URN_NBN_SI_DOC-FXUZQ0BX

ZA PISI IZ T U JIN E NOTES FROM A B R O A D U S P E Š N A A V T O M A T I Z A C I J A K N J I Ž NI C Pogled v prihodnost po desetih letih izkušenj dr. Pedro Hastedt, Univerzna knjižnica Essen I. U V O D Ko sem se začel pripravljati na ta referat, sem našel stavek Davida Buckle-a. Z elo prim eren je za začetek: »Kar se tiče avtomatizacije, so knjižničarji za deset let starejši in prav za toliko pam etnejši — bolj se zavedajo tega, kar jim računalniška tehnologija lahko ponudi« (1, str. 123). Tisti, ki ste m orda nekaj let sledili delovanju kakega sistema, k a k o r je to pri nas, imate gotovo p od o b n e izkušnje. T o d a govoril bom le o zadevah, o katerih bom o razmišljali v prihodnje. Prosim, da upoštevate, da im am o (v Essnu, op. prev), tri delujoče sisteme. Dva sta načrtovali zunanji instituciji, in sicer kontrolo izposoje (od 1977) in katalogizacijo (off-line od 1973). Sta različna, vsak s svojo p o seb no oprem o. Katalogizacija se danes izvaja online (od 1985), u p o­ rabljajoč povezave z V zajem nim knjižničnim sistemom v Severni West- faliji, k aterega del smo. T retji sistem je bil narejen v hiši in pokriva skoraj vse druge od d elk e, kot. npr. n aročanje, vezavo ipd. Te oddelke navadno im enu­ je jo tehnične službe. Naš bodoči sistem bo moral pokrivati vse našteto s še nekaj razširitvami. Izmed mogočih tem za predstavitev tukaj sem izbral dve: 1. Praksa pri naši avtomatizaciji je bila usm erjena v glavnem k rešitvi procedur, ki jih je bilo mogoče popolnom a avtomatizirati. Kontrola aktivnosti se ponavadi dela zelo konvencionalno in le d elom a si lahko p om agam o s statistiko. Na drugi strani bi bilo lahko cilj avtomatizacije D r. Pedro H astedt jc nam estnik generalnega d irektorja U niverzne knjižnice v Essnu. R eferat na 2. posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice ZB D S v L jubljani, novem bra 1987 (op ur.)