Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa, 9 TRIESTE DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. L Leto X Štev. 5 (479) TRST - SOBOTA, 8. FEBRUARJA 1958 Posamezna štev 25 Ur «.Odločna borba vseh slojev Dra| Y Rimu se z veliko mu-J ko nadaljujejo pogajanja za GRDA in Arzenal. Vršijo se daleč od delavcev in specialisti birokratskega zavlačevanja tipajo, da se bodo delavci aedtem utrudili, da se bo :e mi niverfUotnost razbila in da se 'i d^°do sindikati zadovoljili 3 »iloscino. la. ( sami taki nameni so 'drav*rikaz nezdravega gospo-a viarStva’ družbe in vlade, J-1 ni sposobna poiskati l. (Primernega izhoda. IRI, io člki ne izpolnjuje svoje na-f^joge, kot jo določa ustava s':a j6 Confindustria, ki ne ir smisli popustiti, kažeta v Giastem Sporu svoje najbolj i zbjiegativne strani. Cozar z, .. , . i • i - ,j Loniindustria, ki iiocc - 20-di edini steber nacional-NedeRega gospodarstva urejevalec m vr-kakrš- kovinarskem je izginilo MmC°Vni **ega koli «novega poizku- •y. J9», dokazuje v Trstu svo-•r: nazadovanje, svoja naj- àa, t*ežja protislovja in sramo-Instne špekulacije. ! j„vj V nekaj mesecih — in kom^° samo e BRektorju - Lolfodjetje Sartori, preneha- k.V 11 je podjetje FASEF, od-Tof. Pustili so z dela v Dilli, D:v|VFa, Atlas, Trafileria triestina, Cantiere Giulia-lon«C°’ da ne govorimo o 65 niajžvdpustili v Uva, kar je še i . $bolj resno vprašanje, atent \ tržaških kompleksih poro' ^ se opažajo protislovja, tovere*aven in nestalen razvoj, mik ki ne samo dokazuje, da ^lastp,državna Podjetja ne voham- 1° v smislu, kot določa /zgojPstnvU. marveč postavlja jvan^Udi na založno klop od- - 20'govorne za razsipanje imovine, ki je o- Visolj Ib Igralnem imovina davkopla- ilodi^evalca. bavT ^ov°lj je, da navedemo kovin01 primer ladjedelnico - isK tba tkoV- 18'°v- Roka, ki bo čez nekaj Večtuni Zopet postala... kme-nač^'jSk° podjetje. Stotine gtedctfPueializiranih delavcev Cigl^0 moralo, namesto, da bi ki delajo 60 ur na v topilnici pa s pomičnim ritmom. Pri Sv. jr^Vadili ludje, kositi travo. once' tovarni strojev, ki ima orKi|)ar°eil do leta 1961 so de-®Vci, po #teden a ci'1 Iz ^arku delajo 23 ur zapo-etnč^edoma, v drugih oddel-• Da' *h, kot n. pr. kjer izde-k£>jo opreme za ladje, deja, Jjlederalni komite Avtonomne tržaške federacije KP1 je na seji, ki je bila prejšnji četrtek odobril resolucijo v kateri opozarja javno mnenje na gonjo, ki so jo sprožili nekateri časopisi in nacionalistične organizacije proti uvedbi dvojezičnosti v sodnih aktih, kar predstavlja ne le priznanje osnovne pravice slovenske narodne manjšine, marveč tudi delno izvajanje pravic, ki jih potrjujeta ustava in londonski sporazum, katerega sta podpisali italijanska in jugoslovanska vlada. Sedanja protislovenska gonja, ki jo še posebno podžigajo nekateri fašistični in reakcionarni elementi, teži k temu, da bi se pred političnimi volitvami ustvarilo ozračje, v katerem bi bila možna vsakršna provokacija. Zato se tržaški komunisti obračajo na vse prebivalce, Italijane in Slovence, na vse stranke in gibanja, ki se sklicujejo na demokracijo in socializem in jih pozivajo naj se pridružijo razkrinkanju te gonje in protestu in naj zahtevajo od vlade, da v celoti spoštuje in uresniči enakopravnost pravic slovenskega prebivalstva, kot določata ustava in londonski sporazum. ko se je včerajšnji sestanek zaključil. Kot vidimo se zadeva še vedno zavlačuje. Prizadeti kovinarji imajo ves vtis, da se hoče namenoma zavlačevati, ker bi se hotelo na ta način utruditi delavce in jih nato prisiliti, da sprejmejo kompromisno rešitev, to je, da se zadovoljijo z drobtinicami. Toda sindikalni zastopniki so tudi ta teden v Rimu jasno povedali, da ne odstopijo od postavljenih zahtev. Kdor mora danes popustiti, so pač edino le industrijci. Ogorčenje kovinarjev je iz dneva v dan večje. Te dni so pripadniki FIOM poslali iz vseh tržaških ladjedelnic protestne brzojavke v Rim, v katerih zahtevajo odločen poseg vlade, da se spor končno reši. Poleg tega so kovinarji vedno pripravljeni — če bi se pogajanja razbila nadaljevati borbo, ki so jo prekinili pred tremi tedni. Seveda bi bila v tem primeru še ostrejša in bi se ne omejila več samo na 6000 kovinarjev CRDA in Arzenala, marveč bi zajela vse delovne kategorije Trsta. AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA K.P.I. Jutri, v nedeljo 9. februarja s pričetkom ob 9. uri bo v LJUDSKEM DOMU v ul. Madonnina 19 TERITORIALNA PARTIJSKA KONFERENCA na kateri bomo razpravljali o politično-organi-zacijskem zasnovanju volilne kampanje. Glavno poročilo bo imel sekretar federacije tov. Vittorio Vidali Na konferenco so vabljeni: — člani federalnega komiteja, — člani federalne kontrolne komisije, — člani sekcijskih komitejev, — predsedniki sekcijskih razsodišč, — sekretarji celic, — vodilni komiteji tovarniških celic, —- komunisti v vodilnih organih množičnih organizacij, — komunistični župani in vodje naše občinske in pokrajinske opozicije. VSTOP Z VABILOM IN PARTIJSKO IZKAZNICO Rekrutacija za partijo mora biti stalna naloga vseh tovarišev 9. Zopet proces proti “Lavoratori!,, in dr. Pincherlu bo začel pred prizivnim sodiščem proces proti dr. Brunotu Pincherlu. znanemu tržaškemu \T sredo se tržaškim u, znanemu antifašistu in bivšemu občinske- mu svetovalcu od «Unità Popolare» in proti odgovornemu uredniku našega tednika «Il Lavoratore» toy. Mariu Golliju. Navedena je tožil odv. Cesare Bagnini, ki je bil podeštat za časa gaulajterja Reinerja. Ker je preteklo že precej časa od inkriminiranega dogodka in prvega procesa, hočemo objasniti našim bralcem v glavnih obrisih ves potek zadeve. Ves potek zadeve 21. junija 1956 je imel dr. Pincherle v Rižarni komemora-tivni govor v počastitev spomina žrtev nacifašizma, ki so jih fašistični krvoloki žive zažgali v zloglasni peči. Teden dni po komemoraciji je «Lavoratore» objavil del govora dr. Pincherla in sicer tisti, ki je v pretresljivih slikah isal strašno smrt tisočev antifašistov v Rižarni. V nekaterih stavkih govora (in obenem članka v listu) je bilo govora o morilcih in njihovih sokriv- V Firencah sprejeta resolucija naših občin brez izhoda, se ’a, te e strukture, za omeji-Dadoblasti monopolov soboto se je zaključil v Firencah kongres Vsedržavne zveze demokratičnih občin, pokrajin in ustanov. Kongresa so se udeležili tudi predstavniki vseh občin našega področja in sicer župani tov. Pacco (Milje), Lovriha (Dolina), Pirc (Zgonik), Furlan (Devin - Nabrežina); občino Repentabor je zastopal odbornik tov. Veljko Guštin. Tov. Ra-dich in Tramontana sta zastopala tržaško federacijo K Pl in PSI. