136. MIO.
* LUMUm v srda, 14. Umi* Mil
»Slovenski Narod* vcJJa:
v Ljubljani na dom dostevlje.
tek) leto......K 24-—
pol leta......., 12-—
Setrt leta........6 —
na mesec. .....»   2*—
v upravništvu prejemar:
celo leto......K 22*—
pol leta....... 11 —
četrt leta........ 550
na mesec....... 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. C redni* tro: Knaflova ulica st 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Iskala vsak dan zvečer imaatsi nedelje in
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
—--Posamezna številka valja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira Narodna tiskarna telefon št 85.
»Slovenski Narod" velja po pošt?:
ca Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25r—
pol leta .......• 13* —
četrt leta.......• froO
na mesec........ 2*30
za Nemčijo! celo leto      ... .K
za Ameriko in vse druge debele-celo leto..... .K 3fr—1
Vprašanjem glede ifiseratov naj se pritoži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnlstvo: Knaflova nlica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon at S
Uolltve.
Včerajšnje držav nozborske volitve niso nič premenile posestnega stanja na Kranjskem. Rezultat je pri tej volitvi ravno isti, kakor je bil pred štirimi leti: na deželi so bili izvoljeni klerikalni kandidat je, v Ljub-jani pa je vsled samostojnih kandidatov socijalnodemokratične in nemške stranke potrebna ožja volitev.
Toda, če je tudi rezultat včerajšnje volitve ravno isti, kakor pred štirimi leti, vendar so pokazale vče-jšnje volitve veliko nazadovanje klerikalcev in znamenito naraščanje naprednih strank.
Za spoznanje razmer ni samo me-rodajno, kdo dobi mandat, ampak je treba presojati vse okolščine, v katerih se je volitev vršila. Volilni okraji Kranjskem so zloženi tako, kakor so želeli in potrebovali klerikalei. Za klerikalce je delala vlada, je delal deželni odbor in ves cerkveni aparat. Škof je izdal besen pastirski list, ki j.' na kmetih seveda mogočno učinkoval, duhovniki so agitirali v spoved-nici, na prižnici in od hiše do hiše. Izrabili so do skrajnosti ves svoj vpliv in se posluževali s predrznostjo moralieno defektnih ljudi vseh mogočnih sleparij, samo da bi klerikalnim kandidatom pomagali.
A vzlie temu je bil odpor proti klerikalnim kandidatom velikanski in danes je gotova resnica, da bi bila propadla cela vrsta klerikalnih kandidatov, če hi ljudstvo smelo svobodno voliti.
Zmagal je cerkveni terorizem. Toda glasovi, ki so bili oddani proti klerikalnim kandidatom, pričajo, kako se podira veljava klerikalne stranke na deželi in kako je ta stranka izgubila zaupanje kmečkega ljudstva in kako mogočno je hrepenenje kmečkega ljudstva, dobiti poštene, od klerikalcev neodvisne zastopnike v državnem zboru.
To naraščanje. prntiklerikaluib glasov je najznamenitejši pojav mi-nolib volitev na Kranjskem. Nič več ne bodo smeli klerikalci govoriti; ljudstvo je z nami. S klerikalci je duhovščina, klerikalci imajo vpliv deželnega odbora in vlade na svoji stra-jii in so s tem vplivom in s terorizmom duhovščine izsilili pač mandate, ali ljudstvo je proti njim, ljudstvo jih sovraži iu vsi pošteni, neod-
visni in razumni ljudje so šli proti njim v boj. To je pomen minolib volitev na deželi.
V Ljubijaui je bila ožja volitev neizogibna v tistem trenotku, ko so štiri stranke postavile svoje kandidate. To je vedela narodno-napredna stranka tako zanesljivo, da za svojega kandidata ni razvila niti prave agitacije. Koder nastopajo štirje kandidatje, tam je ožja volitev v naprej neizogibna in brez dvoma je, da bo v Avstriji vsaj 200 mandatov oddanih šele pri ožji volitvi. Razloček med glasovi, ki jih je dobi! dr. Kavni-har in med onimi, ki jih je dobil dr. Gregorič, je pa tako velik, da je pri ožji volitvi vsako presenečenje izključeno. Izvoljen bo dr. Ravnihnr in pokazalo se bo, kako smešno in bedasto je bilo priseganje dr. Suster-šiča in dr. Kreka, da bosta napredni stranki iztrgala ljubljanski mandat. Smešno iu bedasto je bilo to priseganje, zakaj napredna stranka it v Ljubljani napredovala, a ravno dr. Susteršič in dr. Krek sta se morala obupno boriti za svoja mandata in sta izgubila na glasovih toliko, da najbrže v teh krajih ne brst nikoli več kandidirala.
Klerikalei niso in ne morejo biti veseli izida volitev, ki kaže njihovo nazadovanje na deželi. To rapidno nazadovanje na kmetih je zanje uso-depoin opomin, za naprednjake pa vesela vzpodbuda, saj vidijo, da se je srce slovenskega ljudstva na Kranjskem obrnilo od klerikalcev in da je samo brutalni duhovski terorizem pomogel klerikalnim kandidatom do mandatov.
»Slovenec« se je — zmotil. Snoei je » Slovenec« čutil potrebo prikriti resnico izida ljubljanske volitve. Naraščanje naprednih glasov na kmetih je hotel izravnati na ta način, da je s falsificiranjem številk poskusil ustvariti mnenje, da so naprednjak! v Ljubljani nazadovali. To je storil na jako priprost način, da je 400 gla. sov odšeipnil dr. Ravniharju.
»Slovenec« je pisal, da jo dobil dr. Gregorič 16412 glasov, dr. Ravnikar pa 2264 glasov. Kar 400 glasov je »Slovenec« odjedel dr. Ravniharju. V resnici je namreč dobil dr. fJavni-har 2664 glasov, torej kar za 1022 glasov več kakor dr. Gregorič.
IM Anton Bon^entorm h žuunift Urh umu
(Dopis iz Trnovega.)
Po Trnovem vre! Fanatični škof hoče prisiliti vobče priljubljenega, nad vse vestnega in točnega župnika gosp. Ivana V r h o v n i k a, ki je še pri polni moči, da tekom 14 dni vloži prošnjo za umirovljenje, češ, da daje ljudem pohujšanje, da mu župljani več ne zaupajo in da radi bolehnosti ni več za rabo! - Pohujšuje da ta blaga, mirna, idealna duša svoje vernike!!??
S čim?? Morda, ker se ne strinja s sedanjim blaznim fanatizmom zbes-nelih kranjskih dervišev in njihovega duševno abnormalnega vladike, nego se ravna in deluje strogo po reka Rešiteljev* ni ? Škof, ki ne more i takniti na kristalncčistem značaju Vrhovnikovem niti najmanjša pege, ti>ti škof, izpod čegar peresa je po-1 kla skrajno pohujšljiva »rdeča brošura«, se drzne Vrhovniku očitati pohujšanje!! — Župljani, da Vrhovni-ku t zaupajo več?! Potrudite se po veliki, nad 6000 duš broječi župniji, pa se mah- ma preverite o baš na-soretnem! Ta katoliški škof je govoril neresnico. Vsaj baš ponajveč Vrhovnika kličejo starci in mladina k bolniški postelji, da celo izven njegove župnije; poglejte, kako je okupirana njegova spovednica v cerkvi, preštejte nebroj tistih, ki se zaupno obračajo nanj, ki ga hodijo prosit sveta in pomoči v dušnih in telesnih silah!
Da radi bolehnosti ni več za rabo?! Kdo je škofu natvezil to bajko? Izvi! si jo je sam iz trte, ker ne najde nikakega tehtnega vzreka v odstranitev Vrhovnikovo!
Naš župnik je čil in zdrav na telesu in veder na duhu, kar se pa o našem škofu ne upamo trditi. Pač je lani po malem bolehal radi prehudega napora, a temu je bil vzrok škof sam!
Po odhodu prejšnjega kaplana mu je obesil še kooperatorske posle na vrat in ga pustil na razsežni župi, broj* či preko 6000 duš. cele tri mesece samega! Za Trnovo preskrbni, za dnšno izveličanje tolikaj vneti Škof -/a strogo cerkvene posle, ni imel na razpolago kaplana, pač pa je diktiral za St. Jakob v Ljubljani koope-
ratorja, ki ni niti preje, niti sleje do vključno danes tam opravljal svoje cerkvene službe, nego poseda dan na dan, od zore do mraka v uredništvu farškega »Slovenca«, kajti to pač spada v katoliško dušebriŠtvo!
Za Trnovo ni imel škof kaplana, pač pa ga je nastavil pri Sv. Petru v Ljubljani, kjer ta mož sicer vleče ka-planske dohodke, ne opravlja pa nikakega pristojnega mu kooperator-skega posla, ki niti ne mašu je v šeut-peterski cerkvi,da, ki niti ne stanuje v župi, nego v hiši »Zadružne zveze«, kjor i^sliiio kot ravnatelj in vleče plačo 6000 kron!
In resnicoljubni ordinarij s je v svojem »Catalogus eleri dioe-ceseos« drznil še omeniti, da fingi-rani ta kaplan habitat in aedibus paroehialibus!! Delo v katoliških prodajalnaJb je, seveda, tudi posel du-šebrištva!!
Naš čislani župnik, da radi bolehnosti ni več za rabo?! Hm. vsaj ga pre<obkladate z delom! Ne bilo bi čudo, ko bi res obolel, pa je, čil in dela vsaj za dva duhovniška lenuha! Povejte mi, ali morda naš župnik pole-g' v postelji, škof pa zanj opravlja ogrrmne pisarniške in druge posle? Mari bi škof ali kdo drugi vsako nedeljo, oziroma praznik, mesto njega govoTil po dva govora s propovedni-ce? Ali ga mari substifnira kje tisti njegov kaplan Gostiša, ki se pač neznansko peha za drugimi posli, ki kaj neso, na priliko: poučevauje na trgovski šoli Mahrovi in na c. kr. vadnici, dočim mora župnik zanj garati in ostajati doma? Tisti kaplan, ki ga pogosto ni dobiti doma, zato pa tem češče na agitacijskih potih, kjer se peha in trudi pozno v noč za »katoliške« volitve in rovari proti svojemu neposrednemu predstojniku! Kaj res misli škof, da smo udarjeni s kurjo slepoto in da -osedje nimamo oči. da ne bi mogli opazovati tega bojevitega klerikalnega petelina, ko se včasih v poznih nočnih ali ranih jutranjih urah vrača v svoj kurnik ? In takega delavnega pomočnika ima gospod Vrhovnik od škofa na razpolago! Bi-li bilo čudno, ko bi bil bolan?!
Kje je iskati vzroka zlobne, peklenske gonje proti župniku Vrhovniku? — Mož je vzoren duhovnik, vesten in točen cerkveni gospodar, pobožen katolik, iskren Slovenec in navdušen Slovan — ni pa pristaš seda-
njega c. kr. rimskega fanatizma. Kar je v deželi duhovnikov klerikalnega mišljenja, v večini so izdali vero in narodnost in Vrhovnik je imel drzno čelo, da jim je to vrgel v obraz in — resnica oči kolje! Zdaj se znašajo nad njim, ker je imel pogum, očitati jim to nevtajljivo dejstvo iz oči y oči! To je glavni vzrok!
*
Za župnika Vrhovnika je Trnovo v resnici trnjevo, rekel mi je nekoč, zdaj že ]>okojni prijatelj, deželni blagajnik Karel Žagar. Že kot prošnji k za Trnovo se je imel boriti proti in-fernalnim, uprav katoliško-jezuitskim zahrbtnim napadom. Skof Mis-sia ga je sovražil iz dna svoje, duše, boječ se njegovega odločnega narodnega prepričanja in delovanja in poznavajoč njegovo stanovsko vestnost, izredno marljivost in moralično življenj*'. Uporabljal jt- vsa mogoča sredstva, napel vse struno, da bi preprečil njegovo imenovauie, denuncira! ga nasproti vladi kot antidinasta in msofila, po fari je pa tedanji kaplan, ki je bil sam med kompetenti za Župni stolec, delal na vse kriplje in hujskal narod proti Vrhovniku. Ljudje so se. kar zgražali, da dobe takega antikrista za župnika in otepal? z vsemi štirimi, da se ga ubranijo. Cnj smešno epizodo iz tedanje dobe! Znan župnik z dežele, ki, mimogrede omenjeno, ni bil med prošnjiki, si ji* takrat hotel ogledati trnovsko cerkev. Hodil je od oltarja do oltarja in premotrival cerkveno notranjščino, konečno pa pokleknil v klop. Zatop ljenega v molitev, pocuka nekdo sa škrice. Poleg je stala stara ženica, ki je preje samovala v svetišču in opazovala neznanega duhovnika. Pa ga nahruli: »Ne bo nič, g. rajmošter! Naj le ostanejo, kjer so bili do zdaj, — mi jih ne maramo!!<: Starica jo imela neznanca za Vrhovnika!! — Toda vse pevklenske spletke niso izda ~ le nič! Napredni magistrat, ki je patron župnije, je imenoval Vrhovnika. Po Trnovem, Krakovem in po Barju je pa vsled tega imenovanja grozno hrumelo in šumelo med narodom. Lahko misliš, kako neznosno in težavno je bilo prvotno stanje novega župnika vspričo takim razmeram. Ali kmalu so se oblažili ljudje, video korektno, res krščansko delovanje Vrhovnikovo in danes ga čisla vsa. župnija. IzvzemŠi nekaj zavedenih dvomljivih elementov, pristašev sr-boritega kaplana-kujskača, ga nosi-
LISTEK.
Moneti«.
Lepa je zora, kadar zardi in zarumeni nebo okoli nje, in se zažare lahni jutranji oblaki, kakor bi šle zlate ovčice na srebrno pašo. Lepa je večerna zvezdica, ko po sivi grozi in črnem viharju prisije njeno milo in mirno obličje izza oblakov, da naznani vedro in pokojno noč, ko se <met in gospod lahko počije od strahu in divjega boja z upornimi silami.
Ali vse lepša in prijetnejša, očem bolj zaželjena, srcu milejša in slajša od zore in od večernice je bila Marjetica. Bila je rožna ovčica z zlatimi laski in srebrnimi prstki in vse bolj milo in mirno je sijalo njeno premilo obličje, ki je tudi napovedovalo veder pokoj, a je hodilo pred divjim bojem nevarnega elementa njene lepote: Oči krešejo bliske, na njenem čelu se zbira vihar.
Marjetica je bila zelo prebrisana LTospodična. Lepo se je nališpala in 'gledala v zrcalu ter lako-le dejala: Bela sem, rdeča sem, srčkana sem. Oh, meni bo še tako dobro na svetu, kakor ne vem kaj. Saj že zdaj vse irleda za menoj, a sem šele šestnajst tet stara. Saj pa tudi ni čudno! Katera pa ima tako lep obrazek kakor je moj, pa tako micken nosek in ustke,
pa tako svetle oči. Zares kar zaljubljena sem vase, in ni takšnega fanta, ki bi me bil vreden. O, jaz jih bom pošteno vlekla za nos. Ha - hn!«
Marjetica se je zasn ejala čisto na glas. in ko se je tako zasmejal a, se je zopet spomnila nečesa.
»In pa — kako se lepo smejem! Ali se ne smejem naravnost tako, kakor bi se smejala grlica? Hi - hi-hi!« »Marjetica je oponašala samo sebe. »Ha - ha - ha!«
Tako se je smejala, da je imela oči polne solz in lica zaripljena.
Ko je bilo to opravljeno, je dela klobuček na glavo — o kako lep klobuček — vzela parazol in se poklonila, — in šla na sprehod.
Tam pod kostanji — saj veste, kje so tisti kostanji — pa sreča Marjetica lepega mladeniča. Nov klobuk je imel in novo palico, postave je bil zelo čedne, samo no« je imel nekoliko, pa samo nekoliko prevelik. Ime pa mu je bilo — Pavel. Trikrat sta šle gorindol, drug mimo drugega, pa sta se zaljubila. Potem pozdravi Pavel Marjetico, stopi k njej in reče:
»Pozdravljena, gospodična! Vi ste taista, katere išče moje srce. Ravno takšne sem iskal kakor ste vi, ki imate majhen nosek, rdeče sobice, kakor jagode in oči kakor črn ogenj.«
Marjetica se je prav lepo priklonila in rekla:
»Me veseli. Ampak preden nočeva nadalje govoriti, mi povejte, kdo ste? Kdo vam je bil oče in kdo vam je bil kum?«
T - z on> namreč Pavel, in tako dalje. Hodim v kanclijo in pišem ra-one in služim crrdo veliko denarja. Moj oče je bil Janez in moj kum je bil Prh.«
»Tako, tako,« je odgovorila gospodična. »Vi ste Pavel, in jaz sem Marjetica.«
»Ojoj! Marjetica! In jaz sem se zaklel, da, ne bom ljubil drugega dekleta razen Marjetice.«
Tako se je začela lepa ljubezen in je trajala brez presledka dolgo, dolgo celih, sedem dni. Marjetica pa je bila že od nekdaj prevzetna in so jo lepe besede gospoda Pavla le še bolj pohujšale. Zato je spregovorila v svojem srcu:
»Pavla imam malo rada. ali, zvesta mu ne bom. Meni ni treba zvesti biti, ker sem preveč lepa. O ne! Rajsa bom gospodu Pavlu preskrbela druščino.«
Tako je dejala Marjetica. Lepo se je oblekla, svileno pentljo si zavezala okoli vratu in se ogledala v zrcalu. Sladko se je nasmejala svojemu nežnemu in rožnemu obrazku:
»Ka - ha - ha! V resnici sem tako srokaua kot bel golobček. Oh, kako so moje ustke rdeče, ob, kako je moj vrat blesteč, kakor sneg v žarkih bele zore!«
In Marjetica je šla na sprehod. Šeta se in hodi pod kostanji gorindol. Pa ji pride nasproti še lepši mladenič od Pavla. Reče ji:
»Bog   vas sprimi,
Marjetica. Ravno, nocoj se mi je sanjalo o vms, da sva se rada imela.«
»I, pa se imejva,« odvrne s smehom Marjetica. »Samo to vam na srce polagam, da mi prej razodenete, s kom imam e^st ?«
»Jaz sem namreč Peter. Hodim na Dunaj v šolo.«
»Je že prav,« je odvrnila Marjetica.
