Gospodarske stvari. Nekaj o klaji. Precej umetno je, molznim kravam prav in z vspehom polagati. Tu je namreč treba skrbeti za klajo, ki pospešuje mleko, rast in vse notranje organizme v svojem delovanju. Mleko, meso in še nekateri drugi deli ali prvi izvodi obstojijo večjidel iz dušičnatih snovij. Iz snovij brez dušeca pa je n. pr. mast v prvi vrsti omeniti. Toraj spajati moramo pri polaganju klajo, ki ima bogato dušeca v sebi, s klajo z manj ali celo brez dušeca. Prve vrste klajo dajejo mlajši, zeleni deli rastlin, semena onih rastlin, iz katerih se različno olje stiska, in sočivje. Malo dušeca pa iraajo korenine, slama in zrnje raznih vrst žita. Tu nahajamo namreč sladkor, skrobilo (Starke), rastlinska vlakna (Faser) in še druge snovi brez dušeca. A kako izbrati ali bolje rečeno spojiti razne pridelke na njivi in travniku, da bi vsem zahtevam molzne živine vsaj v nekoliko vstregel? Pravega odgovora še na to vprašanje ni, ker se še le poskuša, katera bo prilična. Na večih stranij hvalijo se naslednje zmesi: ječmen, grahor in grah, ječmen, oves, grahor in grah ali pa oves, grahor in grah brez ječrr.ena so zmesi, ki so se dobro obnesle. Kjer je ječmen zmešan z grahorjem, vzamejo se najmanj tri četrtinke ječraena in jedna grahorja in sicer kedar se seje. Ge je ječmen spojen s grahom, tedaj se vsejejo dve tretjini ječmena in jedna graha. Kedar pa oves z grahovjem. seješ, vzemi tri četrtinke ovsa in jedno grahorja; več grahorja ni dobro, ker rad oves prerase in ker se da težko kositi. Dokler se z zelenjem polaga, priporočuje se zmes, obstoječa iz dve tretjini ovsa, jedne šestinke graščine ali grahorja in jedne šestinke graha. Na zeleno naj se pa molzni živini polaga, brž ko je mogoče in tako dolgo, dokler je kaj zelenega dobiti. Zboljšanje sadjereje. Navadno ima občina več ali manj zemlje, ki le malo nese. Tu ni ničesar vsejanega. ničesar posajenega, še sadnega drevja manjka večjidel povsod. Paša pa, ki na takih »gmajnah« zrase, ni posebne vrednosti, ker se le premalo gnojijo taki pašniki. Zaradi tega poprijelo se je nekaj občin novih načel. Nasadilo se je precejšnje število sadnega drevja na takih občinskih prostorih. Potem razdelila so se ta drevesca sosedom po primerni ceni na leto. Čez vse drevje poiskal se je mož, ki razume nekoliko o sadjereji, da drevesca goji in na celi vrt pazi. Na ta način pridelalo se je že precej sadja in občinske blagajniee prejele so že tudi nekaj dohodkov, se ve, da ne Bog ve, kako velikih. A iz malega raste veliko. — Dokler so drevesca mlada, porabi se vrt še na drugo stran na jako koristen način. Posadi se ali krompir, ali se vseje oves ali kar si bode. Postajajo drevesa večja, daje vendar sadovni vrt — prejšnja pustinja — lepe in zdrave trave v obilici, da je veselje. Kaj, ko bi se tu ali tam poprijeli občinski očetje tega načina, da se sadjereja vsaj raalo zboljša in povzdigne! Posaraeznik le prav težko pride do priložnosti, si mladih sadnih dreves nasaditi. Sejmovi. Dne 18. oktobra pri Sv. Treh Kraljih v Slov. goricah, v Mozirji, v Podsredi, v Trbovljah in v Vojniku. Dne 19. oktobra v Vidmu. Dne 21. oktobra v Celju, v Mariboru, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in v Sevnici. Dne 23. oktobra v Ribnici na Pohorju.