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, ki jo je i predvideva člen 116 repu-predložila tržaška dele-1 bliske ustave, s posebno gacija. Spričo položaja, ki še vedno traja na Tržaškem — je rečeno v resoluciji — po treh letih italijanske u-prave, upoštevajoč obenem, da upravlja občino že 5 mesecev prefektumi avtonomijo za Tržaško o-zemlje, tudi v vlogi rešitve problemov etnične manjšine; V sredo bo prva razprava Bivši podeštat Bagnini je vložil tožbo Po skoro dveh letih cih, ki še vedno nemoteno krožijo po mestu. Bivši podesta! iz časov nacistične okupacije, je smatral, da je to že obrekovanje in zato je vložil tožbo proti dr. Pincherlu in tov. Golliju, kot odg. uredniku « Lavoratura». Oktobra 1956 je bila sodna razprava, ki je bila določena po naglem postopku. Na zahtevo obrambe pa je bil nato uveden formalni postopek in sodni spisi so bili izročeni preiskovalnemu sodniku tako, da bo prva prava razprava v sredo 12. t. m. Ogorčenje antifašistov komisar, kar ima za po- mi, marveč tudi problemi sledico poslabšanje vseh ; j^j g0 osnovne važnosti za takoj skliče volilna zborovanja za obnovitev občinskega sveta, da se rešijo ne samo upravni proble- zat,;le številne tržaške družine, ki so izgubile svoje drage v Ri- Znano je, da je že vest o prijavi dveh antifašistov sodišču povzročila že takrat val ogorčenja v antifašističnih vrstah. Sledili so številni protesti. Iz zgodovinskega in političnega vidika je namreč smatrati proces kot poskus prevračanja dejstev: obtoženci bi morali hiti dejansko antifašisti, drugi pa nedolžne žrtve. Na prvih dveh razpravah je obramba predlagala za priče številne antifašiste, deportirance v Nemčijo in bivše politične preganjance. Ne bomo se spuščali v juri-dično razglabljanje procesa. Vendar pa je treba podčrtati, da je slednji nerazdružljivo povezan na najbolj tragično ob. dobje, ki ga je preživelo naše mesto. Kdor je poskusil na svo. jem telesu fašistična in nacistična mučenja, teh trenutkov in dogodkov prav gotovo ne | more pozabiti, kot jih niso pe- njenih še nerešenih življenjskih problemov, poziva kongres vlado naj ustanovi deželo Furlanija Julijska krajina, kot gospodarstvo tega ozemlja, kot prosta cona, pomorstvo, trgovski promet in izvedba posebnega Va-nonijevega načrta. žarni, na Opčinah, v «Soldaten-heimu» v ul. Ghega, bunkerjih in nacističnih taboriščih smrti. Tega ne bo nihče pozabil, tudi če se še danes najdejo ljudje, ki mislijo, da je ta preteklost sane tudi vse odgovornosti. Tržaški antifašisti, Slovenci in Italijani so solidarni z dr. Pincherlom in tov. Gollijem, kot je solidarno vse demokratično javno mnenje. In prav spričo tega procesa je treba še posebno podčrtati potrebo po obrambi vrednot osvobodilne borbe in antifašizma. To je prvi pogoj, da bomo s skupnimi močmi preprečili vsak poskus hrabritve ostankov žalostne preteklosti. To je pogoj za napredovanje stvari svobode, demokracije in socialne obnove. februarja konča naša kampanja za pridobivanje novih članov, ki smo jo organizirali v počastitev 40. obletnice velike Oktobrske revolucije in 37-letniee ustanovitve naše partije. To seveda ne pomeni, da se je s tem končala tudi naša akcija prozelitizma. Ravno o-bratno, dosedanji rezultati bi morali dati tej akciji pečat še večje vztrajnosti in prizadevnosti. Rezultati so v nekaterih sekcijah pokazali, da je možno re. krutirati in če se to ne dela, nosijo odgovornost edino sekcije, ki si niso postavile tega problema dovolj resno, s čutom odgovornosti in z navdušenjem. Naša sodba o tej kampanji, bodisi za partijo kot za mladino, je pozitivna. Izkaznice smo obnovili v razmeroma krat. kem času. Samo kakih dvajset tovarišev ni hotelo obnoviti izkaznice in skoro vsi ne iz političnih ali ideoloških razlogov. To pomeni, da je naša organizacija zdrava, solidna, dovolj gibčna, tudi če je še, vedno majhna in preozka. Ugotoviti je treba, da se pro-zelitizcm izvaja v mnogih krajih, posebno na podeželju in v tržaškem predmestju brez vsakih težav. To se dogaja tudi v mestu, z večjim in bolj organiziranim prizadevanjem. Skoda, da se ta ugodni položaj premalo izkoristi. Če bi se to boljše izkoristilo bi naša partija in tudi mladina, v kratkem času lahko podvojila število svojih članov. Upati je zato, da bodo rezultati te akcije, bolj kot pribodna točka, v resnici podlaga za nadaljevanje. Drugo dejstvo : rekrutacija je akcija z globokimi političnimi in organizacijskimi posledicami, če je združena s splošno akcijo sekcije, z njenimi političnimi pobudami, ljudskimi manifestacijami, organiziranim delovanjem sekeijskega komiteja in celice. Drugače ostane osamljeno dejanje, napor, ki je skoro administrativnega značaja. Rekrutacija mora biti rezultat izvajanja pravilne linije, osvojitve in razumevanja te linije. Drugače ostane osamljeno dejanje, včasih preveč osebno in nekoliko minljivo. Strinjam se v splošnem z oceno