Potem sta nekaj časa molčala in se tiho sprehajala. Samo po strani sta se spogledala in si poredno name-žikavala. To seveda ni dolgo trajalo, ampak kvečjemu tri ure, zakaj Peter je začel moško govoriti, kako so love veverice, kako degenerirani so kosi v graških parkih, in še marsikaj poučnega je spravil, na dan. Marjetica pa si je natihem mislila:
»To je že res, da je Peter za spoznanje lepši od Pavla. Ampak zato je pa Pavel dosti zabavnejši od Petrn. Zato res ne vem, kateremu bi dala prednost.«
Nekaj časa premišljuje, premišljuje Marjetica, potem pa vzklikne:
»Že vem! Poiskala bom tretjega fanta, ki bo vsaj tako^ep, če ne lepši kakor je Peter, — in vsaj tako zgovoren in lepih besed kakor je Pavel.«
Zaradi tega pa ni nehala ljubiti niti Petra, niti Pavla, temveč se je z obema shajala, seveda tako, da ni vedel Peter za Pavla, in ne Pavel za Petra. Prvi je hodil na sestanke ob šestih, a drugi ob sedmih, prvi se je shajal z Marjetico pod kostanji, a drugi pod brezami.
In tako gre Marjetica tisti dan zopet na sprehod. Kakor nalašč ji pride nasproti prezal, prelep mladenič. Nosil se je ponosno in visoko, bil je črn in rdeč in močan.
»O, ali niste vi gospodična Marjetica? Pozdravi Bog vas v cvetju, gospodična Marjetica! Se klanjam \ pas, gospodična Marjetica!«
Strašno lepo je govoril, tako lepo je govoril, da je bila Marjet it a vsa izven sebe, in ni utegnila vprašati, kako mu je ime. In skoro bi bila na mestu omedlela. Prijel jo je po*] pazduho iu jo vodil seiuintja UH ji govoril presladko na uho. Tako je izbiral besede, da je Marjetico pri srcn ščegetalo.
Ni vedela Marjetica, ne kdaj, no kako, je zavila s prelepim mladeničem v goste lesove, kjer so smreke, grlice iu gadje doma. In mrak so je delal, in noč se je črna bližala od jutra. In mladenič pravi:
»Marjetica, moja si in moja VMh ras biti! Še nocoj te hočem poljubiti2 Zakaj, jaz, sem črni Jurka.«
Ob teh groznih besedah jc Marjetica omedlela. Padla je kakor po kosena lilija na mah in se ni več zavedala.
Ko pa se je zbudila, ni biro rim ga Jurka nikjer.   In ž njim je teirii izginil Marjetični zeleni veoeefc, -ki jo bil spleten iz nežnega naiMiai ina, dehteče vijole in modre petnraike.
ino vsi drugi na rokah v pravem pomena besede in v ogenj bi šli ljudje zanj.
Škof Mresta je bil velik jezuit od nog do glave, pa tudi dober diplomat, ki nikoli ni eksponira! svoje osebe, nego gledal, da so- šli drugi zanj po kostanj v žrjavico. Uklonil je ljudi a Ja Koblarr, Kolar, Svetina itd., zna-cajnega Vrhovnika pa le ni zmogel. Ko je uvidel, da mu nikjer ne more do zoba, — utopil bi ga bil pa naj-rajše v žlici vode — je vgriznil v kislo jabolko in ga pustil kolikor toliko pri miru. Rovtarskem Tonetu pa, ki nima ne le nič takta, niti trohice razsodnosti — zaletel, peč podrl — nego ki skače iz enega ekstrema v drugega, pa nikakor ni šlo v trdo glavo, da bi on, sedeč na škofovski stolici, ne upognil župnika, če tudi se piše za Vrhovnika. Mora iti — če ne z lepa, pa z grda. Poštenim potom ne bo šlo, ergo: »Hilf, was helfen kanu!« Poskusilo se je sprva z napadi v rokovnjaškem »Slovencu«, češ, mehka narav Vrhovnikova jih ne bo prenesla. Toda Vrhovnik je stal.     Zdajci dobi škof v roke novo orožje, znani papežev breve. Zdaj pa pojde! Treba le vjeti nekoliko trnovskih kalinov, ki bodo dali svoje podpise in Vrhovnika '/adavimo na vešalih. Kdo bo insceni-ral to gonjo? Poštenjak Bouaventura ni bil tu v zadregi. Tam na Dobrovi sta si bila baš tedaj župnik in njegov duhovni pomočnik Josip Gostiša grozno v laseh. Hiperklerikalnemu petelinu Gostiši je bil do mozga klerikalni župnik še premalo »katoliški«. Zato je roval proti njemu in skušal ga odstraniti z dobre župnije.     V tem Gostiši   pa   je   vzrl škof Tone pripravno orodje za novo gonjo proti Vrhovniku in ga brzo prestavil v Trnovo. Komaj se je bil ta katoliški l>ožji namestnik malo ogrel na novi postojanki, že je jel spletkariti proti svojemu novemu župniku.     Baje je imel pri tem čednem opravilu za iz-bornega pomagača nekega »katoliškega jurista.kiTemidine vede ne študira na kakem vseučilišču, nego preučuje pandekte v »katoliški organizaciji« v Ljubjani in premljeva corpus iuris pri Pelčevi punci. Pristni rimski katolik Gostiša je inscenira! pobiranje   podpisov   po   Trnovem, na podlagi katerih bi škof mogel odstraniti Vrhovnika.     Katoliškim poštenjakom   so pa skoro prišli na sled ogorčeni pristaši Vrhovnikovi, ki so v ogromni večini in ki so takoj uvedli proriakcijo. Govorilo se je celo, da je c. kr. vlada namignila gotovim krogom, da se opusti namera proti Vrhovniku, ker se mu ne more ničesar očitati in bi se s tem le harang-viralo ljudi, da bi šli za svojega župnika na cesto!
Tako je škof zopet pogorel! Ker si je pa v svoji trmi vtepel v glavo, da mora Vrhovnik v najkrajšem času iz Trnovega, si je izmislil novo sredstvo: Pozval ga je. da naj tekom 14 dni iz gori navedenih, iz trte izvitih, neresničnih vzrokov prosi za umirovljenje! — Škof je kalkuliral takole: Vrhovnik se bo nemudoma odzval mojemu ukazu. Magistrat, ki je patron trnovske župnije, zdaj nima župana. Vladni komisar Laschan bo itak ugodil moji želji in imenoval mojega predlaganega kandidata trnovskim župnikom. Gloria! Vrhovnik bo šel in njegovo mesto zavzame v Trnovem moj vdani faktotum! Spet mi bo evela pšenica! — Toda škof Tone je zopet delal račun brez krč-marja. Izvedeli smo k sreči še pravočasno za njegove zvijačne nakane in se mu bomo postavili po robu. Izvolili smo si deputacijo, sestoječo iz deset orice članov, štirih ženskih in šestih moških, ki pripadajo obema strankama.     Ta pojde protestirat k
škofu. Ako tam ne opravimo nič, obrnemo se za intervencijo na c kr. deželno vlado in obenem vložimo pritožbo na sv. stolico v Rim proti ne-čuvenemu terorizmu škofovem. če podležemo še tam, no — gremo pa v Ricmanje.
Naš občečislani župnik ne sme od nas, ampak mora ostati v Trnovem! Ti pa Ofelija — Bonaventura, sam najdi v samostan! Quem dii perdere volunt, dementant!
Trnovčan.
a
Politična kronika.
Državnozborske volitve.
Na Dunaju se je včeraj začel veliki obračun s krščanskimi socialisti.
Xa Dunaju, kjer se je krščansko socialno gibanje začelo, se je tudi pojavil prvi preobrat. Smrt Luegerjeva
pomenja za njegovo stranko konec. Sreča je to stranko zapustila, zapuščajo jo pa tudi pristaši, ki so ji leta in leta zvesto sledili. Njeui voditelji so prišli v ožjo volitev brez upa na zmago. Dr. G e s s m a n n , princ L i e c h t e n s t e i n, trgovinski minister dr. YV e i s k i r c h n e r , predsednik dr. P a t t a i, podžupan H i e r h a m m e r , P r o c h a z k a , K u n s e h a k v svojih okrajih niso mogli dobiti večine in so prišli v ožjo volitev, ki jim pa tudi ne bo prinesla zaželjene zmage. Propadel je pa n a j ve č j i kri č a č B i e 1 o h 1 a -w e k. Kar je bilo izvoljenih krščanskih jocialistov, so le bariera stranke, mali kmetski zastopniki, dočim bodo poveljniki te ponosne, ošabne, državo vzdržujoče stranke morali iti zdaj na deželo, da si pribore svoje, na Dunaju izgubljene mandate. Dr.Gess-mann in njegovi kompanjoni so silno razburjeni. Najvišji komandant krščansko - socialne stranke ve, da je on kriv tega velikoga poraza in da bo ona nezadovoljnost, ki se zdaj le tu pa tam pojavlja, postala vseobča. Dr. G e s s m a n n se ni upal kandidirati, šel je v mestno skupi no Mistel-haeh, kjer je pa tudi prišel v ožjo volitev z nemškim naprednjakom dr. W e d r o. Dr- Gessmannu se umakne izvoljeni krščansko - socialni poslanec in strankin tajnik W o 1 1 e k. O posameznih izidih na Dunaju in Nižjem Avstrijskem navajamo sledeče:
V 1. dunajskem volilnem okraju bo ožja volitev med nemškim uapred-njakom K u r a n d o (813 glasov) in okrajnim predstojnikom W i en i n-gerjem (kršč. socialist) 647 glasov.
2. okraj, 3. vol. okraj: Izvoljen nemški naprednjak F r i e d m a n n z 980 zoper dosedanjega kršč. soc. poslanca B i e 1 o h 1 a w k a (66S glasov). Samostojni kandidat Hraba je dobil 30 glasov.
"VVahring I.: O ž j a volit e v med kršč. .socialistom knezom Liecbtenstein o m (2761 glasov) in nemškim nacionalcem dr. W a -b e r j e m (1078 glasov). Socialni demokrat Petersilka je dobil 1S6G glasov. Takoj po volitvi so soc. demokrati sklenili, glasovati za \Va-berja.
V 2. dunajskem volilnem okraju je bil izvoljen kršč. socialist Wi c h t 1 z 1877 glasovi. V 4. vol. okraju bo ožja volite v med dosedanjim kršč. soc. posl. dr. W it teko ni (981 glasov) in nemškim naprednjakom dr. N e u m a n n o m (841 glasov). V petem vol. okraju (Leopoldstadt I.) bo ožja volite v med socialnim politikom dr. O f n e r j e m (2653   glasov) in   kršč. socialistom
Kienbo c k o m (1243). Soc demokrat Austerlitz je dobil 2155, nemški naprednjak dr. Mittler pa 519 glasov. V 15. volilnem okraju (Neu-bau II.) bo o ž j a volitev med kršč. socialistom Pabstom (2574 glasov) in nemškim naprednjakom Ganserjem (1686 glasov). V 14. vol. okraju (Neubau I.) bo ožja volitev med kršč. socialistom podžupanom Hierhammerjeni (2202 glasov) in nemškim naprednjakom D e n k o m (1479 glasov). V tem okraju so krščanski socialisti nazadovali za ogromno število glasov. V 18. vol. okraju (Hernals) bo ožja volite v med kršč. socialistom Kun-s c h a k o m (7779 glasov) in socialnim demokratom Volkertom (7691 glasov). V 16. vol. okraju bo ožja volitev med samostojnim kršč. socialnim kandidatom H e i -lingerjem (4167 glasov) in soc. demokratom dr. H a r t m a u n o m (2315 glasov). Oficielni krščansko-socialni kandidat Kunschak je dobil le 935 glasov. V 25. vol. okraju (Fhnfhaus) bo ožja volitev med dosedanjim poslancem, soc. demokratom Forstnerjein (4162 glasov) in kršč. socialistom S c h n e i d o r -jem (3502 glasova). Na deželi so krščanski socialisti večinoma zmagali. V mestnem volilnem okolišu St. Polten - Amstetten bo ožja volitev med dosedanjim kršč. socialnim poslancem S e h m i d o m in soc. demokratom Pol ke jem. V mestnem vol. okolišu N e u n k i r c h e n je bil dosedanji poslanec, soc. demokrat dr. "R e n n e r izvoljen. V mestnem vol. okolišu K r e m s bo ožja volitev med dosedanjim posl. dr. W e i d e n-li o f e r j e m (3218 glasov) in soc. demokratom S c b 1 i n g e r j e m
(2764 glasov). V mestnem vol. okolišu L i 1 i e n f e 1 d bo ožja v o 1 i -t e v med kršč. socialistom pl. L e n -z e m (2684 glasov) in soc. demokratom B r e t s c h n e i d e r j e m (5045 glasov). V mestnem vol. okolišu B a-d e n bo ožja volitev med soc. demokratom R i c b t e r j e m (2385 glasov) in nemškim naprednjakom dr. Schurffom (3104 glasov). Dosedanji poslanec je bil krščanski socialist Z e i n e r. V mestnem vol. oLo-lišu M i s t e 1 b a c h bo ožja volitev med dosedanjim kršč. socialnim poslancem dr. G e s s m a n n o m (3032 glasov) in nemškim naprednjakom (3032 glasov) in nemškim naprednjakom dr. W e d r o (2433 glasov). Soc. demokrat Laser je dobil 1085 glasov.
Na Gor. Avstrijskem je v volilnem okraju L e m b a c h zmagal dr. E b e n h o c h. V Lineu so podlegli socialni demokrati, zmagala sta nemška svobodomiselna kandidata.
Na Češkem je kompromis med Mladočehi in češkimi narodnimi socialisti povzročil velike uspehe. Izvoljeni so med drugimi: dr. Kramar, P a e a k , dr. F i e d 1 e r , M a s t a 1 -ka, Klofač, Choc, Fresl, Bou f i val. Propadel je vodja čeških socialnih demokratov dr. S o u-k u p. Tudi bivši poslanec grof Sternberg je propadel. V njegovem okraju je ožja volitev med češkim agiarcein in socialnim demokratom. Češki agrarec Prašek je v i žji volitvi 6 socialnim demokratom. V B u d j e j o v i c a h je kil z veliko večino izvoljen češki kandidat B o d n a n s k y. — Izmed kandidatov češke državno - pravne stranke ni bil dosedaj izvoljen noben kandidat. Izvoljen je bil samo dr. B a x a , ki je pa kandidiral na kompromisnem programu med Mladočehi in češkimi narodnimi socialci. Pater Z a h r a d -n i k , ki je kandidiral kot samostojen Češki agrarni kandidat je   prišel v
Udave Tomaža Krmežllaocka.
fialjiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Darje.)
»Slišite, gospod,« je dejala polglasno, »nikar ne mislite, da sem jaz tako neumna, kakor so navadno farovške kuharice.«
»To vam prav rad verjamem,« je odgovoril Tomaž. »Jaz celo mislim, da ste jako pametna ženska. Jako pametna! Mislim, da bi bilo dobro, če bi se midva enkrat malo zaupno pomenila, kajti jaz sem tudi pameten.«
»O čem bi se pomenila ... si ni-mava kaj povedati.«
»Pač, pač, ljuba Frančiška Onia-hen iz Račjega sela pri Mračnem selu stara 34 let,« je važno šepetal Tomaž, ki je bil mimogrede pri orožnikih in pri občinskem tajniku nekoliko poizvedoval o oseboih razmerah farovške kuharice. »Glejte, ljuba Fran-cika Omahen — jaz sem sam iz Mračnega sela doma.«
Zgodilo se je ravno nasprotje tega, kar je Tomaž pričakoval. Franci-ka Omahen je Tomaža sovražno pogledala in mu jezno rekla:
»Saj se mi je ko j zdelo, da ste iz Mračnega sela, kakor sem slišala
vaše ime. Sicer pa meni nič mar od kod da ste in vam nič od kod sem jaz.«
Še en jezen pogled je Francika Omahen vrgla na Tomaža, potem se je ošabno okrenila in šla v kuhinjo.
»Pasja dlaka — kaj je s to žensko?« se je vprašal presenečeni Tomaž. »Naravno bi vendar bilo, da se razveseli človeka iz domačega kraja — ta pa sika name kakor gad. Hm, hm — kaj mora biti vzrok!«
Počasi je krožil TomaŽ okrog fa-rovža in po bližnjih senožetih in žal mu je bilo, da ne stanuje v farovžu, kajti sodil je, da bi potem prišel veliko hitreje na sled skrivnosti Franci ke Omahen.
Na pošti je posvetil nekaj časa dekli in nekaj pozornosti gospodinji in z zadovoljstvom je konstatira 1, da pri obeh hitro napreduje in da je druga na drugo vse bolj ljubosumna.
»Našo deklo ste že popolnoma zmešali,« je dejala krčmarica, ko se je po večerji vsedla posebno blizu Tomaža. »Postiljonovi ženi je že povedala, da bi vas ko j vzela, če bi jo vprašali.«
Tomažu se jo zdelo potrebno, da pomiri krčmarico in povišal jo je hitro v milostivo.
»Nikar ne mislite nič slabega o meni,« je rekel. »Moja služba mi na-
laga dolžnost, da vedno kažem pravO demokratično življenje. Kdor ljudstvu služi, mora biti z ljudstvom prijazen.«
»To je že prav,« je dejala krčmarica in potem sramežljivo dostavila, »a če je tako čeden mlad gospod . z deklo prijazen, si takoj kaj domi-šljuje ...«
»O, milostiva... preveč ste ljubeznivi,« je sladko vzdihnil Tomaž. »Ko bi smel govoriti...«
Pogledal je krčmarici zapeljivo
v •
v OC1.
»Ko bi smel govoriti milostiva, ko bi smel razodeti, kaj čnti moje srce... ali jaz sem še premlad za zakon ___«
Krčmarica je drhtela poleg Tomaža, vsa srečna, da jo imenuje milostivo in nedrija so se ji dvigala samega razburjenja. Tomaž je povesil glavo, kakor da je zaradi svoje mladosti ves obupau, med tem ko je, kakor da je zatopljen v posebne misli položil svojo roko krčmarici okrog pasa.
»Oh ... kako je meni vroče . . .* je zavzdihnila krčmarica vsa rdeča v obrazu in je pihala kakor nov meh.
»Tudi jaz sem ves razgret... ta notranji ogenj ...« je Šepetal Tomaž. »Ah in samo še pet dni bom imel srečo gledati v vaše globoke oči ...«
ožjo volitev z oficielnim agrarnim kandidatom.
