Las máximas conversacionales desde un enfoque cognitivo : algunos casos del discurso indirecto en castellano

španski

2014

sociolingvistika    sporazumevanje   govorna interakcija   konverzacijske implikature   konverzacijske maksime   indirektni govor   španščina 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Zadnje raziskave na področju psiho- in sociolingvistike si prizadevajo načela učinkovitega sporazumevanja umestiti v okvire, ki jih predvidevajo etika, logika in psihologija ustreznega jezikovnega vedenja pri rabi jezika. Posledično sodobnejše teorije jezikovnega vedenja kot spoznavne dejavnosti (Lee, Nowak in Pinker, 2008; Pinker in Lee, 2010) oz. vljudnostne teorije med govorci, ki premerjajo najboljše jezikovne možnosti za dosego željenega družbenega cilja (Brown in Levinson, 1987), za razliko od popolnega uveljavljanja sodelovalnih načel sporazumevalno učinkovitost diskurza razumevajo v meri, v kakršni ta upošteva vzorec, ki ščiti govorčevo družbeno in etično podobo. Namen pričujočega dela je ob sociopragmatičnih pristopih, kot je sodelovalno načelo (Grice, 1975), ponuditi nov kriterij, ki upošteva družbeno-jezikovne in strateške parametre, kot sta zanikovalnost in ovrgljivost, ki ju govorec namenoma vključuje v govor. V prispevku je ovrednoten parameter ovrgljivosti za konkretne primere prikritega poročanega govora v španščini in podkrepljen z empiričnimi podatki iz eksperimenta pri angleškem jeziku, in sicer z namenom predstaviti psiholingvistični model kot načelo, ki lahko tip prikritega poročanega govora opredeli z večjo zanesljivostjo in natančnostjo.

21.12.2015