našega organizacijskega odseka. Kjer so sestavili načrt, so šli gladko naprej s kolektivnim in ne improviziranim delom. Kjer navadno ne rekrutirajo, je bila akcija bolj delo posameznikov. Značilen je primer dolinskega okraja. V nekaterih sekcijah niso napravili ničesar. V sekcijah, kjer sploh niso diskutirali o kampanji rekruta-cije se opaža, da sekcija zaostaja z vsem, nabiranjem prispevkov, politično dejavnostjo in pobudami. Prepričan sem, da ako bi šli dve tovarišici, kot Vera Žužek in Marica Pescatori v te sekcije, bi izvršili isto tako uspešno delo kot v Dolini. Smatram, da je položaj v to- Podatki kampanji rekrutacije Objavljamo rezultate, ki Magdalena so jih posamezne sekcije dosegle do 4. februarja. Prva številka poleg vsake sekcije pove koliko novih tovarišev je sekcija pridobila v izredni kampanji od 12. januarja do 9. februarja, druga številka pa skupno število članov v vsej kampanji rekrutacije in obnovitve izkaznic 1958. Pončana Milje Barriera Sv. Križ Dolina (v 44 10 13 43 vsej ob- čini, na pobudo tov. Walderstein in tov. Pescatori 31 Kolonkovec 9 Sv/'Vid 12 Curici 3 izbrisana in da so s tem izbri-1 Sv. Jakob 31 29 27 27 24 13 13 1 9 5 7 5 4 8 4 3 2 3 20 18 18 16 15 12 12 12 10 8 varnah. kjer tovariši ne rekrutirajo, resen. In vendar smo si prav za tovarne še posebno prizadevali. Z izjemo Sv. Marka, kjer so vpisali 12 novih tovarišev, se je drugje napravilo malo ali nič, kljub temu, da so pogoji ugodni. Resno je tudi organizacijsko stanje komunistične mladine, tudi če je treba smatrati letošnjo akcijo rekrutacije kot u-speh. Naša pomoč mladini ostane vedno osnovna in častna naloga. Komunistična partija brez močne mladinske organizacije, je šepajoča partija. Ponekod sploh nimamo mladinskih krožkov in to v Trstu, miljski občini in na podeželju. Mi ne pomagamo dovolj in včasih podcenjujemo pomoč, ki bi jo morali dati naši mladini. Govori se o «novem», perspektivah za bodočnost, novih kadrih in novih voditeljih, govori se o pomladitvi, dinamičnosti, nujnosti pridobivanja mladine, toda napravi se malo ali nič. Gre za mentaliteto, ki jo je treba menjati, to je sektaška, ozka mentaliteta, ki ovira razvoj partije same. Ali je mogoče pridobiti med mladino nove čla- ne? Imamo primere Sv. Ane, središča mesta. Barriere. V teh krožkih so imeli uspehe, ker so se bolj potrudili in delali načrtneje. V letošnji akciji rekrutacije je bilo precej publicitete, le-" paki po zidovih, razdeljevanje razlikovanega propagandnega materiala, boljše izkoriščanje tiska. Ustvarilo se je ozračje navdušenja in medsebojnega tekmovanja. Sedaj je treba nadaljevati, pripraviti boljše načrte v splošnem okviru volilne kampanje. Tisti, ki so šli naprej, se ne smejo ustaviti. Kdor je ostal zadaj, naj pospeši korak. Tisti, ki se niso premaknili, bi se tudi lahko zganili. To jim bo pomagalo, da bodo napravili svojo dolžnost tudi na drugih področjih. Kot zaključek : akcija rekrutacije je bila v splošnem uspeh, za kar gre zasluga tistim, ki so se potrudili, kljub tistim, ki ni-so napravili nič. Ta akcija se mora razvijati, biti mora vztraj. na, postati mora normalna in osnovna dejavnost partije kot je naša, ki se mora stalno krepiti in obnavljati. VITTORIO VIDALI Vlada naj spoštuje določbe in obveznosti rs pričo šovinistične gonje, O, Rocol Tomažič Greta Skedenj Sv. Ana Pratolongo Sv. Marko Sv. Ivan T rebče Rojan Opčine Barkovlje Acegat Tovarna strojev Sv. Alojz Dotnjo Zgonik Arzenal Šempolaj llva Naslednje sekcije pa ne beležijo do 4. februarja nobenih rezultatov: Pro- sek, Nabrežina, Devin. Lo-njer. se je v zadnjem času sprožila proti uvedbi dvojezičnosti na našem področju, je društvo «Pravnik» poslalo te dni predsedniku republike, ministrskemu predsedniku, ministru za zunanje zadeve, pravosodnemu ministru, predsednikoma senata in poslanske zbornice, Enri-cu De Nicoli, vladnemu komisarju v Trstu in predsedniku tržaškega prizivnega sodišča na-slednjo resolucijo : «Spričo vznemirjenosti dela tiska in spričo stališča nekaterih krajevnih ustanov proti izdajanju zakonskih določb glede uporabe slovenščine v odnosih do javnih uradov, je društvo «Pravnik» v Trstu, ki združuje slovenske pravnike Tržaškega ozemlja, na plenarni seji soglasno sprejelo naslednji sklep : Kot tolmač čustev vseh Slovencev tržaškega ozemlja društvo «Pravnik» v Trstu : 1. globoko obžaluje pojave, ki so odmev argumentov že minule dobe in ki imajo namen preprečiti izvajanje obveznosti, katere je italijanska vlada svečano prevzela, da bi zajamčila slovenskemu avtohtonemu prebivalstvu, ki tu živi že stoletja, izvajanje njegove osnovne pravice do uporabe lastnega m atenskega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi ; 2. poudarja, da to pravico — ki jo je bila skoraj pred enim stoletjem celo nazadnjaška avstro - ogrska monarhija prisiljena priznati — ne upravičujejo samo načela naravnega prava, sprejeta v listini Združenih narodov in pri vseh civiliziranih narodih, temveč jih je potrdila tudi ustava, osnovni zakon Italijanske republike, ki s členom 6 obvezuje vlado, da z ustreznimi določbami ščiti jezikovne manjšine ; da je torej obveznost, sprejeta s podpisom londonskega memoranduma in o čemer govori njegov člen 4, samo logična posledica načel, sprejetih v ustavni listini Italijanske republike in ki so jih v dobi alber-tinske ustave tudi praktično izvajali, ko je tedanja vlada leta 1922 dala n. pr. tiskati slovenski uradni prevod kazenskega 8 zakonika v kraljevini Italiji za uporabo pri sodnih oblasteh naše dežele ; 3. ponovno poudarja, da kljub protizgodovinskim poskusom oživljanja žalostne preteklosti, poskusom, ki nasprotujejo sla> im tradicijam iz dobe preporoda italijanskega naroda, se noben Slovenec ne bo mogel nikdar odreči pravici uporabe