Na Moravakeni je bil izvoljen češki klerikalec dr. H r u b a n. Izvoljen je bil tudi prof. M a s a r y k. V mestnem volilnem okraju B lansko bo ožja volitev med Mladočehom dr. Strauskvjem in avtonomnim soc. demokratom K o ni p r d o. V mestnem volilnem okraju Bučovice je ožja volitev med avtonomnim soc. demokratom H v bese m in češkim naprednjakom V o trubo, ki bo najbrie zmagal. V vol. okraju V y -š k o v bo ožja volitev med dosedanjim češko klerikalnim poslancem Šramekom in češkim naprednim agrarcem Pokornyjem. Izvolitev poslednjega je zagotovljena.
V Galiciji je bil v Krakovu izvoljen znani socialni demokrat D a -s z f n s k i. Izmed Poljakov so med drugimi izvoljeni tudi dr. K o r v -towski, Lazarski, J a w o r -ski in Rosner. V mestnem volilnem okolišu Novi Sandec je bil izvoljen dvorni svetnik German.
V Bukovini in sicer v Črnovicah je propadel nemški nacijonalec dr. S k e d 1 proti soc. demokratu G r i -goroviezu. Izvoljen je bil tudi Nikolaj pl. W a s s i 1 k o.
Nadaljna poročila med brzojavkami.
• *
ak
Razmerje med Črno goro iti Turčijo je bilo zadnje tri dni tako napeto, da je bila vojna skoraj neizogib-ljiva. Turške čete so zasedle neki kraj, za katerega so se že pet let prepirali, ter razdrli dve stražnici na črnogorskem ozemlju. Črna gora je vsled tega energično protestirala, v-led česar je Turčija ukazala oblastem, na.i preprečijo take stvari. — Mahmut Šefket - paša je prišel v Solun. Kakor se govori, bo spremlja1 sultana na njegovem potovanju v Monastir in bo šel mogoče tudi v Skader. Torghut Šefket - paša je dobil povelje, naj preneha z bojem z vstaši in naj načelnike posameznih plemen povabi k sebi, da se dogovori z njimi o njihovih zahtevah. Vlada in Torghut Šefket - paša se zdaj do-erovarjajo zaradi uvedbe reform v vilajetu škaderskem. Najbrže se mirovna pogajanja ne bodo nrez vseli težkoč vršila. — Iz G u sinja poročajo, da so vstaši popolnoma porazili močen turški vojaški oddelek. V okolici Djakova je zdaj mir.
Španija je sporočila vsem velevlast im, ki so podpisale alžerijski akt, da je v Maroku izkrcala vojaštvo in da hoče del Maroka zasesti le začasno, da varuje španske interese v Maroku. Natančnejšo špansko noto dobe te velevlasti v par dneh. Nemčija še ni zavzela določenega stališča napram sedanjemu stanju maroškega vprašanja. Poučeni politični krogi pa označujejo mednarodni položaj za jako napet in resen.
* *
O   dogodkih   na Portugalskem
sporočajo, da so monarhisti skušali spuntati prebivalstvo. Prišlo je tudi do ostrih spopadov, monarhisti so se morali umakniti. Ministrski svet se je posvetoval o mobilizaciji.
Rezultati v posameznih občinah so sledeči:
itaiersko.
Volilni okraj Celje - Vransko:
Izvoljen klerikalec dr. Anton Korošec, dež. posl. v Mariboru s 4153 glasovi. Napredni kandidat Franjo Roblek, veleposestnik v Žalcu je dobil 3.293 glasov, socijalist Tokan pa 494 glasov.
	R.	K.	T.
St. Peter v Sav. dol.	101	140	—
Gomilsko	63	58	—
Gotovlje	108	44	1
Št. Jur ob Tab.	135	223	—
Doberna	39	205	—
Št. Jur ob J. ž. trg	56	44	—
Šmartno v R. d.	127	33	—
Kalobje	37	137	—i
Frankolovo	15	205	-—
Št. Pavel pri Preb	264	107	i
Grajska vas	25	22	—
Marija Reka	37	26	—
Jeronim	57	138	
Vransko	104	84	—
Prekopa	77	33	—
Braslovče	196	298	—
Polzela	150	150	104
Griže	88	130	43
Vel. Pirešica	171	222	—
Petrovce	225	138	25
Celje - okolica	239	319	137
Žalec	200	52	7
Svetina	14	79	—
Št. Jur ob J. ž. okol.	159	438	5
Drami je	80	208	—
Višnja vas	45	67	—
Nova cerkev	141	149	—
Škofja vas	285	167	8
Teharje	40	160	339
St. Lovrenc	12	100	IS
Volilni okraj Brežice - Sevntca-Laški trg:
Rezultati v posameznih občinah
so sledeči:			
	K.	B.	Č.
Videm	72	140	23
Gaberje	25	30	5
Vel. Obrez	50	8	25
Mostec	27	i	—
Rigonjce	17	3 145	-—
Zakot	46		—
Artiče	27	228	1
Mihaloveo	4	69	—
Sela	18	38	*-
Loč	17	8	1
Kapele	182	46	1
Rajhenburg	27	90	3
Senovo	49	56	—
Stolovnik	27	19	—
Bojsno	7	13	27
Globoko	27	114	11
Pišece	77	106	51
Jurklošter	45	227	
Sv. Lenart	15	113	---
Blanca	62	253	32
Anže	10	19	—
Brezje	8	60	—
Raztc?	15	30	—
Gorica	—	24	—
Planina	29	17	—
Golobinjek	9	62	—
Za bukovje	91	82	-—
Armeško	15	11	—
Sromlje	33	122	—
Sv. Rupert	o	246	—
Loka pri Zid. m.	85	•202	158
Dol	35	89	49
Hrastnik	120	83	443
Sv. Krištof-Šmarjeta	37	208	55
Celjska mestna sknpina:
Rezultati v posameznih volilnih krajih so sledeči:
	R.	M.	H.
Konjice	44	176	—
Vojnik	32	65	
Mnta	17	102	77
Marnberg Zg. Vižinga	6	140	16
	25	29	15
Slatina		77	—
Šoštanj	33	1:34	18
Laški trg Slovenjgradec	42	96	C
	32	130	5
Vuzenica	69	9	40
Ormož	27	123	5
Celje	150	787	37
Slov. Bistrica	49	133	17
Sobota	—	56	14
Rogatec	6	81	18
Vitanje	4	86	65
Sevnica	257	61	
Stisnil je krčmarico k sebi in se z ustnicami bližal njenim ustam in ona je nagnila glavo na njegovo stran in koprneče čakala.
»Rajtengo,« je takrat zagrmel surov glas iz prve sobe in kakor da je treščilo med nju, tako sta se krčmarica in Tomaž odmaknila drug od drugega.
S težkimi koraki je šla krčmarica v prvo sobo. Tomaž je gledal za njo, kakor maček,ki za trenotek izpusti ujeto miško.
»Ta moja milostiva brenta se je pa pošteno unela. če bo količkaj mogoče, jo ujaruem še nocoj.«
Nadaljeval bi bil rad takoj, svoje manevre, a ker so prišli drugi gostje, ni bilo to mogoče.
Po večerji je šel Tomaž zopet v konsum in je tamkaj dolgo delal ter spravil v red večji del računov. Hitel je, da bi zadnje dni imel popolnoma zase.
»Pojdite kar spat,« je rekel prodajalcu, ko sta zaprla konsum. »Ker sem toliko delal, se hočem se malo iz-prehoditi.«
»Saj vas rad spremim,« je menil prodajalec, a Tomaž je njegovo ponudbo odklonil, češ: »Moji živci se morajo umiriti — in najbolje bo, da nič ne govorim in ne slišim.«
Zapustivši prodajalca je krenil čez senožeti. Mehka lepa noč je bila in šetnja je Tomažu dobro dela. Iz
daljave se je tod in tam oglasil kak vrisk, od vasi se je zdaj in zdaj zaslišalo pritajeno fantovsko petje, sicer pa je vladal mir. Tomažu je prišla v tej pokojni noči na misel Natalija in pri tej misli mu je postalo nekam toplo pri srcu.
»Pamet — fant,« si je prigovarjal. »Kaj boš še sentimentalen ... če boš poslušal svoja čuvstva, ne boš nikoli nič dosegel. Reva izgubljen«*! si... samo s krepko voljo se spraviš naprej.«
Šel je z dolgimi koraki v hrib 111 se od zadaj približal farovžn.
»Vse že spi — nobena luč več ne gori — lahko pojde.«
S to mislijo se je plazil Tomaž proti farovžu in sicer naravnost proti oknu Francike Omahen. Stisnil so je k zidu in potresel na okno in okrog okna dobro polovico tistega zelišča, ki mu ga je poslal Kozoglav iz Ljubljane.
»Če je res, kar se govori, morajo na to zelišče priti vsi mački iz treh fara,« se je smejal Tomaž, ko se je umikal od farovža proti hribu. »Tam v senci pod prvim drevesom bom h1 malo počakal, da vidim, kak učinek bo imelo zelišče.«
Tomaž je čakal komaj pol ure in že je slišal mijavkanje najrazličnejših mačjih glasov.
(DaUe prihodnji*.)
Volilni okraj Slovenjgradee • Mara* berk - Šoštanj - Gornji grad:
Verdnik Verstovšek
Šoštanj okolica	186	77
Ljubno	29	226
Stari trg	47	57
Golovabuka	35	57
Legen	57	93
Šmartno pri SI.	144	41
Šmiklavž	33	48
Paineče	39	70
Št. Primož na P.	27	15
Gradišče	121	58
Volilni okraj Ptuj - Ormož:		
	P.	B.
Središče	177	23
Obrez	132	15
Vuzenica: Rebek 09, Horvatck 40, Markhl 67, Št. Primož nad Vuzc-nico Verdnik 27, Verstovšek 15.
Središče: Dr. Ploj 177, Brenčič 23, Ornig 1.
Maribor levi breg. Izvoljen klerikalec Roškar. Dobil je 5249 glasov. Štajercijanec Pragniajer jo dobil 2062 glasov.
Ormož • Celje. Izvoljen nemški naeijonalec M a r e k h 1. Od 4899 glasov je dobil 2927, Rebek 1032, Hrovatek 857 glasov.
Savinska dolina. Izvoljen K o -rošec s 4142 glasovi. Roblek 3286, Tokan 396 glasov.
Rogatec. Izvoljen klerikalec Janko v ič s 3523 glasovi.
Ptuj okolica. Ožja volitev med dr. Plojem in klerikalcem Brenči-čem. Dr. Ploj je dobil 3691, Brenčič 4312 glasov od 9180 veljavnih glasov. Ornig je dobil 1110 glasov.
Slovenji gradeč. Izvoljen klerikalni kandidat dr. Vrst o v še k s 3416 glasovi. Verdnik dobil 2166, socijalni demokrat Zitter'150 glasov.
Gradec. V I. volilnem okraju ožja volitev med dosedanjim poslancem Hofmannoni in krščanskim soerjaleem Neunteuflom.
V II. okraju ožja volitev med Wastjanom in socijalnim demokratom Au sok i jeni.
V III. volilnem okraju izvoljen socijalni demokrat Pongratz.
V IV. volilnem okraju je izvoljen socijalni demokrat Ressel.
Marija Celje. Izvoljen socijalni demokrat dr. Schacherl.
Gradec. Iz Maribora prihaja vest, da je med Pišekom in štajerci-jancem Kresni kom ožja volitev. Potrjena ta vest ni.
V Brežicah je dobil Rebek 55. Marckhl 144 glasov. — V Gortini: Kebek 23, Marckhl 37. — Pri Sv. Lovrencu: Rebek 58, Marckhl 98, Horvatek 29 glasov. Nemški nacio-nalec Rihard Marckhl je izvoljen. — V okraju Brežice-Laški trg so dobili v občini Sv. Krištof: dr. Kukovec 31. dr. Benkovič 214; Marija Gradec: dr. Kukovec 5, dr. Benkovič 442, Co-bal 7; Trbovlje I.: dr. Kukovec 111, dr. Benkovič 103, Čobal 515; Trbovlje IL: dr. Kukovec 117, dr. Benkovič 81, Čobal 613; Bizeljsko: dr. Kukovec 248, dr. Benkovič 93. Cobal 0. — Končni izid: dr .Kukovec 1790, Cobal 2027, dr. Benkovič 3912 glasov. Izvoljen je torej klerikalec dr. Benkovič s 46 glasovi večine.
Iz Brežic. Nemški uarodni svet slavi zopet en uspeh! Tukajšnjemu davčnemu nadzorniku, dr. Novotne-mu, rojenemu Čehu, se je zaukazalo, prositi za premesčenje v Miirzzu-schlag. Dr. Novotnv je bil nad vse vesten uradnik, ki ni bil politično prav nič delaven, pač pa svojega slovanskega mišljenja kot značajen mož ni skrival. To seveda ni bilo po volji tukajšnji nemškonaeijonalni kliki, ki je s pomočjo nemškega narodnega sveta in denuncijacij tako dolgo ru-vala proti dr. Novotnemu, da ga je zgrizla vstran na nemški Štajer. Kli-kovcem je seveda šel tudi glavar na roke. Z našo narodno politiko smo srečno prišli tako daleč, da slovenskega uradnika na Spod. Štajerskem lahko vsakdo preganja kakor se mu ljubi. Ta v nel>o kričeči slučaj nemškega nasilstva proti slovanskemu uradniku prav toplo priporočamo v spomin slovenskim in češkim poslancem!
Iz Celja. Imenovan je za svetnika višjega deželnega sodišča v Gradcu svetnik Alfons Kapun-Gal-1 i n g e r v Celju .Za danes to imenovanje suho pribijemo. Pričakujemo samo še, da bo imenoval justični minister dr. Hochenburger celjskega Tinčeta za svetnika višjega deželnega sodišča v Gradcu — nemških in rene-gatskih sodnikov mu bo kmalu zmanjkalo.
Koroiko.
Celovec mesto. Izvoljen nemški naeijonalec Dobernigg.
Celovec okolica. Ožja volitev med nemškim nacijonalcem Lut-schowniggom, ki je dobil 2373 glasov, in socijalnim demokratom Lu-kasem, ki je dobil 1712 glasov. Lack-ner je dobil 717 glasov. Lutschovv-nigg bo zmagal.
Boro v 1 je. Izvoljen G r a f e u -a u e r s 4117 glasovi od 8063 glasov,
tedaj za 550 glasov manj kakor leta 1907. Štajercijanec Schumi je dobil
2430, socijalni demokrat Sitar pa 1546 glasov.
Velikovee. Ožja volitev med nemškim nacijonalcem Nagelom in socijalnim demokratom Aichom. Klerikalni Slovenec Rutar je dobil 470 glasov.
VolŠperk. Ožja volitev med krščanskim socijaieem Balherjem in Pongratzom.
Št. Vid. Izvoljen nemški naeijonalec Pirker.
Trg (Feldkirchen). Ožja volitev med nemškim nacijonalcem Ho-ferjem in socijalnim demokratom Gabrielom.
Beljak. V ožjo volitev prideta socijalni demokrat Riese in nemški naeijonalec Angerer. Vospernik je dobil 232 glasov.
Sv. Mohor (Hermagor). Izvoljen nemški naeijonalec Waldner.
Spit al. Ožja volitev med nemškim nacijonalcem Steimvenderjem in krščanskim socijaieem Ebnerjem.
Aretiran pohotnež. V beljaški okolici so aretirali hlapca J. M., ker se je pregrešil nad neko šele lOletno deklico.
Splašeni konji. Hlapcu Josipu Šumanu, ki služi pri posestniku Ga-šparju \Veiserju v Železni kaplji, so se splašili na cesti konji pred nasproti vozečim vlakom. Med silnim dirom je padel hlapec z voza, prišel pod kolesa in obležal na cesti smrtno-nevarno ranjen.
Strela zanetila požar. Predvčerajšnjem je udarila strela v napolnjen farovški kozolec pri Sv. Mihelu. Kozolec je popolnoma pogorel. Gasilci so mogli le z največjim trudom in pazljivostjo ogenj omejiti. Bila je velika nevarnost za cerkev in župni-šče ter celo vas. Kozolec je bil zavarovan.
Primorko
Sežana. Po dosedanjih volilnih rezultatih pride do ožje volitve med dr. Gregorinom in dr. Štepančiči m. Gregorin je dobil 2713, Stepančič 2312, Kopač (socijalni demokrat) 1174 glasov. Iz 3 okrajev, ki imajo skupaj 639 glasov, rezultati še niso znani.
Gorica I. Ožja volitev med italijanskim liberalcem Usajem, ki je dobil 1792 glasov in Slovencem dr. Frankom, ki je dobil 1166 glasov. — Vseh glasov je bilo odnanih 3765.
Červinjan. Izvoljen italijanski klerikalec dr. Bugatto.
Kormin. Izvoljen italijanski klerikalni kandidat dr. Faidutti.
Tolmin. Izvoljen je klerikalni kandidat dr. Gregorčič. Dobil je 3103 glasove, Vrtovec 988, socijalni demokrat Černe 161 glasov.
Gorica II. (Okolica). Izvoljen klerikalec Fon s 3069 glasovi od 5164 oddanih glasov. Kociančič 1627, Thu-ma 741.
Podgrad. Volitve še niso sklenjene. Z veliko večino bo izvoljen dr. Mandič.
Pulj. V ožjo volitev pride itali- \ janski liberalec dr. Rizzi, ki je dobil j 3566 glasov, s hrvaško - slovenskim kandidatom dr. Laginjo, ki je dobil 3245 glasov. Italijanski socijalni demokrat Lirussi je dobil 1982, radika-lec dr. Spadonis pa 38 glasov.
Volosko. Oddanih glasov 6559. SpinčiČ izvoljen z 5732 glasovi. Italijanski protikandidat dr. Constanti-ni je dobil 793 glasov.
Trst. V V. volilnem okraju je bil izvoljen dr. Rvbar s 5003 glasovi od 8453 oddanih glasov. Etbin Kristan je dobil 2127 glasov, italijanski liberalec Oblak 1192, nemški kandidat Schnabl 69.
Buje - Piran. Ožja volitev med italijanskim liberalcem dr. Benatti-jem in klerikalcem Spadarom. Odločili bodo Slovenci. Dr. Mandič je dobil tu 1549 glasov.
Šibenik. Izvoljen je klerikalni kandidat dr. Dulihič s 5651 glasovi proti Dubokoviču, ki je dobil 3444 glasov. Italijanski števni kandidat je dobil 139 glasov.
Split. Izvoljen napredni kandidat dr. Smodlaka. Dobil je 4467 glasov, italijanski števni kandidat pa 538 glasov.
