga imenuje svojega brata, svjoega ljubljenega T_ J^. I. J L 1 Lil__!■_ tega bratskega spoznanja nikakor ne bi bil vesel. Turiaf je nežno in hinavsko ljubo-val svojega brata, dočim je Nychol skrbno in začudeno Sedal okoli tebe. Bilo je vliti kot bi se tiger spoprijaz-nil s slonom. "JKakSna sreča in veselje/ brat Nychol! Kako sem vesel, ker te vidim." "Jaz sem pa žalosten, brat Turiaf." Toda ujetnik ni hotel slišati zadnjih besed pač pa nadaljeval s tresočim' glasom svoj govor: "Gotovo imaš ženo in otroke. Takoj me mo- $ Alfa ^ bim tvoje otroke." "Vrag naj te vzame I" mrmra rabelj med zobmi. "Jaz Hm hočem biti drugi oče. Cuj me, brat Nychol. Jaz sem mogočen, imam silen upliiv — " Brat pa odvrne z resnim glasom: "Znano mi je, da si S a imel. Toda sedaj pa mls-m, da je bolje, da premišlju ješ kakšen upljiv imajo svetniki, da te rešijo pekla." . Vse upanje zgine z obraza Turiafa. Dalj« prlhodajtt. ženitovanja, krsta, pogreba ali izletov. Pokličite nas in bodete točno postreženi, po nizkih cenah. Se priporočamo za obila naročila. Debro poznani Anton Korodec 1063 Addison Rd Tel Princeton 701 L. Bell Rosedale 5464 R. Odprto noč in dan * 10 obvestilo" " - Članom dr. Trebanjska Dolina, it. 83. SDPZ. se tem potom naznanja, da J kdor ne bo plaial aaesment do 25. v | mesecu, bo suspendiran za en mesec. I V slučaju, da je Član suspendiran, ne ! dobi bolnilke podpore, ako je bolan. I Kdor se ne more seje udeleiitl, na) iz- g roti aaesment komu druzemu ali naj ■ tajniku na dom prinese. Toliko 6asa [ in skrbi ima ie lahko vsak član, da pla- I ča svoj aaesment pri druitvu. Sicer se j tukaj ne opozarja nekatere ilane In | Članice, ki se sej ne ttdeleiijo, pa vse- I eno svoj asesment redno plačujejo. 5 Toliko v naznanje, da ne bo kak pre- u pir pri članstvu. J. ČERNILOGAR, 1027 E. 61. St. S (10) ' tajnik J ČEDNA SOBA /za 1 fanta, ~ se odda. I Eiektfika in kopaliiče. 1364 B. 65th I St. front, Norwood Rd. čez Superior. ff /m 9 t \ C i Ali morete pripraviti ■ vas lastni report za davke? Ali vam je znano, da je DAVEK letos na prvih $iooo zaslužka za $20 MANJŠI kakor ianBko leto? I Mogoče vi, v vašem lastnem slučaju, ne potrebu- j jete plačati DOHODNINSKEGA DAVKA LETOS. Toda ali ste GOTOVI, da ni treba ? I In ali lahko naredite REPORT O DAVKU sami , j brez pomoči? POLEG TEGA j da pošljemo denar vašim sorodnikom ali prijateljem I v tuje dežele ZA VAS, vam z veseljem pomagamo, J brezplačno, izpolniti vaš davčni report. Pridite k nam kadarkoli, da vam vso stvar o I DAVKIH razložimo. 1 Vi prihranite ČAS in denar, če se poslužite na- našega urada. I ons & co. j CUYAHOGA BUILDING Public _ Nasproti • I Square O pošte. 1 1 1 Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE j 1 Kf Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamČena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. POŠILJAMO AMERIŠKE DOLARJE V JUGO- f SLAVIJO. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. > 1'" ......... — 1 ALI JE VAS DENAR VAREN. Vsak dan berete o ropih v Clevelandu. Nekdo je našel prostor, kjer je bil vaš denar dozdnevno dobro skrit, ali pa vairi kdo denar potegnil iz žepa z gnjeČi. Vložite denar v to veliko banko, k^er ga nihče ne ~ more dobiti razven vas. Tekom 63 let smo hranili milijone dolarjev, ne da bi se zgubil cent. Vi dobite človeka v naši banki, ki govori v vešem jeziku. Tu lahko pošljete tudi denar v stara domovino. j&* 11! 1 JK--;- : J1 ill CIDCTT TRUST & SAVINGS CO rllwl NATIONAL BANK 247-303 EUCLID AVE. BLUEU SQUARE Skupno premoienj« nad Si 20.000.000. ——— •* 1 ■ 1 - " • ..■ M" ■<■* ir •' k, * • IS r 4 f »J vltfiLilIC III lIKmllB UiIIvIm —— 1 I n ^ ' . ■ ....................S ? * I B TheDamm Dry Cleaning Co. ffi ^^ j ■ > —" ■■ 1 m • ' n i i ■■ J. S. Jablonskif I SLOVENSKI FOTOGRAF. * fig 6121 ST.CLAIRAVE. Ixdeltye alike za ienitbe in družinske slike, otroške K Sfi| slike, po nqj ovejii modi in po niskih cenah. Za gfg j^h #4.00 vrednotnih slik (en ducat), naredimo 91 |P eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. 1 ^■■I^HA^H^HMJli . l 4 (AW - BI £ II II !■ POŠILJANJE DENARJA ZUPNICK & COMPANY 6034 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pošiljamo denar na vBe strani sveta po najnižjih cenah. Izdajamo bančne čeke na vse večje evropske banke Ckronah, lirah, markah, itd. Parobrodni listki za vse pa-robrodne linije. Preskrbimo potne liste. Naredimo vse potrebno, da dobite svoje sorodnike iz Evrope. Z veseljem vam damo vsako potrebno informacijo. Za točno in uspešno postrežbo pridite k nam. Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Tcinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, toetr zaupnost izdelovat el j a zasluži popolno zaupanje in Ičislatnje od strani številnih odjemalcev. Mak> povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper kJraginjo na vsoh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dkveflc mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno neikoUkia (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznanra brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veJikfo več plačati za potrebšlcine, in fudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti v želddfcu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti zekxSec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajdcih pravrlno delovanje drobovja. Trinfarjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 3e potrebne zdravillne grenke koreninic« ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasamosti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-g-lavobdla, nervoznosti, navadne slabeče, ikakor tudi v želodčfnth neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge kJelavce, ko ddajo in \ndlhavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite Je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protma, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoto. Jako dobro j? tudi v zadevah odrgnin in oteklih itd., tudi ra drgnenje živcev in za mazanje po kopinju nog. Dcbite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inprav prisotno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla «n> st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih ofevorov. Dobi se v vselil lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trin«rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: * Gold Mtedal—San Francisco 1915. Crahd Prix - Panama 19x6. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, III • •