lastnega materinskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi, pravici, ki so si jo priborili tudi za ceno na j višjih žrtev mnogih mučenikov in plemenite krvi, ki »o jo tisoči »loven- Resolucija “Pravnika'1 o pravicah Slovencev skih borcev prelili med zadnjo svetovno vojno ; 4. poziva republiško vlado, naj končno razveljavi diskriminacijske določbe v členu 122 zakona o civilnem pravnem postopku in v členu 137 zakona o kazenskem pravnem postopku, in poskrbi za praktično izvedbo tudi določbe čl. 4 londonskega memoranduma ter s tem odstrani eno izmed poglavitnih ovir za ustvaritev vzajemnega zaupanja in iskrenih prijateljskih odnosov med obema sosednima državama in njunim ljudstvom in nudi tako slovenskemu prebivalstvu dokaz njegove enakosti z italijanskimi sodržavljani ne samo v dolžnostih, marveč tudi v pravicah. Trdno smo prepričani, da bo s takim ravnanjem delo republiške vlade tudi v soglasju z naj višjimi koristmi italijanskega narodi^ na tem obmejnem o-zemlju.» Naš komentar Popolnoma se strinjamo s stališčem, ki ga je zavzelo društvo slovenskih pravnikov v obrambo pravic slovenslte etnične skupine. Pripomniti moramo samo še, da: so se začetni izbruhi proti uvedbi dvojezičnosti naglo spremenili v pravcato kampanjo, kateri sta se na žalost P°leg raznih fašistično nastrojenih organizacij in združenj — v zadnjem času pridružili dve tako resni združenji, kot sta odvetniška zbornica in celo zdravniška zbornica. Jalovi argumenti, ki jih, kol na ukaz uporabljajo vsi vprek, niso sicer nič novega, so samo žalostna dediščina miselnosti iz proslule dobe, ki se je *nekateri še krčevito oprijemajo. Narodni značaj in traflicije nekega mesta ali kraja se prav gotovo ne branijo s tem. da se odreka drugim etničnim skupi nam njihove pravice, ki jih jamči celo ustava sama. Zato je šovinistična kam pan ja proti dvojezičnosti v resnici zelo slaba usluga, ki jo določeni krogi delajo « itali jan stvu Trsta.» Jasno je, da je treba londonski memorandum s katerim sta si italijanska in jugoslovanska vlada prevzeli točno določene obveznosti, obojestransko spoštovati. O tem ne more biti nobenega dvoma. Toda nihče nima pravice posluževati se reci-procitete kot sredstva za izsiljevanja in represajije proti etničnim skupinam, ker je to nedemokratično in protiustavno. POLITIKA IN GOSPODARSTVO ODGOVORI STRANK na pismo naše federacije glede na občinske volitve a pismo, ki ga je poslala naša federacija tržaškim političnim strankam in skupi nam glede skupne akcije za takojšnje upravne volitve, so do sedaj odgovorile naslednje stranke in skupine: «Unità Popolare», Republikanska stranka (PR), Neodvisna socialistič. na zveza. Tržaška unija (Borghese) in Italijanska socialistična partija (PSI) ter PRI. “Unità Popolare “ V odgovor na vaš dopis od 24. t. m. vam v svojstvu bivšega občinskega svetovalca «Unità Popolare» sporočam, da sem vedno pripravljen srečati se z vami in z drugimi predstavniki strank do katerih ste se obrnili, da se skupno sporazumemo za enotno intervencijo protesta proti nezakonitemu odlaganju občinskih volitev in zahtevo za takojšen razpis slednjih. Kot se boste gotovo spominjali, je «U-nità Popolare» vedno podpirala potrebo enotne akcije na tem področju, neglede na kakršne koli druge razlike, ki lahko in tudi morajo obstojati med raznimi strankami, prav zaradi tega, ker smatra, da bo edino na la Hacin naša akcija pri cen- tralni vladi in v krajevnem merilu popolnoma učinkovita. Bruno Pincherle Radikalna stranka (PR): V odgovor na Vaš dopis od 24.1.1958 se vam zahvaljujemo za vljudno vabilo, toda žal ga moramo odkloniti. Smatramo, da bi koalicija političnih skupin, z raznovrstnimi cilji in metodami, ne imela večjega ličinka na juridičnem in na političnem področju, kot ga ima akcija, ki smo jo — kot vam je znano že začeli in jo še vodimo skupno z drugimi tremi strankami demokratične levice. Prejmite izraze našega odličnega spoštovanja za Glavni odbor (Tiberini) Želeč, da bi pobuda dobila podporo in torej tudi pristanek vseh organizacij, ki jih navaja vaše pismo, vas prisrčno pozdravljamo za Tržaško unijo politični tajnik (Borghese Valerio) Italijanska socialistična partija (PSI) : Neodvisna socialistična zveza Tajništvo NSZ je proučilo vsebino vašega pisma od 24. januarja, naslovljenega raznim strankam in skupinam v Trstu, vključno NSZ, ki se tiče važnega vprašanja obnovitve občinskega sveta v Trstu, do katerega je te dni podprefekt Macciotta zopet zavzel negativno stališče. Popolnoma soglašamo s političnimi in juridičnimu upoštevanj in ocenami, ki so navedene v prvem, drugem in četrtem odstavku Vašega pisma in to tudi ha osnovi znanega stališča, ki ga ima NSZ o tem velikem mestnem problemu. Upoštevajoč dosedanje rezultate akcije zainteresiranih strank, se nadalje strinjamo z vašimi ocenami v tretjem odstavku. Mislimo, da bi edino nov dogodek in to bi bila pri-zadevnejša in enotnejša akcija zainteresiranih strank in skupin, lahko spravil situacijo z mrtve točke. V pričakovanju novic o rezultatih vaše pobude vas prisrčno pozdravljamo za Tajništvo HP -v vi lrzaska unija (Borghese): V odgovor na vaš dopis od 24. t. m. sem v imenu Glavnega odbora Tržaške unije, v kateri so vključeni Neodvisna fronta, Tržaški blok in Tržaška demokratska stranka, pooblaščen sporočiti vam, da medtem ko ne moremo pristati na točko a) vašega pisma, smo pripravljeni pridružiti se predlogu v točki b), toda pod pogojem, da bodo dale na to pobudo svoj pristanek tudi druge organizacije katerim je bilo pismo poslano ali pa da dobi vsaj pristanek ene ali več političnih grupacij, ki pripadajo demokratični struji (na primer socialdemokratska ali republikanska stranka). In to iz enostavnega razloga, ker se navedena Unija ne