Makarska. Izvoljen kompromisni kandidat Čingrija s 4501 glasom od 8225 odanih glasov. Italijanski klerikalec Grinkovich je dobil 3722 glasov.
Zader. Ožja volitev med klerikalcem donom Prodanom, ki je dobil 5034 glasov, in Italijanom Bocti-ehem, ki je dobil 3828 glasov. Napredni kandidat conte Borelli je dobil 2512 glasov.
Iz sodne službe. Za sodnika v Vo-loski je imenovan g. Anton Andrej-
čič.
Imenovanje, Dr. Josip Pipe-rata je imenovan za sanitetnega asistenta in dodeljen tržaškemu na-mestništvu.
Ženska adravniea v Trstu. V Trstu je začela izvrševati samostojno
zdravniško prakso zdravnica dr. Klara Kukovec, kot speeijalistinja za ženske in otroške bolezni. Dr. Klara Kukovec je obiskovala z izbornim uspehom tri vseučilišča in sicer v Saussane v Švici, v Kazanu na Ruskem in v Gradcu. Prakticirala je tudi na več klinikah, kakor v Moskvi in Inomostu ter delovala tudi že v Perziji ter raznih ruskih mestih ob Volgi.
Napad s samokresom. V ponedeljek ponoči je stal pred vhodom chan-tanta »Gambrinus« v Trstu francoski artist Morit. Nenadoma se mu je pridružil neki neznanec in po par besedah ustrelil nanj s samokresom in zbežal. Ranil ga je v levo ramo, vendar pa ne nevarno. Napadalca, ki je tudi nek artist, so izsledili drugi dan pri neki prostitutki v Starem mestu. Skrila ga je v stranišče, zato so oba zaprli.
Som v tržaškem morju. Moštvo parnika »Timavo«, ki je dospel včeraj v Trst, poroča, da je videlo nedaleč od Trsta morskega soma, ki je dolg približno 15 metrov.
Prijet žepni tat. V neki gostilni na cesto Lazaret to v Trstu so aretirali včeraj nevarnega žepnega tatu, dninarja Antona Neubauerja. Zasačili so ga, ko je ravno nekemu gostu, ki je zaspal vinjen za mizo, izmaknil denarnico in hotel zbežati.
Poskusen samomor. Včeraj je skočil v morje blizo Trsta 231etni ko-čijaž Emil S1 e ter, Iz vode sta ga rešila stražnik in nek finančni paznik. Odpeljali so ga v bolnico, vzroka samomora Sleter ne mara povedati.
Razpust občinskega sveta v Gra-dežu. Namestništvo je razpustilo občinski svet v Gradcžu radi neke pomote, ki jo je povzročil vladni komisar pri volitvi 1. 1909. Conte Daudini, ki je takrat vodil občinske volitve. — Tolmačil je napačno en pasus občinskega reda. Vodstvo občine se je izrodilo do nove volitve županu dr. Dominiku Mazchesini.
Nesreče vsled strele. V Plisko-vici je ubila strela trem posestnikom enega vola in dve kravi. Napravila je več škode po hišah. T*'ko je na primer enemu odbila dimnik, poškodovala streho in podobne manjše poškodbe. Izmed navzočih oseb je opekla le enega otroka po rokah in trobuhu. Skupna škoda znaša okrorlo 1600 kron proti katerej je zavarovalnina malenkostna. V Podgori pa je udarila strela v hišo mehanika B. Bresaua. Treščila je skozi podstrešno okno, preskočila na železno vez, šla po njej skozi spalnico in odtod skozi ?id v zemljo. Bresauova sopro<ra s štirimi otroci je bila k sreči v kuhinji, tako, da ni nobeden poškoTiovan.
Onevne* vesti-
-f- Ožja volitev v Ljubljani. V tistem tienotku, ko so štiri stranke postavile svoje kandidate za državno-zboisko volitev v Ljubljani, je bilo skoro neizogibno, da pride do ožje volitve. Zgodilo se je res tako. Kle-kalci pa naj si zaradi tega nič ne domišljajo, kajti ožjo volitev je prouzročila udeležba socijalnih demokratov in Nemcev. Kakor je pred štiri mi leti dobil Hribar pri prvi volitvi nad tisoč glasov več kakor Kregar, tako je imel sedaj dr. Ravni h ar nad tisoč glasov več kakor dr. Gregorič. Če se pomisli, da je bila letos agitacija z napredne strani znatno manjša kakor pred štirimi leti in da sta j sedaj vlada in Laschan klerikalce i krepko podpirala, potem se mora pri-I ^nati, da je napredna stvar v Ljub-I Ijani v teh štirih letih vrlo napredovala.
-f- Nedolžno veselje. Klerikalci »ščejo tolažbe za svoje strasno nazadovanje na kmetih. Najbolj jih seveda boli. da sta bila ravno dr. Šuster-fSič in dr. Krek v takih stiskah in da se je ravno proti njima pokazal najhujši odpor. Potrebno tolažbo so našli v Novem mestu, v Kamniku, v Ložu in v Višnji gori, kjer je bilo za klerikalne kandidate nekaj vec glasov oddanih, kakor za napredne. To pa pomeni toliko kot nič. To le dokazuje, da meščani v teh mestih niso nic vplivali na svoje hlapce ter jih pustili naj volijo kakor hočejo, saj se tako vedeli, da je zmaga izključena. Ti hlapci pa so volili tako, kakor so jim velevali frančiškani in kaplani in dekle in kuharice. V malih mestih na deželi so tisti, ki nič davka ne plačujejo, še hudo zaostali, ali to vse nič ne vpliva na značaj doiičnega mesta in na mišljenje mejčanov.
4- Prisleparjena zmaga. Iz vseh volinih okrajev na Slovenskem nam poročajo o nasilstvih in nečuvenem terorizmu duhovnikov pri volitvah. Kaplani in župniki so v zadnji noči hodili od hiše do hiše, trgali volilcem glasovnice ter jim s pretenjem vsiljevali svoje, glaseče se na ime klerikalnih kandidatov glasovnice. Tudi na voliščih so duhovniki nastopali z enakim terorizmom. Zgodili so se celo slučaji, da so duhovniki v volilnih komisijah pregledovali glasovnice ter silili volilce, da so jih zamenjali s takimi, ki so se glasile na duhov-
niške kandidate. Vlada je seveda na
vsi črti mirno trpela to protipostavno postopanje duhovnikov in ni storila ničesar, da bi volilce ščitila pred duhovniškim nasilstvom ter varovala zakon. Zakaj ni tega storila, ni treba pojasnjevati, ker ve vsakdo, da ji je bilo največ ležeče na tem, da dobi v novo zbornico čim največ klerikalnih mamelukov. Na Slovenskem se ji je to res posrečilo s tem, da je pri volitvah odprla na stežaj vrata duhovniškemu terorizmu, manj pa se ji je to posrečilo drugodi, kjer so klerikalci tepeni po notah. Zlasti so klerikalci doživeli grozovit poraz na Dunaju. Ta poraz odtehta vse klerikalne zmage drugodi in čisto gotovo je, da bo ta klerikalni debakl močno vplival tudi na vladni sistem. Danes pa že lahko trdimo, da je bil pri včerajšnjih volitvah klerikalizem v Avstriji smrtno zadet in da mu je s tem porazom odklenkalo v naši državi. Na Slovenskem se je to pot klerikalcem še posrečilo vzdržati svoje pozicije, toda samo s skrajnim nasilstvom in terorizmom, prihodnjič pa, o tem smo prepričani, bo odzvonilo klerikalcem tudi pri nas, ko jih ne bo več ščitila roka niti deželne niti dunajske vlade.
+ Rusofili v Grosupljem. Iz Grosupljega smo prejeli neverjetno vest, da se je tam zadnje čase neverjetno hitro razvilo rusofilstvo v najožjem smislu besede. Ker se nam je čudno zdelo, odkod to, da bi se v Grosupljem, v sicer narodno zelo probu-jenem, toda od ruske meje tako oddaljenem kraju, moglo razviti rusofilstvo, smo hiteli o tej stvari dobiti točnejše obvestilo. Pri tej priliki pa se je izkazalo, da se ne gre za politično rusofilstvo, marveč da imajo ljudje v Grosupljem le tistega Rusa tako radi, h kateremu tudi Ljubljančanje tako radi zahajajo, da prinašajo potem naši leposlovni listi cele dolge humoristične povesti o dogodkih med vožnjo iz Grosupljega nazaj in pri katerem bo prihodnjo nedeljo, dne 18. junija velika narodna veselica na korist Ciril - Metodove družbe. Ker se Grosupeljci, kakor okoličani kopajo, kako bi to narodno veselico napravili čim zabavnejšo in koristonosnej-šo in se pri Rusu že delj časa v tem oziru vrše več ali manj tajna posvetovanja, je v svet prasnila govorica o rusofilib na Grosupljem. Toliko istim na ljubo, da pri gosposkah ne bo nepotrebnih zmot. Za veselico pa ne bomo delali reklame, ker je grosupeljske prireditve še nikdar niso potrebovale, marveč je vedno bilo toliko posetnikov, da so jih morali voziti nazaj v Ljubljano.
-f- Volitve v Kandiji, občini Šmi-helj-Stopiče. V tej občini ima veliko število mož volilno pravico. Lahko pa rečem, da se v nobeni občine ne poslužuje tako malo mož volilne pravice, tega edinega orožja za napredek, za lastno dobrobit in blagostanje. Kajti na volilni dan, v torek, je prišel na volišče kaplan iz Šmihela, ki nima volilne pravice in torej nič iskati na volišču, kjer je ustavil vsakega volilca in na sleherno glasovnico napisal klerikalnega kandidata Jarca. V tem delu sta se ž njim kosala posojilniški tajnik Mer var in ključavničar V o v k. Kaplan nam bo to pozneje tudi pojasnil, kdo je trgal glasovnice, o Čemur se zmenimo še pozneje. Tajnik Mervar, ki je pred časi v Bosni mešal mort, se je tudi že naučil pisati. Vovk, mož lepega prepričanja, se je zaklel, da bo agiti-ral za klerikalce, magari če si »do r-t noge znuca«, kakor se je hvalil, to pa samo zato, ker je bil lani v »Jutru« in če dela prav ali pa ne! Ta Vovk se je lani tudi zaklel, da bo delal proti županu Zurcu, vulgo Štein-hurju. Sploh se ta Vovk vsako leto drugače zaklinja in ima torej jako lepo prepričanje, mož katoličan, ki bo delal zoper vse, kar je za kmeta dobro in koristno, samo da se hinavsko prikupi kaplanu. Ta Vovk je vzel Antonu Potočarju iz Ragovega z imenom naprednega kandidata izpolnjeno glasovnico in mu dal drugo izpolnjeno z Jarčevim imenom in to proti volji Potočarja. Sploh je bila cela volitev nečuven škandal, prepleten z nasilstvom in goljufijo. Preskrbljeno je bilo, da ni bilo nobenega orožnika blizu. Klerikalni agitatorji so imeli v rezervi nebroj glasovnic za vsak slučaj. Jasno je, da so bili kmetje nalagani s prižnic in spovednic, ker so, kar jih je bilo nezavednih, govorili in mislili, da se gre za vero. Vendar pa je nekaj zavednih mož glasno izražalo svojo nevoljo nad nečistim in predrznim postopanjem kaplana in drugih farških podrepnikov. Ti zavedni volilci so dobro vedeli, da se gre le za volitve in eden je zabrusil kaplanu v obraz: »Jaz vem, da je dosti župnikov liberalcev, ki so bolj pošteni kot škof in njegovi nejever-niki!« Drugi je zopet govoril: »Mi smo biki, mi smo osli, ker se damo kaplanu. To niso nobene volitve.« — Tretji je priznal, da niso v nobeni občini še tako daleč ma luno, kakor v tej. Večino glasovnic je popisal nasilni in nadležni kaplan z Jarčevim imenom. Pribiti se mora, da dne 13.
junija niso Jarca volili kmetje, ampak kaplani brez volilne pravice in klerikalni podrepniki, ki so na volišču izpolnjevali glasovnice in pahnili kmeta za 6 let v prejšnjo bedo, stisko in še hujše blato. Upamo, da bo kmet bridko občutil hijensko in sebično ravnanje svojih nasilnih izkoriščevalcev, ki so šli sedaj z geslom: »Z bogom nad ljudstvo« in »S peklom nad ljudstvo,« ko bodo pa odhajali na Dunaj, delat draginjo, bodo rekli: »Z bogom ljudstvo!«
+ Krasen izid volitev v krškem okraju. Narodno - napredna stranka je na deželi splošno zelo, zelo napredovala, četudi se je šele zadnji tre-notek odločila, spustiti se y volilno borbo tudi na deželi. Naravnost presenetljiv pa je izid volitev v krškem kostanje v iškem, trel>anjskem in mo-kronoškem okraju, kjer je narodno-napredna stranka sedaj šc-le prvič oficijalno nastopila. Pri zadnjih volitvah so oddali v tem okraju voli hi v znak protesta proti klerikalcem svoje glasove Penci, ki je kot premožen in ugleden mož združil 1985 glasov. Simpatije do njegove osebe so bile tako velike, da je n. pr. dobil v Mokronogu samem 309 glasov, dr. Hočevar pa 28. Umljivo je, da je na tako lep izid nemalo vplival tudi župnik Bukovic, ki je svak g. Pence. V krškem volilnem okraju so neza-dovoljneži volili priljubljenega vi narskega nadzornika Gombača, kateremu so oddali 873 glasov. S klerikalno stranko nezadovoljni volilci, med katerimi je bila večina vrlih ihj prednjakov, so torej združili na lokalne osebne kandidate nič manj kot 2258 glasov. ljetos pa osebne kandidature odpadle in narodno - napredna stranka je takoj v prvem boju dobila 2779 glasov, dočim je klerikalec Hladnik dobil le še enkrat več glasov. Ta prvi napeli na deaeli je tem lepši, ako pomislimo, da je dejansko vsak tretji volilec oddal svoj gla>s za naprednega kandidata in za napredno stranko. Bali se naši volilci niso pogubljenja, s katerim jim j«-škof pretil v pastirskem listu, bali ^e niso žuganj farovške gospodo in naravnost junaško so šli v boj. Nasprot niki so delovali z najostudnejšimi lažmi. Med ženske so n. pr. raztrosili laž, da ima gospod Ribnik ar 5 nekr ščenih otrok in 2 ženi. Širili so med ženske vest, da je Ribnik ar hudoben človek, ki drugega ne dela, kot da ženskam jajca pobija, mleko proč zliva. Kmetom so klerikalci pisali veliko število anonimnih dopisnic, na katerih pišejo, da jim bo Ribnikar s cepljenjem moril svinje v hlevu in kužil govejo živino s kugo na park-ljih in v gobcu. Ribnikar seveda ni mogel zasledovati in zavračati takih zlobnih in lažnjivih trditev, ker je imel le toliko časa, da je lahko priredil 20 shodov za svoje volilce in se je utegnil v vsaki občini komaj pokazati. Ce se še pomisli, da si je duhovščina zadnje dni vse jezike in peto zbrusila za Hladnika, da se je zadnjo nedeljo ves klerikalen štab iz Ljubljane vrgel na ta volilni okraj, je rezultat za napredno stranko naravnost razveseljiv. Klerikalci so tudi delali naprednemu kandidatu ovire, da ni mogel vršiti svoje naloge kot kandidat; kajti izven dvoma so vplivali na vladnega svetnika Lasehana, ki ni hotel dovoliti Ribnikarju pred volitvami niti 14dnevnega dopusta, dočim je n. pr. klerikalni kandidat Stepančič imel več tednov dopust;«. Vzlic terorizmu, vzlic slepariji, vzlio kratkemu času za agitacijo, je uspeh volitev v krškem okraju tak, da — ako bodo naprednjaki tudi po volitvah nadaljevali začeto delo — si klerikalci prav lahko izračunajo, kdaj jim poteče gospodarstvo v tem okraju. Volilci tega okraja pa naj so ponosni na krasen uspeh, ki je najlepši na celem Kranjskem in naj gredo sedaj takoj na delo, do zmage!
-f- Nesramna klerikalna agita< i-ja v Selški dolini. Kako so delali klerikalci v selški dolini za svojega blaženega Čoča, presega že   vse mejo. Letali so od hiše do hiše, hujskali že ne, dekleta, fante, otroke, jih strašili s peklom in večnim pogubljenjem ter z raznimi nesrečami, tako, da je ubogi volilec že vsled ljubega hišnega mira zapustil svojo prosto voljo ter se usužnil   klerikalnemu nasil-stvu. Z vso silo pa so se klerikalci vrgli na sorsko občino domačo občino samostojnega   kandidata   g. IV. Demšarja, župana in posestnika na Zalem logu. Z najpodlejšimi sredstvi so delali proti njemu, obrekovali ga in sramotili na najgrši način. Volilce so begali in motili z najrazlrčaej-šiini obljubami postavljali jim faro v Davči, delali ceste itd., seveda so si pri tem ti klerikalni poštenjakov iči mislili: obljubiti pa dati je že preveč. In zakaj so delali vse to? Zato, ker samostojnemu kandidatu ne morejo predbacivati niti trohice, ki bi za mogla omadeževati njegovo osebno čast in poštenje. Mi pa ga poznano, vemo kdo da je in nato mu zaupamo. Kleri]/dci so tako delali, da bi moža, ki je od vsakega spoštovan, objedli na časti in spravili v nezaupanje. Ljudstvo zavedno in pošteno odpri
oči in spoznaj jih. Dokaz temu, da jo neodvisni kandidat pošten in vzoren gospodar ter obče spoštovana oseba, je. nebroj pozivov, da naj prevzame kandidaturo celo iz klerikalnih krogov — ter glasovi, katere je dobil od volilcev, ki kljub grožnjam in peklenskemu ognju, s katerim so duhovniki grozili s prižnic — ne vstra-šijo ter zahtevajo za-se človeka, ki bode kaj storil za nje, ter vedno zastopal njih koristi, ne pa mirno kimal v državnem zboru, kakor Čoč. Iz vseh prižnic so duhovniki grozili proti njemu. Pridiga za pridigo in nič drugega kot sama politika in huj-skarija proti saniost. kand. Fr. Demšarju. Župnik Sever na Zaleni - logu je baje bolan tako zelo, da ima zdravniško prepovedano govoriti. V šoli ne more poučevati. O j ti ubogi revež! »Na prižnici udrihati po gosp. Fr. Demšarja to pa je malenkost.« Seveda tu ne trpijo pljuča in grlo! Kajne da ne? Za take pridige pa imate g. župnik dovoljenje? Kajne? Tako se je godilo v naši dolini! Strašili so s peklom in večno sodbo samo, da bi še rešili Coča. Kajne Čoč, saj to boš pripoznal, da so ti na držav-nozborski stolec pomagali samo duhovniki s svojimi prižnicami, ter babe.