more udeležiti pobud, ki bi jih javnost lahko smatrala kot pobude določene politične barve. Odgovarjamo na vaše cenjeno pismo od 24. t. m. Vsebina omenjenega je bila predmet naše največje pozornosti. Kot vam je gotovo znano, je PSI sedaj zavzeta skupno s tremi strankami laične demokracije in sicer PSDI, PRI, PR v široki akciji za čimprejšnje o-klicanje volilnih zborovanj za obnovitev našega občinskega sveta. Štiri navedene stranke so do danes izvedle naslednje akcije : a) povabilo krajevni KD na sodelovanje za čimprejšnje okli. canje volilnih zborovanj (akcijo izvedla samo PSI). b) Intervencija v parlamentu ob priliki razprave o notranjem proračunu (samo PSI pre. ko tov. Tolloyja). c) Sodni opomin podprefektu Macciotti. d) Objava lepaka. e) Sporočilo ministru Tam-broniju. f ) Objava drugega lepaka. g) Predložitev interpelacije v parlamentu (Tolloy-Matteotti-Macrelli-Villabruna ). h) pritožba na predsednika republike (ki bo v kratkem od-poslana). Te akcije, tudi če niso bile enotne, bi bile lahko enotno koordinirane, če bi ne bil vaš predstavnik povzročil, da je propadla posredovalna akcija, ki jo je svojčas začela PSI. Seveda smo vedno prepričani zagovorniki potrebe enotnih akcij, tudi če se z naše strani dobro zavedamo politične stvarnosti Trsta, ki je pač takšna kot je in katere gotovo ni povzročila PSI. Z zadovoljstvom vam zato sporočamo naš pristanek vaši pobudi. Kot edini pogoj postav, ljamo, da dajo svoj pristanek vse politične stranke in skupine, katerim ste poslali vabilo. Jasno je, da ako bi ena sama odklonila, bi s tem prišlo do neprijetnosti o kateri je govora v tretji točki vašega pisma. In slednja je bila odločujoči či. nitelj, da je propadla že omenjena posredovalna pobuda PSI. Pripomnili moramo še, da bi v primeru zaželjeiiega uspeha vaše pobude treba neogibno popraviti točko a) vaših predlogov. Intervencijo pri predsedniku ministrskega sveta bi treba izvesti preko delegacije' ki bi jo morale poslati v Rim vse povabljene stranke, in ne samo parlamentarcev. In to iz razloga, ker ima razen že koa-liziranih štirih strank edino vara parlamentarno zastopstvo, medtem ko bi bile vse ostale izključene. Z odličnim spoštovanjem Tajnik federacije (Salvo Teiner) visna socialistična zveza in dr. Pincherle za «Unità Popolare» odgovarjata pozitivno. Tržaška unija (Borghese) pove kakšne so značilnosti njenega gibanja in postavlja določene pogoje za pristanek. Negativno odgovarja, la PRI in PR. Odgovora zvenita kot diskriminacija proti ko-munistom. Podrobnejši komentar je potreben k odgovoru tajnika tržaške federacije PSI tov. Teinerja, ker je v pismu groba netočnost. Tov. Teiner pravi, da je po krivdi našega zastopnika propadla znana posredovalna akcija PSI. To ni res. Res je, da nismo in ne sprejemamo «načela» diskriminacije proti komunistom. Svojo akcijo je PSI vodila vzporedno za dosego istega cilja : na eni strani tri stran, ke laične demokracije in PSI, na drugi KP. To se je dejansko zgodilo, ker smo vodili vsak svojo akcijo za isti cilj. Z naše strani nismo povzročili ničesar kar bi škodovalo komur koli. Izjavili smo samo — in to tudi potrjujemo — da ne sprejemamo diskriminacije do komunistov. Tudi mi dobro poznamo politično stvarnost Trsta in odgovornosti, toda ko gre za ugled, smo nepopustljivi in ne sprejemajo ukazov. Vedno smo razkrinkali protikomunistične diskriminacije in negativne posle, dice, ki so se vedno pokazale za razvoj in obrambo demokratičnih načel. Mislimo, da nas ne more nihče prisiliti, da bi sprejeli diskriminacijo proti naši partiji, pa naj bo v kateri koli obliki. KD proti Trstu T7~ormir ni znano povemo, da je demokristjan-skemu senatorju Spallino, podtajniku v predsedstvu ministrskega sveta poverjena ir-reena naloga koordiniranja vladne akcije za Trst. Skupini uglednih osebnosti iz Milana in Trsta, ki je prišla k njemu da urgira stvar našega mesta in mu ob tej priliki predložila spomenico, je senator Spallino med drugim dejal: ((Tu imam še drugih šest spomenic o Trstu, vaša ho sedma. dal jo bom k ostalim.» «Trst je italijanska provinca kot vse ostale; mora se normalizirati; skrajni čas je, da se nehajo privilegij.» «Ali hočete morda dvignili bodočnost Trsta s konkurenco drugim italijanskim občinam, to je na njihove stroške?« V zadnjem intervjuvu, ki ga je dal agenciji Italia, kot odgovor na obtožbe, katere je iznesel prof. Luzzatto Fegiz na zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte, je senator Spallino v celoti opravičil akcijo vlade in dal zopet nove velikanske obljube. In končno se je drznil celo trditi, da so zadnji poviški železniških tarif z Avstrijo pomagali našemu prometu z inozemstvom, medtem ko je vsem znano, da so bili ti poviški hud udarec za našo luko. To so ljudje, ki jih Krščanska demokracija imenuje za upravitelje dežele; ti ljudje so odgovorni, da ni vlada napravila nobene načrtne akcije za poživitev našega mesta. Trst ogorčeno zavrača podtikovanja senatorja Spallina: Tržačani niso hoteli nikoli živeti na breme nacije; nikoli niso živeli od privilegijev; vedno so zahtevali naj vlada omogoči, da bo mesto lahko zopet postalo mednarodna luka in aktiven gospodarski organ v službi italijanskega gospodarstva in Evrope. Če se to ni uresničilo je kriva Krščanska demokracija, ki je prava nesreča za Trst! AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI Na obisku v Sarajevu, Zenici, Banjaluki in na Rekp decembra je naša delegacija e prišla v Sarajevo, prestolnico Bosne in Hercegovine. V tem mestu smo se srečali in pogovorili z voditelji republiške zveze tabornikov. Vprašali smo kakšne so specifične naloge te organizacije. Tovariši smo nam povedali, da ima organizacija zelo obsežen program, ki se o-pira na štiri poglavitne točke: kot prva je naloga, da dajo novim pokolenjem socialistično vzgojo, ki se opira med drugim na spoznavanju narodnih tradicij in doprinosa, ki ga je dal narod v osvobodilni vojni ; nato je organiziranje kulturnih te. čajev za vse člane ; tretja točka programa je vzgajanje ljubezni do narave. V zvezi s tem organizirajo posebne tečaje, obiske muzejev in zgodovinskih krajev ; v četrti točki je zapopade* na tehnična plat: tečaji za člane organizacije o organiziranju taborjenja, tečaji za radioamaterje, elektriciste in druge poklice, ki prihajajo v poštev pri taborjenju in bodo obenem koristni tudi v vsakdanjem življenju. V Sarajevu smo imeli poleg tega zanimiv razgovor tudi na sedežu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer sta nam dala predsednik Zveze iri član ZKJ nekaj pojasnil o vlogi te vseljudske organizacije. Zveza ima nalogo nam je povedal predsednik — koordinirati delo med vsemi političnimi, športnimi, sindikalnimi in kulturnimi organizacijami, ki gradijo socializem. Socialistična zveza uresničuje politiko Zveze komunistov. Izmenjali smo tudi mnenja o ne- !► Razgovor z voditelji tabornikov > Med delavci v jeklarni v Zenici > Nekaj podatkov o zaposleni delovni sili j smo seveda povedali naše jL | mislcke. Na ta način so naj^ 1 reč industrijsko bolj razvite I j publike ali mesta nekako 1 vilegirana, ker imajo večje ! nančne možnosti. Industrija ' tako razvija precej nesoraznK no. Toda tovariši so nam za,' lovili, da vlada v določenih pj katerih teoretskih vprašanjih | lial kakšne naloge ima tovar-mednarodnega komunističnega niški delavski svet in de- -I meri h intervenira in da možfllj etdi 20 gibanja, posebno v zvezi s srečanjem v Moskvi in izjavo komunističnih partij. Tovarna s 13.000 delavci Tov. Pajetta na prazniku razdelitve izkaznic v Križu V nedeljo 15. decembra smo obiskali Zenico. Obisk je bil brez dvoma med najzanimivejšimi, ker smo imeli priliko pogovoriti se osebno z delavci tamkajšnje jeklarne. V tej tovarni je zaposlenih 13.000 delavcev. Tovarno so zgradili 1892, leta 1913 je proizvajala 30 tisoč ton jekla. Pozneje in sicer leta 1937 so tovarno razširili in zgradili Martinove peči in proizvodnja se je dvignila na 70 tisoč ton. Danes znaša proizvod-na zmogljivost jeklarne 750 tisoč ton letno. Direktor tovarne nam je dal nekaj podatkov o načrtu za moderniziranje tega industrijskega objekta. Do leta 1959 bodo zgradili še osem novih Martinovih peči. Pred vojno so proizvajali samo jeklo, danes pa se je proizvodnja tovarne razširila tako, da proizvajajo še druge vrste materiala, pač vse kar spada v proizvodnjo moderne jeklarne. lavski svet v posameznih oddelkih. Delavski svet sestavlja 80 članov, ožji odbor pa 10 članov. Direktorja tovarne pa imenuje republiška ali zvezna vlada. O vseh predlogih, ki jih da direktor razpravlja in jih o-dobri delavski svet.. sti industrijskega razvoja ti>L yQ( j manj razvitim krajem ali )esnik publikara. Razvoj ladjedelnice J. maj Poleg glavnega delavskega sveta, to je tovarniškega, imajo svoje delavske svete tudi posamezni oddelki tovarne. Ti sveti štejejo od 20 do 40 članov. Delavski svet odloča o višini proizvodnje in uporabi dohodka. Tako je n. pr. delavski svet jeklarne v Zenici sklenil, da se čisti dohodek za 1957 dodeli v sklad delavskih mezd. Od celokupnega dohodka gre državi 50 odstotkov. Ostali dohodek se razdeli vedno na podlagi sklepa delavskega sveta za stanovanjske gradnje, fizkultu-ro, šole, otroške vrtce, za invalide in sirote padlih v narod- I noosvobodilni borbi. * je s 6ed s: 'e zasl Vale fbruai lani ijah etih : Na Reki smo obiskali zna*ana ladjedelnico «3. maj», irii^-k v smo zanimiv razgovor z mla&em. mi delavci, člani delavskebr na sveta. Tudi v tej ladjedelnica kot že prej v drugih tovarn*^ ki smo opazili, da je med delaven stvom večinoma mladina. Vinjo djedelnica «3. maj» dela s pRUrij, ti no paro. Leta 1957 so splovi 13 ladij s tonažo 10.000 14.000 ton. Poleg domai ili l'I ločil imajo tudi naropila P™ Grčije. Švice in drugih drža V ladjedelnici je sedaj za) slenih 3.400 delavcev. : i SERGIO PERINI V tovarni celuloze ’XT" soboto zvečer so v Ljudskem domu v Sv. Križu razdeli- Italijanska republikanska stranka (PRI): V Zvezi z noto vaše federacije z dne 24. januarja 1958 in predlogom za izvedbo enotne akcije raznih strank v namenu, da se li kriškim komunistom, starim in novim članom partijske izkaznice za 1958. Dva faktorja sta dala temu prazniku ozračje svečanosti : 43 novih članov, ki so še okrepili vrste kriških komunistov ter prisotnost tov. Giancarla Pajetta, od vodstva KPI. Poleg uspeha, ki so ga kriški tovariši dosegli s 43 novimi člani v kampanji rekruta-cije, beležijo s praznikom razdelitve izkaznic še nov uspeh, ki se pridružuje prvemu. Na praznik so v soboto zvečer prihiteli v res velikem šte- j viiu kriški komunisti in simpatizerji. Prišli pa so tudi tovariši in prijatelji iz bližnjih vasi in celo iz mesta. Poleg tov. Pajelte sla se praznika udeležila tudi člana tajništva naše federacije tov. Marija Berne-tičeva in tov. Mario Golli. Olvoril je tov. Žarko Bogateč, ki je pozdravil lov. Pajel-lo in vse prisotne. Nato so z enominutnim molkom počastili spomin vseh padlih. V italijanščini je tov. Pajetto nato pozdravil tudi tov. Laharnar, ki je s tem pozdravil obenem vse italijansko delovno ljudstvo in voditelje slavne KPI. Govor je prekinila godba, ki je zasvira-la Internacionalo. V pozdravu je sekretar sekcije še posebno poudaril predanost slovenskih komunistov, ki se čutijo zvesti sinovi slavne KPI. Nato je spregovorila tov. Marina, ki je uvodoma izrazila Velika udeležba tovarišev, simpatizerjev in prijateljev Lepi darili za dva najboljša, tovariša Govora tov. Pajette in Bernetičeve Prazniki tudi v drugih