+ Iz volilnega okraja Litija-Višnja gora - Radeče smo dobili sno-či prekasno za včerajšnji list še te-le brzojavke: Št. Janž: Reisner 176, Povše 106, Bartelj 1. — Litija: Reisner 91, Povše 154, Slane 19, Bartelj 7, Elsner 1, praznih 5. — Vače: Povše je dobil samo 3 glasove večine. — Hotič: Reisner 55. Povše 57, Slane 16, Bartelj 44. — Št. Lambert: Reisner 73, Povše 115, Bartelj 17.
-f- V volilnem okraju Krsko-Ko-stanjevica - Mokronog - Trebnje je razmerje glasov tako - le: V krškem okraju: Krško: Ribnikar 246, Hladnik 398, Hrastovčan 18. — Raka: Ribnikar 307, Hladnik 315, 50 glasovat Ribnikarja razveljavljenih. — Studenec: Ribnikar 154, Hladnik 153. — Bučka: Ribnikar 87, Hladnik 85. — Cerklje: Ribnikar 135, Hladnik 859. — V kostanjeviškem okraju: Čatež: Ribnikar 130, Hladnik 123. — Velika dolina: Ribnikar 58, Hladnik 312, Hrastovčan 34: — Sv. Križ: Ribnikar 50, Hladnik 245, Hrastovčan 2. — Kostanjevica: Ribnikar 137, Hladnik 286. — Št. Jernej: Ribnikar 197, Hladnik 662. — V mokro-noske m okraju: Mokronog: Ribnikar 136, Hladnik 247. — Št. Rupert: Ribnikar 216, Hladnik 417. — Tre-belno: Ribnikar 42, Hladnik 264. — Tržišče: Ribnikar 115, Hladnik 90. - — Šmarjeta: Ribnikar 76, Hladnik 254. — Škocijan: Ribnikar 225, Hladnik 135. — V trebanjskem okraju: Trebnje: Ribnikar 160, Hladnik 292. Velika Loka: Ribnikar 146, Hladnik 208. — Mirna: Ribnikar 111, Hladnik 211. — Dobmiče: Ribnikar 61 in Hladnik 366.
-f- Volitev v Kočevju. Izvoljen je grof Barbo, ki je dobil 2120 glasov. Samostojni nemški kandidat Meditz je dobil 195 glasov, slovenski števni kandidat Rudež pa 80 glasov.
-f- Gospod škof, pojasnite nam! Pišejo nam: Pred dobrim letom je škof imel tu v Trnovem kanonično vizitacijo. Pri tej priliki je izjavil, da je našel vse v najlepšem redu in da mora izreči svojo pohvalo v vsakem oziru župniku Vrhovniku kot vzornemu duhovniku in dušnemu pastirju. A sedaj pošilja naenkrat Vrhovnika v pokoj, češ, da ne vživa vec zaupanja svojih župljanov. Zakaj ne Morda zato, ker je po Škofovem priznanju samem vzoren duhovnik in dušni pastir?! Potem takem pošilja škof dobre duhovnike in vzorne dušne pastirje v pokoj, dočim odlikuje s svojim priznanjem in dopadenjem take duhovnike, kakršne je na primer župnik v Dobrničah, v Mirni itd. Če tškof tako postopa, je nam prav, ker l>o Ijndstvo tem preje uvidelo, da je škofu vera deveta briga, ker neče imeti vzornih duhovnikov, marveč samo politične hujskače, ki pa so sicer lahko največji lopovi in očitni grešniki. Škof Anton Bonaventura, le tako naprej, bodo se vsaj tudi našemu zaslepljenemu ljudstvu odprle oči.
— Odličen gost. Danes se je mudil v Ljubljani podpredsednik bosansko - hercegovskega sabora Vojislav Šola. Prišel je obiskat bivšega župana Ivana Hribarja. -— Vojislav Šola je najvplivnejši politik v okupiranih deželah. Prihodnji mesec izbran bo za predsednika sabora. Za naše politične in kulturne razmere se je Vojislav Šola interesiral jako živahno, kakor ga je tudi zanimal velik napredek Ljubljane v poslednjih letih. On pozna namreč Ljubljano že od svoje mladosti, ker je bil gojenec Mahrove trgovske šole. S popoldanskim poštnim vlakom se je odpeljal Vojislav Šola preko Trsta in Dubrovnika v Sarajevo.
— Umetniška razstava v Ljub« Ijani. Pred kratkim se je otvorila »Spomladanska razstava«, katere se je udeležilo tudi mlado društvo »Klub slovaških amater * fotografov« v Izbijani. Na tej razstavi so se pred«
stavili slovenski amaterji prvič naši javnosti. — Prijateljem in ljubiteljem te lepe umetnosti toplo priporočamo, da ne zamude v obilnem številu posetiti to razstavo. Razstava pa ne nudi samo amaterjem, temveč tudi Širšemu občinstvu mnogo umetniškega užitka. Slovenska javnost, izkazi se hvaležna našim amaterjem s svojim obiskom in nakupom!
— Umrl je v Ljubljani na Mestnem trgu št. 24 dijak IV. realnega razreda Oton Jerman. P. v m.!
— Umrl je včeraj ob 10. dopoldne v deželni bolnišnici češkov hla-epc Jos. Končina, ki se je ponesrečil pred »Narodno tiskarno«, kakor smo že včeraj poročali.
»Slovenski klub« v Sarajevu je priredil v nedeljo, dne 11. junija izlet v Sjetline, oddaljene 35 km od Sarajeva. Težki oblaki so viseli nad Sarajevom, ko so se zbirali izletniki na kolodvoru Bistrik, da se odpeljejo po slikoviti železnici, ki teče na turško in srbsko mejo, v prijazne Sjetline. Oblačno nebo ni strašilo izletnikov, med katerimi je bilo mnogo gospa in gospodičen. DospevŠi v Sjetline so se utaborili pri prijaznem rojaku Erjavcu. Živahna zabava se je pričela in kako tudi ne bi, ker je bilo tako dobro preskrbljeno za želodec. Za hišo so pekli janjce na ražnju in kuhali »turško kavo«, v kuhinji pa je cvrča-lo in se je brižno vrtila ljubeznjiva žena Erjavčeva. Potem različne igre, izprehodi v okolico in pa petje izbornih pevcev. Kar naslušati se ni bilo krasnih narodnih pesmi. Čas pa je hitel in po šestih zvečer se je bilo treba posloviti. Hlapon je zažvižgal in jo krenil proti Sarajevu. Na posameznih postajah je zadonela slovenska narodna pesem in odmevala ter se izgubljala daleč tamkaj ob slikovitih pokrajinah. Zadnji žvižg hlapo-nov in Sarajevo je zablestelo v sto in sto lučicah pred veselimi izletniki.
Odlikovanje častnika Slovenca. Naš rojak F. Mažuran, stotnik pri bosansko - hercegovskem pešpolku v Sarajevu je bil te dni odlikovan ter je dobil »signum laudis«. Ko se je nekoč vračalo vojaštvo od velikih vaj, sta bila dva vojaka v nevarnosti, da vtoneta. Hrabri stotnik je obema rešil življenje. Odlikoval pa se je stotnik Mažuran več let tudi kot vodja šole za enoletne prostovoljce. Njegovi bivši učenci so polni hvale o njem. Sveča nostno odlikovanje je obavil Slovenec podpolkovnik Pla-v^e. Vsi sarajevski časopisi so jako laskavo pisali o tem odlikovanju.
Elektroradiograf »Ideal« ima od danes naprej nov spored med katerim se posebno odlikuje krasna zgodovinska slika »Pod sovražnim jarmom«, ki nam riše življenje in junaško smrt hčerke nekega vodja Gotov v sužnosti svojega gospodarja in ljubimca kralja Teodorika Velikega.
Pariški večer v kinematografu »Ideal« silno razburja gotove ljudi, ki se gotovo silno radi sami razburjajo ter najdejo in vidijo povsod le same zapeljivesti. Resnica je to, kar je izrekla že ljudska sodba o pariških večerih v kinematografu Bach-maverjevem — proti katerim pa čudno ni nikdo zabavljal — da te predstave nudijo veliko manj kot občinstvo navaxlno pričakuje. Slike so od vlade odobrene. Da pa se ploska raznim predstavam, ki so ljudem všeč, ni čudno, saj ploskajo tudi Marijini fantiči in dekleta, če kaplan ali fajmošter kako bolj po domače povejo. S tako gonjo pod plaščem sramežljivosti, ki pa jo ravno pri takih ljudeh navadno zelo preluknjan, se podjetjem le škoduje, kar se nikakor ne sme odobravati. Sicer je pa vstop prost, kdor hoče iti gre lahko, siliti pa se v tem oziru ne da nikogar. Sicer pa je popolnoma umevno, da so klerikalci proti kinematografom, ker napadajo vse kar beleži napredek in so jim pri teh napadih tudi vsa še tako umazana sredstva dobra.
Prisiljenec pobegnil. Od zgradbe nemškega gledališča je pobegnil 191etni prisiljenec Ivan Zanfe iz Wolfsberga.
V pozabljivosti. Ko je te dni izstopil iz dela nek čevljarski pomočnik, je pobral tudi svojemu mojstru za 6 K orodja in nekaj usnja ter vse skupaj spravil v kovčeg. Mojster mu je pred odhodom preiskal kovčeg, odvzel svoje orodje, potem ga pa izročil policiji. Pomočnik, rodom iz Hrvaškega, se je pri uradu izgovarjal, da je to vzel vse samo iz pozabljivosti.
Prijet goljuf. 711etni mlinar Jožef Šmajdek iz Toplic se je po Dolenjskem izdajal za najemnika velikega mlina in je pod to pretvezo izvabil raznim strankam 189 K 30 v. Sedaj je pa možakarja orožništvo izsledilo in ga izročilo okrajnemu sodišču na Krškem.
Zgoden cvet. Pred kratkim je bilo v neki veži na Mestnem trgu pokradenih za 15 K glavnikov. Policija je sedaj uzmoviče in sicer tri otro-čaje izsledila ter jim odvzela glavnike, katere so še imeli. Ti so bili policijsko posvarjeni,   proti neki ženski
je bila napravljena pa kazenska ovadba.
Nepoboljšljiv je 371etni dninar Ivan Knez iz Gradišča pri Grosupljem. Kljub temu, da je že češČe poskušal ričet, se vendar ne poboljša. Tako je zopet o binkoštnih praznikih izmaknil nekemu koscu v Sp. Šiški srebrno žepno uro. Bil je aretiran in izročen v njemu že znane prostore.
Orožništvo je v Št. Vidu aretiralo in odvedlo zopet nazaj v hišo pokore 401etnega prisiljenca Ivana Eggra, ki je nedavno pobegnil od dela.
Doma. Včeraj sta se na Ilovici prepirala in končno stepla dva brata. Ko je eden pri »ravsanju« pobil tudi pri oknu šipe, ga je vsled tega oče posvaril. Razjarjen sin pa skoči pri tem v očeta, mu raztrga srajco ter ga po glavi in ustih tako pretepe, da mu je omajal štiri zobe. Cela zadeva so bode končala pred pristojnim oblastvom.
Konja brez nadzorstva. Včeraj popoldne sta pripeljala dva konja na prostor starega vojaškega skladišča voz opeke. Ker ni bilo nobenega voznika, je stražnik konja ustavil in ju izročil postreščku, da ju je z vozom vred odpeljal domov.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Slovencev, nazaj je pa prišlo 35 Hrvatov in 5 Slovencev. Na Dunaj   se je odpeljalo 25 Lahov.
Izgubljeno in najdeno. Marija Hrastarjeva je izgubila bankovec za 10 K in nek listek za perilo. — Ga. Amalija Kuschitzova je izgubila bela kriva peresa. — Nek gospod je izgubil zastavni listek, na katerem ste bili zastavljeni dve zlati verižici.
— Dijak Steindl je našel zavitek Čaja. — Šolski učenec Emil Franc je našel pelerino, katero dobi lastnik nazaj na Marije Terezije cesti št. 26.
— Postreščkova žena Marija Sitar-ieva je našla zastavni listek, katere-era dobi izgubitelj na Grubarjevi cesti št. 1. — Cestnrica Ivana Sirniko-va je našla hranilnično knjižico Ljudske posojilnice.
Izgubil se je 12. t. m. pes-jere-Mčar, rjave barve in nekoliko sivkasto pikast, ki sliši na ime »lord«. Ni :zključeno, da ga je kdo izpred ;u-stične palače, kjer je čakal gospodarja, odpeljal. Kdor bi kaj vedel o osu, ki je lovsko dresiran, se prosi, la sporoči to njegovemu lastniku t. Viktorju Čretuiku, skladiščnemu šefu drž. železnice v Ljubljani, Frana Josipa cesta 7, I. ali pa kakemu policijskemu stražniku.
Gostilno v Flori janski ulici št. 23 otvoril je g. J. Cotič.
Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu v petek 16 t. m. od pol 7. do rjol 8. zvečer v ^Tivoli«. Spored: 1. Eilcnberer: »Vedno čvrsto«, koračnica. 2. J. Strauss: Ouvertura k opereti »Princ Methusalem«. 3. O. Strauss: »Trilala«-valček iz operete: Pogumni vojak«. 4. Gounod: »Cvetje ljubljene ve . . . pesem iz opere »Faust«. 5. AVagner: Krmarjeva pesem in zbor mornarjev iz opere »Večni mornar«. 6. Morena: »Tele-funken«, potpouri. — Po nromenad-*r»enadnem koncerhi igra Filharmonija v hotelu »Tivoli«.
Amater-fotoarafi! Društvo »K S. A. F.« v Ljubljani je priredilo -2^ po kratki dobi svojega obstanka skupno z umetniško razstavo v R. Jakopičevem umetn. paviljonu — ^vojo prvo društveno razstavo. Toplo priporočamo vsem amaterjem, da si ogledajo to društveno razstavo! Amaterji, ki so člani društva »K. S. A. F.« imajo — če se izkažejo z društveno izkaznico pri blagajni na razstavi — izdatno znižano vstopnino na razstavo, kakor tudi pravico do znižane cene kataloga razstave, ki ga dobe pri blagajni proti izročitvi posebne tozadevne nakaznice, katero lahko dobi vsak društveni član pri društvenem predsedniku.
Honlno otramta.
Veselica šentpeterske podružnice „Družbe sv. Cirila In Metoda",
ki bi se imela vršiti jutri na vrtu hotela pri „Zlati kapljici41, se rndi neugodnega vremena preloži na poznejši čas.
Društveno naznanilo.
Klub ljubljanskih dlletantov. V
soboto, dne 17. junija t. 1., se vrši v areni Narodnega doma dramska študija »Pijanec-. Spisala Zofka Kveder-Jelovškova. Pevski solospev. kuplet: Postrešček iz operete »Nečak*. Po sporedu ples in prosta zabava. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 40 v. Začetek ob 8. uri. Vabi se k mnogobrojni udeležbi.
Slov. football klub „Ilirija" v Ljubljani opozarja vse svoje gg. trai-ning člane, da daje pojasnila glede drese in vseh drugih potrebščin njih član gosp. K. Jurman, optik v Selen-burgovi ulici.
Dr2flvno3iioRke volitve.
Ljubljana. — Barje.
Dr. Ravnihar 176, dr. Gregorič 137, Kristan 18, Reisner 1, neveljaven 1.
1. Ljubljanska okolica. Vižmarje.   Oddanih glasov 399. Dr. Šusteršič 272, Tribuč 71, Kristan 45, neveljavnih 9 glasov, prazni glasovnici 2.
2. Radovljica-Kranjska gora-Tržič,
Jesenice. Triller 107, Dermota 1 408, Pogačnik 470. Večina protikleri-kalna
Bon. Bistrica. Izmed 443 volilcev volilo 402. Pogačnik 285, dr. Triller 85, dr. Dermota 26, neveljavnih 6.
4. Vrhn ka-Logatec-ldrija-Cerknica.
Čeko nik. Sicherl 2, Kristan 27, Gostinčar 34.
Črni vrh. Sicherl 85, Kristan 14, Gostinčar 234.
Žiri.   Sicherl  125, Kristan 128,
Gostinčar 397.
Godovic. Sicherl 50, Kristan 6, Gostinčar 34.
Idrija Sicherl 201, Kristan 661, Gostinčar 335.
Spodnja Idrija. Sicherl 35, Kristan 145, Gostinčar 226.
Dole. Sicherl 74, Kristan 18, Gostinčar 79.
Borovnica Gostinčar 156, Sicherl 89, Kristan 72.
5. Postojna-Senožeče-llirska Bistrica-Vipava-Lož.
Občina Slavina. Novak 52, Žitnik 252, Kopač 79.
Ajdovščina. Žitnik 202, Novak 54.
7. Krško-Kostanjevica-Mokronog-Trebnje. Trebnje.  Ribnikar 160, Hladnik 292, Pavlin 25, Hrastovčan 3.
Velika Loka. Ribnikar 146, Hladnik 208.
Mirna. Ribnikar 101, Hladnik 211. Dobrnče. Ribnikar 61, Hladnik
366.
Tržišče pri Mokronogu. Ribnikar 115, Hladnik 90.
Št. Jernej Ribnikar 197, Hladnik 662, 18. razcepljenih.
Bučka. Hladnik 85, Ribnikar 87. Župnik pride v preiskavo.
Raka. Ribnikar 307, Hladnik 315.
8. Velike Lašče-Ribnica Žužemberk.
Dolenja vas pri Ribnici Jaklič 219, Pucelj 104, Višnikar 3.
Travnik na Dolen skem. Vkljub silni duhovniški agitaciji je dobil tu Pucelj 130, Jaklič 310. Puclja so volili sami zavedni, neodvisni kmetje, ki si ne dado več komandirati od farov-ških gospodov. 9. Metlika-IMo o mesto-Črnomelj.
Mirna peč. Majerle 70, Jarc 455; razcepljenih 16 glasov.
Semič. Brez agitacije Majerle 47, Jarc 234.
" Straža. Peter Majerle 143, Kline 13, Dular 27, Kump 3, Jarc nobenega.