sekcijah Pretežno mladinska delovna sila Omembe vredno je dejstvo, da je 70 odstotkov zaposlenih delavcev starih največ 30 let, precej visok odstotek pa do 25 let. Tovarna ima svojo industrijsko strokovno srednjo šolo, ki jo obiskujejo vajenci in vodje oddelkov, poleg te ima tudi večerno šolo za delavce, ki se niso še usposobili v poklicu. Povprečna mesečna plača delavca v jeklarni znaša 13.000 dinarjev. V splošnem so plače v lej tovarni od 8.000 do 26.000 dinarjev. Direktor nam je tudi pove- V Banjaluki smu si ogledali med drugimi zanimivostmi tudi tovarno celuloze, ki jo še gradijo. Voditelje podjetja smo I vprašali nekaj pojasnil, kako I skrbi država za porazdelitev gradenj novih tovarn v raznih ! krajih republike. Tovariši so j ram pojasnili postopek: Vlada razpiše licitacijo za gradnjo to-; varne. Republika ali mesto, ki , ponudi najvišjo vsoto in daje j najboljša jamstva, tej pripade ! gradnja tovarne. Kot konkreten primer so nam navedli tovarno celuloze, ki jo sedaj gradijo v Banjaluki, ki bo kot so nam tovariši povedali — j med največjimi in najmodernejšimi v vsej Evropi. Ko so nam tovariši pojasnili postopek, Hlapčevska poslušnost tij Danska in Norveška ni'j sla dovolili postavljanja atomskih oporišč za ZDA in tudi nočeta ameriških raket na svojem ozemlju* Tudi druge države kljub svojemu atlantizmu okle* vajo, postavljajo razne predloge, diskutirajo. Le sedanji voditelji Italijanske republike hlapčevsko sprejemajo vse, kar jim ameriški imperialisti narekujejo. ez pa °kraj J kval. U. U Vod diske ‘čedni »ti, d Rila d Hečk bikov, ZilJ.Il SllaUK V lldUlUlll, Uti 3C •------■> J- gira upravne volitve, vam spo- priznanje kriškim tovarišem za ročam, da se naša stranka ne uspešno akcijo rekrutacije. Go. misli udeležiti pobude vaše federacije, ker hi ta pobuda dobila pretežno politično obeležje in hi bila kot taka ovira za dosego ciljev, ki si jih je zastavila akcija, katero so že razvile stranke demokratične levice. Seveda to ne preprečuje, da hi se pobude posameznih strank ali homogenih skupin slednjih ne mogle usmeriti k istemu cilju, da bi namreč čimprej zopet imeli svobodno in demokratično tribuno občinskega sveta. Z odličnim spoštovanjem Politični tajnik prof. Edoardo Cumbat Naš komentar Do tega trenutka so odgovorile stranke, katerih odgovore o-bjavljamo v celoti zato, da si bodo bralci sami lahko ustvarili mnenje in presojali. Neod- vorila je nato o zgodovini KPI od njenega nastanka pa do današnjih dni, doslednosti partije v obrambi pravic Slovencev in doprinosu slovenskih komunistov v njenih vrstah ter podčrtala bodoče naloge, ki čakajo vso partijo v zvezi z volilno bitko. Tudi tov. Pajetta je v svojem govoru pohvalil kriške tovariše, njihovo požrtvovalnost pri gradnji Ljudskega doma ter podčrtal, da so bili ti kraji vedno središče proletarskega in-ternacionalizma s svojo organizacijo, v kateri so se zbirali slo. venski, hrvatski in italijanski delavci, ki so našli v KPI svojo partijo. Govoril je nadalje o bodočih volitvah in vzpodbujal tovariše naj bodo aktivni v prepričevanju drugih, da je mogoče situacijo spremeniti. Po govorih so izročili izkaznico dvema tovarišema, Justu Verginelli in Francu Tenee, ki štejeta med ustanovitelje KPI. Požrtvovalna tovarišica Silva Bogateč in Drago Sedmak pa sta prejela iz rok tov. Pajette lepi darili, ki jima jih je poklonila sekcija v znak hvaležnega priznanja za njihovo prizadevnost v kampanji rekrutacije. Po uradnem delu programa se je razvila prosta zabava s plesom, ki je trajala do prvih jutranjih ur in ves čas ob veliki udeležbi Tudi v Ljudskem domu v Trstu je bila v soboto zvečer svečana razdelitev partijskih izkaznic za 1958. Praznik je bil namenjen tovarišem iz podjetja ACEGAT, ki so prišli v velikem številu s svojimi družinami in znanci. Pozdrav federacije je prinesel tov. Claudio Tonel, ki je govoril o pomenu praznika ter vzpodbudil vse tovariše k intenzivnejšemu delovanju v vi-diku velike bitke, ki čaka komuniste v bodoči kampanji, za politične volitve. Na prazniku so tovariši kupili za 14.400 lir podpornih znamk 1958. V nedeljo popoldne so se zbrali na sedežu pri Rumeni hiši komunisti iz Barkovelj, ki so prejeli izkaznico za tekoče leto. V imenu federacije je pri- sotne tovariše pozdravil tov. Po. gassi, ki je obenem v kratkem nagovoru proslavil 37. obletnico ustanovitve KPI. Tov. Jelka Gerbec je nato spregovorila o bodočih nalogah naše partije ter priporočala tovarišem naj se že sedaj mobilizirajo za volilno/ bitko. Na prazniku se je 1 sim- patizer vpisal v partijo. V petek prejšnjega tedna so Ljudskem domu v Trstu razdelili izkaznice tovarišem iz celice v Arzenalu. Pozdrav naše federacije je prinesel sekretar tov. Vidali. Na prazniku so tovariši nabavili za 4.000 lir podpornih znamk. Svečana izjava Imperialisti skušajo izkoristiti eelo izstrelitev sputnika a strani Sovjetske zveze ; na vse štiri vetrove kričijo, da izstrelitev satelitov ograža mir, grozi ka. pitalističnim deželam z novim orožjem. Svečano izjavljamo, da naše ljudstvo ni nikoli mislilo in tudi ne bo nikoli mislilo uporabiti katero koli uničevalno sredstvo, razen v primeru, če bi našo deželo napadle imperia-listične države... (Iz govora tov. Hruščeva) -ferske Porabi ZA VSAKOGAR NEKAJ ? _________ __________________‘'.'»evali P* ki Neki tujec, ki je zelo želel spoznati življenje New Yorka in ga je zato že par dni pozor-no opazoval, sreča nekega veče. ra v temni ulici malopridneža. ki mu takoj ukaže: «Denar sem, ali pa vam razstrelim možgane ! » «Izvolite, prosim! Razstrelite mi. možgane,» odgovori pripravno tujec. «V New Yorku se brez možganov da živeti, brez denarja pa neh) vrapi ga opazi lastnik hotela. ga vpraša: ? «Kaj pa se je zgodilo. g° .. a* pod? Kam tako