1. Ljubljana:
dr. Ravnihar 2664
dr. Gregorič 1642
dr. Eger 583
Kristan 730
Nevel javnih 19
Praznih 50
2. Ljubljanska okolica:
dr. Šusteršič 4955
Tribuč 1317
Kristan 1355
Razcepljenih 61
Neveljavnih 141
Praznih 83
Leta 1907 je bilo oddanih 1615 protiklerikalnih glasov, letos pa —
če ne upoštevamo neveljavnih glasovnic 2816.
3. Radovljica - Tržič t
Pogačnik 4007
dr. Triller 758
dr. Dermota 1214
Razcepljenih 11
Neveljavnih 152
L. 1907 je bilo oddanih 1374 protiklerikalnih glasov, letos pa 1983.
4. Kranj . Škofja Loka:
Demšar - Čoč 5103
Demšar - Strojevec 2184
Udovč 4e>
Razcepljenih 133
Neveljavnih 81
Praznih 77 L. 1907 je bilo oddanih 458 pio-tiklerikalnih glasov, letos pa 2388.
5. Kamnik • Brdo:
dr. Krek 4832
dr. Tavčar 374
Sršen 1136
Razcepljenih 217
Neveljavnih 116
Praznih 6*3 L. 1907 je bilo oddanih 730 protiklerikalnih glar-vv, letos pa 1790.
6. Vrhnika - Loa-     - Mrija - Cerknica t
Gostinčar 4890
Sicherl 1857
Kristan 1355
RA*e*pljenik 29
Neveljavnih 66 Praznih 61 L. 1907. je bilo oddanih 1552 protiklerikalnih glasov, letos pa 3302.
7. Postojna - Vipava:
dr. Žitnik 6559 dr. Novak 1383 Kopač 737 Razcepljenih 334 Neveljavnih 271 Praznih 213 L. 1907. je bilo oddanih 3161 protiklerikalnih glasov, letos pa 2667.
8. Litija - Radeče:
Povše 4895 Reisner 1395 Bartl 870 Razcepljenih 188 Neveljavnih 110 Praznih 69 L. 1907. je bilo oddanih 1334 protiklerikalnih glasov, letos pa 1522.
9. Krško - Mokronog . Kostanjevica-Trebnje:
Hladnik 5722 Ribnikar 2779 Hrastovčan 65 Razce pl je n i h 163
Neveljavnih 182 L. 1907. je   bilo   oddanih 2282 protiklerikalnih   glasov,     letos pa 3007.
10. Ribnica - Lašče - Žužemberk:
Jaklič
Višnikar
Pucelj
Razcepljenih
Neveljavnih
Praznih
4394 101
1063 19 27 45
L. 1907. je bilo oddanih 697 protiklerikalnih glasov, letos pa 1228.
11. Metlika - Črnomelj - Novo mesto:
Jarc 6139 Majerle 1561 Razcepljenih 297 Neveljavnih 194
L. 1907. je bil izvoljen Šuklje brez protikandidata in je bilo takrat oddanih 74 neveljavnih glasovnic, razcepljenih pa je bilo 97 glasov.
Vsega skupaj je bilo torej v slovenskih okrajih na Kranjskem oddanih 79.967 glasov. Dobili so jih klerikalci 53.138, torej je bilo oddanih 26.829 protiklerikalnih glasov. Dobra tretjina vseh volilcev je torej glasovalo proti klerikalcem. Narod-no-napredni kandidatje sami so do-hili 18.637 glasov, socijalni demo-kratje pa 6306 glasov. Napredek je torej impozanten!
Razne stvari.
■ Potres v Mehiki. Potres v Mehiki je razrušil večji del mesta Ciudar Guzman. Več kot 1000 hiš se je podrlo, večina prebivalcev ubita.
* Požar v trgovinski hiši. V Liverpoolu je izbruhnil v neki trgovinski hiši velik požar, pri čemer je zgorel lastnik, njegov brat in 4 njegovi otroci.
* Neprevidni kolesarji. Iz Pariza javljajo: Med kolesarsko tekmo Pariz-Montereau sta v nedeljo kolesarja Sil-vain in Cerolon vozila ravno čez železniški tir, ko je pridrvela lokomotiva ter oba kolesarja z veliko silo vrgla s proge. Silvain je umrl že v ponedeljek zvečer, Cerolon pa se bori s smrtjo.
* Sodnik-morilec. V Bourganosu v deželi Kamora v Španiji je umoril sodnik Sasinto Verea in njegov prijatelj 841etno sodnikovo mater, da se polasti njenega imetja.
* Zrakoplov izginil. Belgijski zrakoplov „Ville de Brunelles", ki se je v ponedeljek dvignil v Bruslju ter bi se bil moral spustiti kmalu zopet na zemljo je izginil. Plul je proti jugovzhodu. O zrakoplovu in njegovem moštvu ni sledu.
* Rimske ceste na Ogrskem. Pri razkopavanju za novo železniško progo Torda-Nagyscind so odkopali krasno izdelano rimsko cesto. Pokrita je z ploščami, ki so izklesane iz mehkega vapnenca. Široka je 11 metrov. Po sredi ceste ima 1 meter širok hodnik za pešce na obeh krajih pa se je vozilo in sicer je bila za vsako smer določena ena stran. Ob cesti na obeh straneh so izkopali temeljne zidove rimskih hiš. Cela odkopnina nudi jako lep prizor ter je zelo zanimiva in poučna. Ker pa jo morajo radi železnice podreti, so napravili o celi progi le kolikor možno natančne slike.
* Nevihte. Iz Severne in Srednje Italije poročajo o velikih nevihtah, ki so tam v soboto razsajale. Tudi toča je padala in napravila mnogo škode tako posebno v okolici Treviza, kjer je na primer v občini Morer uničena vsa žetev; pri Oderzu je toča uničila 60 70 žetve in 20% vinske letine. Iz Florence poročajo, da je reka Arno izstopila iz bregov. Iz San Oiovanni Valdarno poročajo, da je preplavil hudournik tunel pri Bicchierari. V tunelu je delalo 200 delavcev, katerim se je le z največjo težavo posrečilo, da so se rešili. Mnogo konjev, ki so bili v predoru niso mogli več spraviti iz tunela in je neznano, če niso konji utonili;
* Grozeča stavka železničarjev.
Na Portugalskem grozi stavka železničarjev. Železničarji vzhodnih in južnih železnic so sklenili zahtevati od pravosodnega ministra, da izpusti 29 zaprtih železničarjev. Ker se pravosodni minister brani ugoditi zahtevam železničarjev, groze ti z generalno stavko.
* Radi ženskih hlač. Gospodična }[onroi v Bukarešti se je sprla s svojim ljubimcem. Ker je vedela, da je on velik nasprotnik ženskih hlač, si jih je zanalašč kupila in šla v njih na promenado. Srečal jo je res zaročenec. Ker je vedel, da mu Mon-roi le klubuje in ga draži, se je tako razjezil, da je potegnil revolver in jo ustrelil. Obležala je na cesti. Na to se je pustil aretirati in rekel policiji, da naj ga peljejo na sodišče, ki naj ga obsodi na smrt, ker brez nje itak ne more živeti.
* Polet Pariz-Rim-Turin. Častnik Beaumont, zmagovalec v poletu Pariz - Rim, je hotel nadaljevati v ponedeljek polet v Turin, Bleriot pa je izjavil, da svojih letalnih strojev ne da več na razpolago, ker se je zadostno prepričal, da so dobri. Bleriot je namreč prodal italijanski vojni upravi več svojih letalnih strojev in se hoji sedaj eventualne nesreče, kar hi inu kupčijo pokvarilo. Letalec Frev je hotel nadaljevati polet, pa se je moral kakih 30 km od Rima vrniti zaradi prevelike megle. Ko se je spustil na zemljo, se je zlomilo eno krilo, vendar pa upa Frey, da bo mogel nadaljevati polet.
Telefonska m ižpni porih.
Volitve v Trstu. Trst, 14. junija.   V I. volilnem okraju (Staro mesto in Sv. Jakob) je ožja volitev med italijanskim liberalcem   Menesimijem   in socijalistom Pittonijem. Menesini je dobil 2586 u'Ia^ov.Pittoni 1617, Slovenec Mandič i>a 1168 gla.sov. Nemec Schnabl je dobil komaj 7>:^ glasov. — V II. okraju je ožja volitev med Slovencem dr. Rvharem in italijanskim klerikalcem Gasserjem. V tem okraju je bilo oddanih 9659 glasov. Gasser jih je dobil 47:U, dr. Rvbaf 2400, socijalist Cerniutz pa 2015 glasov. Razcepljenih je bilo 508 glasov, neveljavnih pa 244 glasov. — V    III. volilnem (»kraju je bil izvoljen laški liberalec Pitaeco, ki je dobil 4047 glaso. Slovence dr. Wiltan je dobil 1006, socialist dr. Puecher pa 2003 glase. — V IV. okraju je ožja volitev   med lahkim liberalcem Braidottijem, ki je dobil 1778 glasov, in med socijalistom Olivo, ki je dobil 1473 glasov. Slovenski kandidat Škerjanec   je dobil 1M74 glasov. V vseh šestih tržaških '•krajih je slovenskih glasov 10.668, to se pravi dobra tretjina vseh oddanih glasov. Izmed 44.000 vpis. volil-v, jih je volilo 35.526. — Italijanskih glasov je bilo v celem 14.629, da se torej na temelju teh podatkov lahko trdi, da je v Trstu skoro prav Toliko Slovencev,   kakor Italijanov.
V II. volilnem okraju je za nemškega kandidata Schnabla glasovalo 176 volil cev.
Izid volitev.
Dunaj, 14. junija. Izmed 449 volilnih okrajev so znani do sedaj re-zultati v 415 okrajih, in sicer je bilo izvoljenih: 65 krščanskih socijali-stov, 46 nemških naejjonaloev, 44 socijalnih demokratov, 55 Cehov, 23 Jugoslovanov, 15 Italijanov, 12 Poljakov, 5 Rusinov, 1 Vsenemec in 1 Zionist.
Izid volitev na Poljskem.
Krakov 14. junija. V poljskih volilnih okrajih so se vršile včeraj samo 46 okrajih volitve. Poljska ima 106 mandatov, volili so pa včeraj samo v 29 okrajih in sicer v 12 mestih in 17 kmetskih občinah. Dosedaj je bilo teh 46 mandatov tako razdeljenih. 18 poljske ljudske stranke (Stapinski), 7 demokratov, 5 konservativcev, 5 klikalcev (Stojalowski), 4 poslanci klerikalnega centrum, 4 Vsepoljaki, 3 divjaki. Izvoljeni so bili posebno znani sledeči poslanci: V Krakovu dr. Leo na programu poljskih demokratov. Prej .^o imeli ta mandat Vsepoljaki. VIX. okr. je ožja volitev med poljskim demokratom Doboszvnskim in soc. dom. Ma-rekom. Prej so imeli ta mandat poljski demokrati. V X. okraju je bil izvoljen poljski demokrat Zelenewski. V XI. okraju je izvoljen socialni demokrat Daszvnski proti Poljaku Pete-lencu. V XII. okraju je bil izvoljen poljski demokrat Adolf Gro s. V T a r n o w u je izvoljen Vsepoljak T e r -tiewski, v Bochniji bivši minister Korytowski na konzervativnem programu, v Novem Sandecu je bil izvoljen German in v Rzeszowu bivši minister Bilinski na konzervativnem programu.
V tisk izida volitev.
Dunaj, 14. junija. Kršćansko-soci jalni krogi so zaradi izida dr-/avnozborskih volitev in zaradi svojega strahovitega poraza popolnoma poparjeni.  Vsi  voditelji G-esamann,
WeisskTrchner,   Lobkowitz in Patai
so prišli v ožjo volitev in bodo popolnoma gotovo propadli. Tudi vladni krogi so deprimirani. Praski nemški listi zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Bienerth, če ožje volitve ne bodo popravile sedanji poraz, de-misijoniral. Danes dopoldne je dal Bienerth k sebi poklicati nemško-nacijonalue voditelje ter jim je prigovarjal, da naj pri ožjih volitvah oddajo naprednjaki svoje glasove za krščanske socijalce.
Zaroka v cesarski rodbini.
Dunaj, 14. junija. V Piahore se je včeraj zaročil prihodnji avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karel Fran Josip s princeso Žito Burbon-sko, italijanske proge Burboncev, sestro umrle žene bolgarskega carja Ferdinanda.
Demonstracije na Dunaju.
Dunaj, 14. junija. Snoči so se odigrali tu v XX. volilnem okraju strašni prizori. Tam je bil izvoljen socijalni demokrat Kllenbogen. Delavci so demonstrirali za njega in so prišli v konflikt s policijo. Vnela se je prava bitka v kateri je bilo mnogo delavcev in redarjev težko ranjenih, mnogo pa tudi lahko ranjenih.
Demonstracije     v   Zagrebu proti »Agramer Tagblattu«.
Zagreb, 14. junija. »Agramer Tagblatt« je priobčil o binkoštih izpod peresa nekega generala članek, v katerem je pisec imenoval Evgena Kvaternika podkupljenega človeka. Včeraj je y>rišla v uredništva lista deputacija akademikov, ki je zahtevala za to razžaljenje hrvaškega narodnega mučenika zadoščenje. Uredništvo se je izrazilo, da je pripravljeno dati primerno častno izjavo. Na to so se dijaki oddaljili. Ob 6. zvečer je prišlo pred uredništvo več pravaških dijakov, ki so napadli s kamenjem redakeijo ter pobili sipe na oknih. Demonstrante je razgnala policija, ki je aretirala več dijakov.
No v list v Zagrebu.
Zagreb, 14. junijaa. Lepaki po uiieah naznanjajo, da bo prihodnji mesec jel v Zagrebu izhajati nov nemški list »Neues Agramer Tagblatt«:. Kdo tiči za tem listom, se ne ve. Domneva se, da ban dr. Tomašič, drugi pa so mnenja, da bodo list izdajali klerikalci.
Belgijski kabinet. Bruselj, 14. junija. Tu se je danes konstituiral belgijski kabinet.
Naprednim volilcem
v krškem, kostanjeviškem, mokronoškem in trebanjskem okraju!
Ponosen sem, da mi je skoraj vsak tretji volilec Vašega volilnega okraja pri včerajšnjih državnozborskih volitvah zaupal svoj glas. Tembolj sem ponosen, ker vem, da so za našo stranko glasovali le razboriti in junaški možje, ki se niso vpognili pod nečuvenim pritiskom gospodujoče farovške gospode in njenih najpodlejših sredstev. Bodite tudi Vi ponosni na številko 2779 glasov! V zahvalo Vam obljiibujem, da Va- po volitvah ne bom pozabil in da Vam bom z delom dokazal, da sem bil vreden Vašega zaupanja. Združeni pa hočemo nasprotnikom ustvariti v našem volilnem okraju take razmere, da je bila 13. junija zanje zadnja zmaga!
Na de!o do popolne zmage!!
Adolf Ribnikar.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za „Sokolski tekmovalni sklad": Sokol Novo Mesto 20 K in dr. Josip Kušar odvetnik v Kranju 10 K iz kazenske poravnave Feude-Slatnar. Skupaj 30 K. — Na zdar!
Omizje gostilne pri Bončarju
je zbralo 5 K v prid sokolskega doma I. v znak ogorčenja in protesta, ker se e spozabil en član omizja, da jc kupilj enega „Slovenca".
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Trst, 14. junija. Iz Podgrada poročajo, da je Maudič bil tam izvoljen skoro soglasno.
Dne 13. junija: Adolf Kra.šf;vec, tovarniški ključavničar, 18 let. Dunajska cesta 52. — Marija Gregorin, delavčeva hči, 3 mesece, Marije Terezije; cesta 12. — Oton Jerman, dijak IV. realke, 16 let, Mestni trg 24. V deželni bolnici:
Dne 10. junija: Franc Kraujc, opekarniški delavec, 64 let.
Dne 11. junija: Jakob Peternel, zidar, 45 let.
Dne 12. junija: Katarina Kune j, mesarica, 35 let. — Nikolaj Špehar, mestni ubožec, J15 let. — Franc Ženiva, tovarniški delavec, 18 let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani
Uraiil kini ■■tajske torte 14. junija 1911
■aletfeeel p»r' I".
4«/# majeva renta .... 4 2° 0 srebrna renta .... 4*/« avstr. kronska renta . .
4*/0 kran|sko deželno posojilo 4° o k. o. češke dež. banke .
Srečke iz 1.1860 V. »» n 1864 . .
•i ft ii
M tt II II »l i* •* II ti
uske .... zemeljske l.isdaje
U. „ ogrske hipotečne . dan. komunalne avstr. kreditne . . ljubljanske .  . . avstr. rdeč. križa ogr.    „ „ bazilika  . . . . tttrike.....
Delalo«.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe • Zivnostenske banke.  . .
Cekini Marke Franki Lite . RubljI.
Valuta.
Deaaril	Blagovni
92-20	92-40
9620	96*40
9215	92 35
91-15	91 35
94-50	95*50
9365	94-65
215-50	221-50
305 —	311 —
'51—	157 -
289 -	295 -
273 50	279 50
250-75	25675
503-75	513 75
507-	517 —
81 50	87 50
69-50	75 50
46 —	50-
34 25	38 25
247 15	250-15
466 —	469 -
64V—	646 —
540 25	541*25
	130 25
750*50	751 50
8! 0*75	811-75
282*—	284 —
283'—	284-50
11-36	11-39
	117*67*
95-—	95 15
94 50	9470
254*25	255-
Žitne cene v Budimpešti
Dne 14. junija 1911. Termin.
Pšenica za oktober 1911. . Rž za oktober 1911 . . . Koruza za juli 1911 . . . Koruza za avgust 1911 . . Oves za oktober 1911   . .
Effsktlv. Jako trdno.
za 50 kg 11-71
za 50 kg 9 36 za 50 kg 7 12 za 50 kg 724 za 50 kg 826
00
OID
Avstrijska špecialžteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praška", ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom. Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
Hup! Hup! Teteroti! Tempo: 00 km!
To je bila vožnja! Ali čujte, gospod gostilničar —   docela ohripeli smo Preskrbite nam hitro par škatljic so-denskih mineralnih pastilj, pa seveda samo pristnih Favevih. V dveh urah moramo naprej, medtem mora hripa-vost izginiti in do tega nam primo-rejo sodenice. Skatljica stane K 1*25. Genaralno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1, Grosse Ncugassc 17.
Mnenje gospoda dr. I. Nedelka
Solun.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Vesel] me, da Vam zamorem poslati svoje mnenje o Vasem Serraval-lovem kina - vinu z železom, ki ga rahiie že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled do-brega pkusa $ra jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo uživati vet* nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodee. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operiran-eem, posebno ženskam v ra.su rekon-valeseenee, in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Vaše vino prepotrebno, ker ga lahko in uspešno uživajo.
Solun, 12. junija 1900.
Dr. Nedelko.
Zakaj bolehajo otroei na driski?
V hladnejših letnih časih se razmeroma kdaj redko in nenevarno l^ojavi griža; v poletni toploti pa je ista gostejša, da, v najbolj vročih mesecih celo prav številna in njen pojav je v teh časih tako nagel, tako nevaren, da se uiuriijvost med otroci naravnost strašno množi. Ta strašna resnica, katera se navadno v velikih mestih pokaže, pa jo lahko tudi v veliki meri opazujemo med kmetsko deco, je z dvema prav valiti MM einiteljema v tesni zvezi, namreč: vsled vročim* zmanjšana otroška telesna utrujenost in neznansko hitro pomnoževa-nje bakterij in kemično razkrajanje kravjega mleka. Od vpliva zadnje škodljivosti kaj lahko mati obvaruje otroka, posebno v času, ko ineiija živina klajo, ako rabi izključno za hranitev otrok, skoraj jml stoletja priznano dobro, iz čistejra planin-skega mleka obstoječo NeeUejovo otroško moko, katera je vedno za porabo gotova, ki vedno nasiti, se nikdar ne skisa ali ne razkroji, pa uravna delovanje prebavil.
priporoča naslednja dela:
broš.
Adrejev Lnstikf Rdeči smeh .   K 140, Idi u   Izlet v Carigrad .   . . »     Prešernov album    . .
Bcij: Ustoličenje koroških vojvod »  Slovensko nemška meja na
Koroškem......» 1*40,
»  Narodni kataster Koroške .  » — 60
Bcneš- Šumacsky: Brodkovski
odvetnik.......» 150,
Bojan: Doktor Holroau    .   . .
Bumelt: Mali lord ...
Cankar: Aleš iz Razora .   . .
,,r;V Časnikarstvo in naši časniki
Čech Svatoplnk: Med knjigami in ljudmi......
Erjavec-Sajova:: V naravi . .
HaU'nj: Dnevnik.....
Jurčič: Zbrani spisi I.—XI. . .
Jelinek: Ukrajinske dume   . .
Lah: Vaška kronika ....
Ltpič: Strahovalci dveh krca I. H. a
#*# Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.  . .
Mttrmk: Najhujši sovražniki
Oblak: Siara devica ....
3% Razne pripovesti ....
Remce: Ljubezen Končanove Klare
» Premaganci.....
» V študentoiskih nlicah . »    Zadnji rodovine Benalja
Bušic: Mina.......
Senca r: tez trnje do sreče. .
Sepetavec: Zaljubljeni kapucin .
.v% Štiri ruske slike  .  .   . .
TJteuriet: Undina.....»
Trstenjak: Slovensko gledališče »
Vesel: L i bera nos a malo   .   . »
Zar tak: Zbrani spisi   .   .  .  . »
tm ; Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu *....-»
» —-50 » 1-60, » 150, » —-80
» —-50 » 120,
> —-60 » 1*20, * —-20
> 170,
80, 60 60, 80 50, 60, 50, 50, 20, 20,
60* 90
40, V—
2*40
2-50
260 250
170
2 —
270 2-
160
160
2o0 1-60 250
250
0-_
2*20 180
1- 60
220
3 —
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDfTA kolesa.
Hčjciširr.fjš? jamsivo. llsstravani ceniki breinlatao.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špeclal. trgovina s ksi?m nošam. deli.
Izposojevanje koles.
/T
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FL0RlAN-a-'!
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
J
Postavno varovano.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc. K« -
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Scydlink* prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se 2 njo lahko razkužuje.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
dr I oje BsiJil»«»""J«ir pi*4xn-MM»
Tmo-cMn tinktura
BB. *>SLS9
katera   okrepduje   lasiiče, odstranjuje luake in prepreouje Izpadanje las.
1 etessJesiIemz jihvoHiu-i t Ita-o-aso.
Razpošilja se z obratno posto ne man- kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinai. vin, Speoljaft-let, najfinejših parfumov, klrurgi-ftkth obvez, svežih mfoeralnih vod Itd.
Del lekarna Milima Leusteka
v Liubijani Resljeva cista it. t.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mostu. 169 V te| lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških biag&in ini ne železnice, c. kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v Linbliani.
MeteGrološično poročilo.
Plin a lad noriea 30b*.
Srednji xT3u.ul tt*k 75* • mm
*    i Stanje; l baro- 5
=  °Pazo-  metra   i" 2
>
Nebo
13 2.pop. 7319    1H71  sr. jue ' oblačno ; 9.zv.   730 6    H2 aL vzhod. dež
14.1 7. zj.   727*5    11*3 , brezvetr. i oblačno
Štednja včerajšnja tejnperatuca 14*3-. norm. 17 5\ Padavina v 24 urah 23*3 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, gg. tovarišem, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabni sin, oziroma brat '2120
Oton Jerman
dijak IV. realnega razreda
danes ponoči, po dolgi in mučni bolezni, v 16. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 15. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 24, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nrkolaja.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 13. junija 1911.
Žalujoči ostali.
Slovenski pogrebsi zavod Jos. Turk.
Ob prebridki smrti svojega iskreno ljubljenega sinki in bralca
Zdravka Cotiča
nćenca II. raz- v Marijaaiscu
smo sprejeli tolrko odkritosrčnih izrazov sočutja in tolažbe, da nam ni mogoče vsem se pismeno zahvaliti. Tem potom se tosej zabeafje-jemo preč duhovščini, g. dr. Rusu za zdravJjenje, vseei d*co%ci4cem prekrasnih vencev in šopkov, čast. vodstvu šolskih sester v Macrjant-šču, ki se je 2 dečki po4no^e*taSoo udeležita sprevoda k zadnjemu počitku. Prav iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki so nam ustno asi pismeno izrazili svoje sottrtte m vsem, ki so spremili rajnega Zdcndca k zadnjemu počitku. 21 IS
V Ljubljani, 14. jomja 1911.
44
427
Telefon stev. 16«
1837. ustanovljena delni&ka družba
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANO
a arhitekturo in stavbnotehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina v Kosezah in na Viču i kamnolomi v Podpefci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
o 5
strojnim
^  ! Dva nova Selfertova biljanla najnovejšega sistema ! j^J
•O
«3
■e
32
cA
n 9
I 1413 Popolnoma na novo we]ena
kavarna Central"
33
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim vetespoštovanjem
Štefan MlhollČ, kavarnar.
&»
a o <
pa
C/i
?3*
p3
I Dva nova Seilertova biljarda oajnovejaoga sistema I
3192
Ljubljani
Stari trg štev. 21
ili
!H nt&v is
Ogled klobukov brez obveznosti nakupa.   —   Cene nizte.  —   Postrežba točna.
Sprejemajo se popravila. pošilja se tudi na izbiro.
Žalni   klobuki  vedno v zalogi.
Umne stai?kni6tvo
Kdor hoče hitro i& €0tt0 zidati, uporablja le
ca
1166
eSe^NoesSeB
aar* za napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI:
Varno proti potresu, ne propu^ča j prostonoseče, hrani prostor torej zvoka, in jako trdno drži žreblje. ]     ni treba Bi kaki h traverz.
Samonosece in trpežne Kesslerjeve stene       armirane stene■ opeke).
Preračun stroškov in proračun napravita .astonj arhitekta imetnika patenta
Honigsberg & Dentscn,ci?£u*%™ Zagreb.
Po učinku ^
neprekosljiva /p
Bruselj 1910 Orand Prix
brezova voda z*las^^
Najboljše sredstvo za gojenje las
Kdor enkrat poskusi rabi vedno.
JURI DRALLE, Hamburg in Podsnokli n. L.
Jvan ]ax in sin
v Ljubljani
unajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
vozmh koles.
Tvornice Triumph, dr. z ora. z. Wels« Gor. Avstr. isi3
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Ugodi«n prilika!
Proda S0 na lepem prostoru tik farne cerkve blizu dobro obiskovanih toplic   poleg postaje  in pošte
hiša
kateri se nahaja 5 velikih sob, katere se lahko oddajo v najem posebno v poletni seziji, velika prodajalna, skladišče, 3 obokane kleti, vse v dobrem stanju. Hiša stoji 30 let ter je v njej vedno trgovina, poprej tudi gospina. Zraven sta dva velika vrta, lep sado-nosnik, nanovo sajena trta, ki že rodi, velika drvarnica, hlev za svinje in dober studenec z imenitno vodo. Proda se radi preselitve pod ugodnimi pogoji. Kupec ima šteti 1.000 K, drugo se lahko pozneje izplača. Pripravno za vsako obrt, pekari jo, mesarijo ali trgovino. Cena in kraj se izve pri uprav-ništvu ,»Slovenskega Naroda4'. 2087
lil lil!
Pomladno b poletna sezija 1911.
i
Kupon Metr. 310 dolg
za komplctn3 moiko obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 12 kron j
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti privatnih odjemalcev, ako olago naroča
direktno pri firmi Siejjel-Imhof so precejšnje. Zaradi silnega prometa btaga vrtino največja izbira popolnoma svetega blaga. — Stalne najniže cene. — Tudi najmanjša naročila se po vzoren vestno izvrše.
7S S
S
OCIll
za/o
n.
(Sastitim ca mam pzippzoca
fi/oblino
/c /ia//t nc/Scaa cfnisa
239        Sod čTianco.
i&H*4n r' fitovu fi t vedno p t i-pzav/jeni. c/afio /udi venci o tiafiovi in za^nc cvet/ice .\   doma iz-cjotovffcno,.
Štajersko deželno zdravilišče
kopališče Jfeuhaus
Uap pri Celju "*§■!
staroznani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, solnčne in električne kopeli, manu, elektroterapija itd.
■zborni zdravilni uspehi
za ženske in živčne bolezni, protžn, rev-
matizem, bolezni v mehurja itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, poštna in brzojavna postaja. — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr.A.Hiebaura. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad.
::   Avtomobilni omnibus CeJje-Neuhaus. :: Netila: te. maja do oktobra.
Tehnična pisarna  in stavbno podjetje
Ingenieur H. U H LIR
3801
Ljubljana, Rcsljeva cesta št. 26.
Urokoma izvršitev w\ vrst nafitov in nroraluaov. strokovni znanstveni izvidi, prevzetia ziradel.
Po najvišjem dovoljenju Njega       c. in kr. apostolskega Veličanstva.
28. c kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta   denama   l0t6rijav   edina v Avstriji zakonito  dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno svoto 620.000 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911. —  Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollannstrasse 7. v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih in v menjalnicah; načrte za igranje dobe kupci srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za državne loterije.)
I
Gg. boti*om in botricam
priporočam svoja
birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „   „ „ ......9*70
14 kar. zlata   „ „ Nikelnasta damska „ „
Prava srebrna „    „ „ f>     „ „ 9*50
14 kar. zlata „    „ „ „20-—
Uhani zlato na srebro .   .   „ „  1*80 „
14 kar. zlati uhani 4*50 „
::    Največja in najsolidnejša tvrdka s:
Mestsi trg (nasproti rctevža).   Sv. Petra testa i
Lastna tovarna ur v Švici. Tvorniska znamka Jkou.
31
Oljnate fearve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vpiivom
Kranjski f irnež in laneno olje
Lake
angleške in lastnega izdelka
Steklarski in mizarski klej
Čopiče
za vsako obrt
□
r
Prašno olje
za pode
Karbolinej in gips
Olje In mazilo
za stroje
$arve in potrebščine
iz umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
.Idoli Hauptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski Hej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I UJ
— II -■
5)
9481
Priporočamo našim ::  gospodinjam ::
KOLINSKO CIKORIJO
iz edino slovenske tovarne v Ljubljani
ca
I
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 US9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI.y Mariahilferstrasse it. 37.
jjirmanska darila!
Berite, kje se dobijo najcenejše ure in celo ugodneje nego po tovarniških conah vsled velike zaloge, na primer s
Niklasia ura, trpežno kolesje z verižico.....K 5*50
n n *» rt       n n »••••»»ti 50
*t *» m n rt .« *rv
srebrna cil. rem. ara z lepo verižico......„  9 50
M rt n »»»»♦» •» n   H 50
srebrna damska ura z lepo verižico......„ 9*50
„   „ r. ......„ 1050
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega, Schaff-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenith, ki zdrži natančen čas v vseh legab. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359
franc JKeber, Ijnbljana, Dunajska cesta 12.
Tonlo in
iste Hita
na Hrvaškem, postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Sezija od 1. mala do 30. oktobra.
TopH vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. RADIOM a*L Ta? JE ,V M rM7 1E 'V
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon.
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
Pueh 1911"
,,i ft. ČuDnu, tr,.™ v ljubi Jani
Prešernova  Ulica  —  samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od K 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in RingsehifJ.
Pouk za vezenje s slrcjem brezno.
918
Ceniki  zastonj  in poštnine prosto.
i
wmr Edino zastopstvo za
ANTON
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. občinstvo, da se nahaja njegov
cvetlični salon
Pod Trančoi 242
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. — Okusno delo in ::   zmerne cene. ::
Zasuje naročila tečno.
Vrtnarija
na Tržaški cesti 34.
a
Žen itn ponudba
2079
Ženitna ponudba
Vdovec, star 29 let, samo-" stojne dobre obrti v malem mestu na Kranjskem, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok, staro^ od 25 do 32 let, in ki bi imela kakih 5000 K gotovine. Dopisi s sliko do 30. t. m., ki pa se vrne, je poslati pod »Srečen zakon — vesela bodočnost** na upravništvo »SI. Naroda«. Tajnost pod častno besedo zajamčena.
Ženitna ponudba
Ženitna ponudba
Adrija
Oblastveno dovoljena -'798
ja domačih zdravilnih zeli« Ter strupov za lovske in Tehnične nameae.
IJ. Čvančara
v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5
priporoča svojo izbrano zalogo
čaja, nuna, konjaka, raznib esenc za izdelovanje rama in likerjev! redilnih sredstev za živino, kemikalij in priprav za kemične laboratorije. Fotografskih potrebščin in aparatov.
Naročila  se izvršujejo
obratno pošto.
Temna delavnica na razpolago.
Ijubljana, gradišče 7
fSPri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblasiv. koncesljoniran instalater za male in veletoke.
Uvaja:   elekirične  naprave j
za  lttČ Sli mOČ (izven ljubljanskega mestnega omrežja) s*rogo j po tozadevnih pn'dpi-ih ; elektr. j
zvonilag telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. : Blago samo prve vrste na razpolago
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svoio
bogato založeno 240
trgovino
z galaoterijskini in vseh vrst kra-mankim blagom in pHoami.
34 Devocionallje
in vse vrste blago za božja pota.
Tvoniiška zaloga kra^jskšEi glavnikov.
y?nton Škof
Dunajska testa, v hiši gostilne št. 6.
Gumasti podpetniki
* i. VATO* CUSHICN 'KtEL1',
Zajamčena kakovost. Zajamčena kakovost.
lino p»SKii«šilievaU4«e mam wrsr*2 cflr^
Herman Hirsch. Dunaj Vllja.
Generalna zaloga za Ljubljano; ANTON KB1SPEB.
•o
H" O
jo]
3r=^r
Modni salon
ju;t-ha;chk€
Ljubljana« Židovska m Irca šlev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke. ff|
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence! III
HT     Žalni klobuki vedno v zralogi. (5J
———if=-4i—^ ——~i{5|i— atBESEsi
Valjčni mlin v Domžalah
ii
Centralna pisarna in skladifte: Vsgm ulica S.
Telelon icierurž. it. tZ3.
Teielaa inlerurti. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9.
m
trgovci, posestniki in zidarski mojstri fej
©kolise Škofje Loke ter feg e'ške in Poljanske doline. p$
Uporabite  priliko,  ker  se  dobi  po najnižji ceni pri meni prve vrste
cement »j
kupljen se pred kartelom cementnih tovaren. 2083
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverse), že« lezniške šine, ugodno kupljene, železne vezi, slamo-reznice, zaloga cenita za kritje streh, prve vrste žlindra znamka »Zvezda«, kalijeva sol, gips, klajno apnoj barve, stekla in vse kovaške in mizarske potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih.
Anton Kašman ^
^ železna trgovina
^2 v Skofji Loki na Glavnem trgu g
%CXttWKXTXXMXWM JBOPK
x m x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd.
X ■ X
Ljubljana.
o
X S X
Stopnice, balkone, spomeniki, stavni okraski itd.
44
O+8
YD
Hodna trgovina
v Ljubljani
3H>1
Stritarjeva ulica &t. 7.
Solidno tAso.    nizke cene.     Vzorci poitoHe presto.
Novosti konfekcije mm dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, batst, kretonf platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti. šerpe, rute in :: žepni robci. n
Rb omili za spomladansko jezijo 35
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Ljubljana, Star! trg it 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek. I" kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno ČTOO d&l-
matinsfto vino
233
iCuc
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 450.
Br. Novakovic, Ljubljana.
iiograli iii zavod
Ljubljana, Sodna ulica 11
se priporoča za vsa fotografska dela v znaai najboljši izvršitvi.
9
Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica zalazi}, železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, iz platnaf damasta, gradla, sattna,
ripsa Itd.
—— Onovniki in proračuni na zahtevo zastonj. ■ Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
:: SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
gp
amerikansko kosilnico „Scering
vsakega zamhesa Slovenca in Slovenke je
da rabi izkljnčne le
Ori i lin tistiio
ki jo dobite edino le pri
1
Marije Terezije g 1 ff StllOlCB V Ljijjjjlj    Mie m
Priznalna pisma na vpogled. —  Svari se pred podobno se glasečimi imeni.
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najboljše. Škatlgica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Evi c m f%       le čistilo v tej ml j Fl O   obliki in z zamko
iw btrmoDSha durila
Pozor!
Pozor!
Zaradi velike zaloge po znižani senati.
Srebrne ure zai dame „ za dečke
K 7«
a«
nifcelnasie ure zlate ure -   ■ ■
5» 99 99
4'
22'
Velikanska izbira vseh novosti in najceneje kakor: srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, koljejev z briljanti in drugimi kamni.
Za vsako uro pismeno jamstve.
Ceniki s koledarjem,  tudi po poŠti prosto.
Vabi na ogled 15%
Fr*B Čuden
urar in trgovec v LioMiaoi, Prešernova ulita 1.
jj Priznano največja, resnično domača! ::     že 25 let obstoječa tvrdka. k
Tjedni 5al6n
H. SEDEJ-STRHAD
priporoča cenjenim damam
tyebuT<e le najfinejše izi>r£be. — : Žolni k;lcbul<i uedne d zalegi. :
prcjjcrncua ulica*
I H. Kristofič-Bučer
4306
se prodafa
i snđ Hi s*. Drila in Ml
Glavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Liiliana. PHiaiska testa it. 15.
Krasne
BLUZE,
fine
kostime, krila.
plašče, pelerine, noćne balje, predpasnike, perilo, tndi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke,
moderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drago modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
□
□
□
□
□
Tovarna strežnikov
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
avadni strešnik stare obKke
in patent« dvojno zarezani
□
strešnik-zakrivač „sistem wiar*oia"
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
yKinin*    tfflfc »Narodne tiakameo.
3891^5
u
/O
Po svetu.
* Maščevanje bolnika. Slovitega profesorja dr. Guinarda v Parizu je ustavil, ko je ravno šel čez dvorišče znane stare bolnišnice Hotel de Dieu, neki moški ter 4krat ustrelil na profesorja ter ga smrtnonevarno ranil. Seveda so bolnišnični uslužbenci morilca takoj prijeli in ga oddali na policijo, med tem ko so poskušali profesorju dobiti iz telesa kroglo, kar pa se ni posrečilo. Morilec je Španec iz Barcelone z imenom Candido Herero. Na policiji je izpovedai, da svojega dejanja ne obžaluje in da se je hotel maščevati nad profesorjem, ker ga je bil nerodno operiral.
* Postave ozračja. Mednarodni kongres, ki se je otvoril v Parizu za določitev postav za zračni promet je bil sestavljen iz 600 juristov, ki so zastopali 17 narodnosti. Dalje je bilo na kongresu zastopanih po svojih posebnih poslancih, bilo jih je 60, deset držav. Predsednik kongresa je bil bivši francoski minister Millerand. Čudno pa je, da se kongresa ni udeležil ne eden zrakoplovec ali letalec, kar jasno kaže, da ta kongres nima nikakega pomena za avijatiko kot tako, marveč je le stroga zasebna zveza juristov, ki naj položi temelj bodoči zakonodaji glede zračnega prometa. Millerand sam je pri otvoritvenem govoru poudarjal, da bodo sklepi tega kongresa prvi pogoj za sestavo tozadevnih zakonov po vseh državah, to pa še posebno radi tega, ker morajo biti ravno ti zakoni kolikor možno enotni. Program za delovanje kongresa obsega 21 točk. Najvažnejše med temi sodoločbe kakor osnovni zakon, zračni promet je prost. Vsaka država ima za celo svoje ozemlje le tiste pravice, s katerimi obvaruje varnost  dežele in
a-ebne pravice svojih državljanov. Vendar pa mora vsak zrakoplov, kakor tudi letalni stroj imeti znak, po katerem se pozna, katerej državi pripada in kdo da je letalec, ki mora imeti pri sebi tudi potrebne legitimacije. Zrakoplovi in letalni stroji se ne smejo spuščati na zemljo na zasebni posesti, kakor tudi ne v bližini vojaških utrdb in trdnjav. Škodo, ki bi se eventuelno napravila prepuščanju na zemljo, mora letalec v polnem obsegu izplačati. To so temeljne določbe, ki naj bi služile vsem državam za sestavo enotnih zakonov glede zrakoplovstva.
Prerokovanje iz kart. Kitajska umetnost. V 12. stoletju je živel na Kitajskem modrijan Tschussi, kateremu pripisujejo iznajdbo in izpopolnitev prerokovanja iz kart. On je sestavil cel sistem prerokovanja na najrazličnejše načine, pri čemur je znal tako dobro ljudi presenečati s skrivnimi potezami in mešanjem, da so ga praznoverni Kitajci oboževali kot čudodelnika. Napravil je tudi posebne igre, katere so ostale državna tajnost. Prve karte so bile baje napravljene, seveda veliko pred Tschussijem, za kratkočasje in nabavo nekega blaznega kralja, katerega že niso mogli z nobeno drugo zabavo več razvedriti. Karte pa je mešal in premetaval po cele dneve, pri čemur je pozabljal na vse, celo na jed, pijačo in ženske. Vendar pa ima prerokovanje iz kart, katero je še danes kljub omiki in napredku žal le še preveč vkoreninjeno, gotovo še drugo ozadje. Kajti predno se je napravil korak, da se je iz kart posnemalo člo-\eško življenje in se njih mešanje in različno razstavljanje primerjalo z usodo, ki se v življenju igra s človekom je morala biti med ljudmi razširjena gotovo kaka verska vraža, ki jih je polagoma do tega privedla. Človek je že od narave nagnjen k praznoverju, katero nagnjenje pa je provzročila, ga vkoreninila in še vzdržuje edino le nevednost in zavest premoči neznanih naravnih sil in usodnih slučajev v človeškem življenju. Londonski profesor Qiatley zatrjuje celo, da se tudi igranje za denar razvilo pozneje in sicer ravno iz razlaganja in prerokovanja prihodnosti iz kart.
Trgovina
brez konkurence se proda zelo ugodDO:
vodi jo lahko tudi gospodična ali gospa. Ponudbe resnih kupcev, ki imajo primeren znesek gotovine je pošiljati na upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod šifro „Dober zaslužek". 2115
kompletni letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izdajateljstvo in založništvo Ljubljanskega Zvona".
BMtomižB delavce
sprejme 2 mladi 14— 15 letni deklici ali 2 dečka Karel Leon VVondra na Rimski cesti št. 16. 2110
8
Košnja
mrve od okoli 6 johov prve vrste blizu mesta se odda. Ravnotam se odda tudi   skladišče   in stanovanje z
dvema sobama in kuhinjo. Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda".
s 6—8.000 K za razširjenje dobro upeljanega podjetja v Ljubljani. Ker se denar rabi za investicijo, ni treba vsega takoj, temveč le nekaj sedaj, a nekaj pozneje. Ponudnik se lahko pri podjetje aktivno soudeleii, vendar to ni neobhodno potrebno ter je lahko tudi privatnik ali penzijonist. Za denar popolna varnost in lepi dohodki zajamčeni. 2112 Ponndbe pod: „Sigurssa eksistenca", Ljubljana, poštno ležeče.
IsČe   se   zmožen,   priden,   vesten in točen
obenem
2113
s primerno izobrazbo z znanjem slov. nemškega, če mogoče tudi italijsnslesa
jezika.   Nastop   takoj   ali   1, julija.
Ponudbe pod „Tovarniški knji
gOVOdja" na uprav. »Slov. Narod..«
2U4
V svrho prevzela trgovine želi se trgovsko naobraženi mladenič seznaniti z go-pndičn» ali mlado vdovo, ki bi imela potrebno vsoto .-.   10—15.000 kron. ..
Ponudb^ pod fl£reGna
D0dQČ£3St?*s ;;a upra'. » S l' v en s k ega   N a rod a.«
m
7* ■5
Gospodična §
zmožna strojepisja, stenografije, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, želi stopiti s 1. avgustom v primerno službo. Gre tudi na deželo. Blagohotne ponudbe naj se pošljejo na upravo SI. Naroda pod „Marljivost 24M.
4 prostorna, cona
skladišča
80 Oddajo s 1. avgustom ali tudi prej. Od teh 2 pripravni Za delavnice in
2 za shrambe. 2104
Povpraša naj *e pri hišniku Turjaški trg 2.
Prevzame se stara, dobro vpeljana
v   večjem   kraju Slovenskem. —
Natančne podatke o prometu, zalog: in plačilpi pogoji naj se pošljejo na upravništvo »SI. Nar.« pod »Trgovec 101*.
2070     Ustanovljeno leta 1873.
3. Čaujer star, Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi   primeren popust
gostilniške in krčmarske :: obrti z žg?njPtočem::
v LjaMjani, Dunajska cesta
se da v najem* — Refcktann <e naj . brnri na ANTONA M A V E R J A, zalažnika mengeškega piva v Ljubljani. 2109
Edina
c. in kr. dvorni dobavitelji
Dunaj L, Franz Jozefs-Kaš 15 in 17, špecialsia   ivsnSka za  ka^loialco*
Registra!urne karine naprave.
Zdravilne žveple^e kopeli
VAMZDIHftE TOPLi
i (Hrvaško)
železnična,  poštne,   telefonska   in   brzojavna   pesta ja. NOV   ZDRAVILIŠČA!   H G T E L Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
S t are slavni radiakiivni zvepleni vrelci -f 53 C
200
■
priporočljivi za
PROTift,   REVttA, itd. ~<m
Pitni t T/lravlipniti ob trdovratnih bolemUi v vratu, ja-rilllU   £UI4Y!JCIIJl   boliiu, prsih, 'etrih, želodcu, Črevesu.
Elektr. masaža, lužne, ogljikovokislinske in solnćne kopeli.
Otvorfsno vse leto. — Modern korafort.
Novi hoteli.      Prekrasna okolica.      Vojaška godba.
Prospekte daje zastonj kopali&ko ravnateljstvo.
ki je rešil vprašanje pravilnega nastavljanja klinje s pregibnostjo v zgibu.
Brez pregibne klinje ni mogoče britve pravilno nastaviti na lire.
„Miwa" deluje nedosežno in prekaša vse druge sisteme.
Brilni aparat „Miwa" stane s posnemalnim aparatom in 10 klinjami vred 24 K.
Zaloga za mesto: 2116
M. Rriir, dalje M liki ii n zadevne trpi.
v bližini južnega kolodvora, pripravni za delavnice, zraven prostor za pisarno (eventuelno kot skladišče) se oddajo v najem. Natančneje se poizve v Slomškovi ulici št. 3. I. nadstr., levo. 1990
Slanovcnl
z 2 in 3 sobami in pritiklinami
INF* se oddajo
v Čopovi ul. nasproti vrta učiteljišča.
1692
V najem se odda
že nad 30 let obstoječa 1979
gostilno in tr
s trafiko in žganjetočom
v   prometnem   kraj u Goreilfskšm.
Obiralo se bo samo na izurjene pr dne in zmožne ponudnike.
Vse drugo se izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani, Marije Terezije cesta I, kjer se dobijo razven druge železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena
Odidi oni Jos. h WSm
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, ščipalnikov, daljnogledov in vse v to strofro spadajoče predmete. 1893
s 5 sobami, kopalno sobo in elekUrino razsvetljavo
se odda takoj ali pa s 1. avgustom.
Več se izve
v Sodni ulici št 4 v I. nadstropju.
Sprejmem
2094
S Najboljša in najzdravejša
ie dr. Drallea „NERIIt", ki daje -ivim in pordečehm la-em njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K,   elike po 4 K, pri
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošljr na zahtevo zastonj.
v svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
}riBžrik Skr&k JKetlika, dolenjsko.
J. Za mE jeo
čevljarski ntoi&ter
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot mera priposlan čevelj. 245
r. 1$. Ipavie
Gah Kii in gsi&iio)
::   Zaloška cesta nasproti Šarabona
zopet ordinira. 2084
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
" II
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
i prva slovenska špecietac Samska trgovina j
Priporoča cenj. damam vsakovrstne bandaže, vse priprave za porodnice, novorojenčke, ženske bolnike, potrebščine za babice. Najrazličnejše kroglje, aparate za masiranje obraza života itd., najnovejše etujijc za manicuro. — Najcenejše in najboljše steznike, držce za kolke, prsa, velika izbira životko/ za čez moderc, ravnodržalce, ki se izdelujejo po meri po najnovejšem kroju, kakor tudi za izraščene. — Stezniki se sprejemajo tudi v popra-::   .--oce- :: vilo in čiščenje. — Posebna soba za pomerjanje. ::     — —<: ::
JE
hm mm lr
O priliki svojega bivanja v Ljubljani v prihodnjih dneh, kupim tu knjige in zbirke knjig, kakor tudi avto grafe, rokopise, bakroreze, slike, zlasti starih durtaj. mojstrov.
Pismene ponudbe na Ignacija Scbabaf hotel Union, Ljubljana.
Primoža Trubnrin
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka iS cm In široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci
——   Cena s pošto K 3-20. =
__
00
0
3719
82
3764
05
Pozor!
!
ispratiti za enoletno prostovoljsko službo.
1. jmlija L L otvoriti naučni tečaj.
Glede eventuelne dvojbe se mora posebno poudariti, da ta z dobrim uspehom napravljeni izpit daje nepogojno — pa tudi po uvedbi nove reforme pravico do enoletne prostovoljske službe. 1431
ZAGREB, aprila 1911.
„Prvi zagrebački vojno pripravni zavod"
(Šola in internat, Zagreb, Kukovićeva ulica 15).
9- kpibu isnspsi n man m v mm
dvonadstropna hiša
s posebnim dvoriščnim traktom, sioječa v sredini ob glavnem trgu mesta Kranja. Ta hiša je vsled svoje ugodne lege, lepih prodajalniških in številnih stanovanjskih prostorov, ondi se nahajajoČih prostornih dvorišč, kleti, hlevov m zlasti radi dveh renomiranih ondi izvrševanih trgovin jako pripravna za večja ::    trgovska podjetja, pa tudi za hotelsko obrt ali za društvene namene; ::
§fawiii!© parcele
njive, travniki, sadni vrtovi, gozdovi in ena kmetska zidana hiša, vse to v bližini Kranja.   Lega teh zemljišč je jako ugodna, ker so vsa ob glavnih cestah.
Vprašanja in ponudbe je nasloviti   na   Fr. Krisp6P,   2101, kandidat y Ljubljani.
H
x
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetiolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo.::
Vzorci raa B*azpoiago
»3^C X X
X X
X X X X
X
X X
s
W   197 7
i
k t k k k k
k
Jfaro&na knjigarna
v £jubljani
Prešernova ulica štev. 7.
3   priporoča f
ž
i k
kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikost,h, crtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali poiusnje.
»   <s> o
Oajeraalne knjižice p,«S5?* Zalaoga šoisih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih
9    9 0»
-Velika izber
vseh   pisarniških potrebščin, svin£nikovE p^rc*, peresaikov, recUrk,   kamenčkov,   tablic, gobic, Crnila Itd.
O   4» 9
§arve za *ote in umetnike <^ «> «
—— Razglednice —.
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
3G
JE
3GDE
3E
Več črkostavcev
sprejme „Jlarodna tiskarna" v £jnbljanl
=}I°]E
Kaaaf?
. . Papa je dovolil! Saj je Jacobi —
Pristne samo v cigaretnem zaboj -čku   z imenom
601
!
O    O 9
Ribami za slik in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje
•-Poezitskc knige. -
podobice za otroke.
«• «->  m j 43
£escni okvirčki za razglednice. ||
Risalne deske, trikotniki, palete, 9 risalna ravnila, tuše, čopiče. M
Jfotesi in tintniki.
\k
Št. 19043
2106
Razglas za dobavo drv.
Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za kurjavo svojih  uradnih prostorov in od njega preskrbovanih zavodov nad 900 ' metrov zdravih, suhih
drv
in sprejema za dobavo istih ob urad. urah pismene ali ustmene ponud. do vštetega
S^f^   30. junija 1911.
Dobavo drv je izvršiti do 15. avgusta 1911.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 10. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetniki;
Laschan 1. r.
moc
za pira in peto« se ww takoj
v nekem večjem tvorniškem podjetju. — Zahteve: kristjan, 24—28 let, samski, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, praktične dobre trgovske vednosti. Ponudbe pod šifro: „Bureau unđ ifisiss 2000" na anončno ekspedi-:: cijo Henrik Schalek, Dunaj I., \Vollzeille 11. ::
2095
za lesno stroko,
ki je vešč pisanja in branja, in bi tudi 2097 poprijel pri delu,
se sprejme v Ljubljani.
Ponudbe z zahtevo mesečne plače pod „.K."  na upravništvo  »Slov. Naroda«.
Poz®s* peki!
Odda n v najsm prva nioljenična
F*5Xaa*oa^:~;^
enfeni iiB§ewci in
lin
i
a
pe
Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Selen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
m w
z električnim obratom tvrdke R. Privšek & drug
pod zelo ugodnimi pogoji. Prevzame se lahko 15« junija letos. 2092
Več se poizve v hiši gosooda iiiiiko Pritekaj Prisojna 3,
Velecenjenim prijateljem in slav. občinstvu  sploh  vljudno naznanjam,
da sem izstopil kot večletni poslovodja vinotoča tvrdke Br. No v 2 kovic v Sodni ulici
.---in sc popolnoma preselil---5
? svoio lo 1 Tabor i
(na škofovem)
<jer postrežem cenj. gostom   z največjo pozornostjo, dobro pijačo in kuhinjo ter
prenočiščem.
gosp. „Čvičkarje" imam starega pristnega dol en ca. Čez ulico znižane cene.
Z velespoštovanjem se priporočam
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SGAGN2TTIJA, Cesta na Hndolfovo železnico št 16
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi.
>09S
J. Bole
gostilničar in posestnik.
Telefon št 299.
Poštni predal št- 54.
1
i
Kristin novo vilo
z gospodarskim poslopjem, vrtom, sa-donosnikom, njivami, travnikom in gozdom, skupaj okoli 30 oralov, na Spod. Štajerskem, 5 minut od kolodvora Grobelno, odkoder pelje nova železniška proga na Slatino v Rogatec, se z živino vred proda zaradi starosti gospodarja in
lepo posestvo
20 minut od Celja, z novo hišo, urejeno za gostilniško obrt, novo veliko gospodarsko poslopje s sušilnico za hmelj in novim svinjakom, eno njivo in okoli 5 oralov travnika in sadonosnika pri večji vasi, se pod prav ugodnimi pogoji proda. — Več pove Ig. Donail, Glavni trg IO v Celju. 2028
Št. 70S
2106
Slnžlsa.
Podpisano    županstvo razpisuje službo veščega
občinskega tajnika.
Prednost ima orglavec (organist)
Plača po odgovoru.
Tozadevne prošnje je poslati dO
konca junija 11.
Županstvo v Sežani.
Lju
Delniška
bljanska kreditna banka v Ljubljani.
glavnica K 5,000.000. Stritarjeva Ulica Štev. 2. R«jmw«I fon« 6»O.OOO kr.«
Podružnice v SpUetn, Celovca, Trsta, Sarajeva la Gorici. 33
Sprejema vloge u kipec n u tekoči račun obrestuje od tac vloge po cistu
4
mmm
■HSflSOH
mm
mm
11
R7
RT