hitro? Ali °1 že izbrali sobo?)) - Vrst «Ne nisem je izbral» odtfy*d . vari gost «ne mislim spati 8°in hotelu, kjer stenice že pri nig S*av tar ju pogledajo v kateri sohi ‘r v® kdo spal.n i 111 j* *rat c Pesn Kot n Kakšne cigarete kadite, pri-jatelj?» uVedno iste» «Kakšne pa?» «Tuje! ! ! » Ko je ura odbila dve po Pl!hapjSa i noči, je gostitelj ves izm //člrip.j I rekel gostom: «/,<• t «Bili ste vsi res zelo ljubimi ji i njivi, da ste nas prišli obiskprVe -I včeraj zvečer.» Coirlo ♦♦♦ 1,1 i ed j « Vaš pes je premajhen za i vaja. Kako ga boste sploh 1 V poznih večernih urah pride v hotel gost, 'ki hoče najeti sobo za noč. Vratar mu ponudi knjigo, naj se vpiše. Gost vzame v roke pero in že hoče napisati svoje osebne podatke, ko nenadoma opazi, da leze po belem papirju stenica. Naglo odloži pero, zapre knjigo in jo urno popiha proti vratom. Med BABILONIJA IN SPUTNIKI yi>f nogo let od tega so ljudje 1 1 od same objestnosti zaradi svojega znanja in razuma — tako smo se učili v šoli — sklenili, d.a bodo zgradili stolp, ki bo segel do neba : babilonski stolp Znano je tudi, da jih je bog kaznoval. Dal jim je dar govora v raznih jezikih, tako da se niso več razumeli med seboj in zaradi nastale zmešnjave niso mogli več graditi stolpa. Še danes pravimo, da je «Babilonija», če se dogaja nekje zmešnjava. Po tolikih letih so se našli drugi ljudje — takoimenovani boljševiki — ki se niso lotili gradnje stolpa, pač pa so sklenili zgraditi stroj, ki so ga nato pognali v višino 900 km; nato so pognali še drugega in tokrat na 1500 km. Drugi še da- nes kroži okrog Zemlje in ljubi bog ni — vsaj do danes kaznoval predrznežev. Ravno obratno. Graditelji babilonskega stolpa se v določenem trenutku niso več razumeli med seboj, dočim govorita današnja dva stroja v jeziku, ki ga razumejo vsi narodi na Zemlji. Kaj se torej dogaja? Ali je zgodovina o babilonskem stolpu s posegom dobrega boga, ki je kaznoval graditelje samo bajka, ki so si jo izmislili zainteresirani, ali pa je vse to res. Če je to res, ni mogoče razumeti zakaj ni dobri bog kaznoval tudi sovjetske znanstvenike, ki so ga s sputnikoma naravnost izzvali... Da ni morda postal tudi do- bri bog boljševik? V tem primeru se tudi on izpostavlja, represaliji zaradi, protiameriške dejavnosti (ker ni dal ideje a-gentom Wall Streeta). Saj je celo Pij XII, čeprav je naslednik ribiča Petra, v zadregi in ne ve kaj bi napravil. Kafoliška cerkev pravi v podobnih primerih, da je to čudež, ki se ne zgodi brez božje volje. Kar se tiče sputnikov ni katoliška cerkev še zavzela stališča. Danes seveda ni več mogoče trditi, da se «brez božje volje ne zgane niti list na veji», ko pa so boljševiški znanstveni, ki in tehniki poslali stroj, ki tehta pol tone, tako visoko. Ali lahko rečejo, da je bog vse to vedel in da je sam dal tam znanstvenikom sredstva za rešitev tako drznega problema? Ne, kaj takega ne morejo reči. V takem primeru namreč bi ne bil več bog, ki zapre eno oko spričo sputnika, to je bog, ki simpatizira z boljševiki. To bi bil že bog, ki daje boljšem-kom sredstva za reševanje problemov osvajanja vsemirja, to bi bil torej že boljševiški bog. Teologi rimsko katoliške cerkve in Pij XII se znajdejo pred težkim nerešenim problemom. Sputnik pa medtem veselo kroži okrog Zemlje in pravi: evo me, živim in prihajam brez a-meriškega ali italijanskega, potnega lista in oznanjam vsem narodom: sovjetski režim, ki me je ustvaril, je danes močnejši kot kdaj koli. Bip! Bip! Bip! GIOVANNI GERMANETTO •«'■C"11 sali lajati, kadar bo vlomilca?)) ?la Si «Tudi na to sem mislil. ^^yV.en sem mu montiral v hišici Ze , / 8l,eta» krofon.n h ♦♦♦ epove On: «Veš, ljubica, kmalu :()r” v bova poročila in potem h1,1 S] 6 imela gnezdece samo za naju[v ,Vet Ona: «Gnezdece? Jaz bi ^etn lej g} . la raje trisobno stanovanje j,. . J tudi kopalnico/» Nekoč se je avtomobilski !l' g nat Ford odpravil na počiti*'' z avtom neke druge znanih To je seveda vzbudilo veli'] senzacijo. Novinarji so mu L takoj za petami in ga za? ^ spraševati, zakaj se ne vozi d avtom lastne proizvodnje. UsPeh «Veste.)) — odgovori Ford $| Paca «to je tako: sedaj sem na do( v p ^ stu in se mi nikamor ne mi1* sajp Zato se ne vozim s «Fordovd taZsta ega F J Bernard Shau> ni maral ki (F . Vajsi nega baleta. Nekega večera . po predstapi takole sveta1! **" I ravnatelju londonske Opere . Uc“ vent Garden: 1 Ve] «Le čemu silite plesalke b® . ''°j ta, da morajo stati vedno ■ 1 ] prstih? Mar bi si poiskali de dekleta!» ,Vi KULTURA IN ZNANOST 200-letnica rojstva kprvega slovenskega pesnika last' jL Pomen Valentina Vodnika za slovenski jezik in književnost JÌ etos proslavlja naš narod 900 Linion rnistvn Valen H- zvite I iko p /ec j e i it rij a jrazrV ra za£ n ih p možkj 200-Ietnico rojstva Valenti-’Ja ’“ia Vodnika, prvega slovenskega a 1 Usnika in javnega delavca, ki S je s svojim kulturnim delom 6ed Slovenci pridobil neminlji. e Zasluge. Valentin Vodnik se je rodil 3. ;bruarja 1738 v Šiški pri Ljub-jani jn je p0 dovršenih štu-djah postal frančiškan. Po de-ebh letih je izstopil iz samo-i znaltana in služboval kot duhov-lniitik v raznih krajih na Kranj-mlaAem. Končno je postal profe-avske|°r na gimnaziji v Ljubljani. Za delnijzsa okupacije Napoleonovih varnčiet^ Lo je nova oblast priznala deliMpvencem razne pravice, se je la. I*#njo navdušil in spesnil odo i s p4Ilirija oživljena». Ko je pa splovi azne N par let Avstrija spet zasedla Le “krajino, se mu je za to muovala in ga predčasno upoko-lJan' *a. Umrl je leta 1810. vsk« Vodnik je živel v dobi slo-jim eUskega preroda, ko so se nana- ltC(inejši duhovi trudili doka-atb da je slovenščina — ki je >da dotlej smatrana za jezik ‘Jtcčkih podložnikov in služab-a*V°v, dobra le za literaturo, efske vsebine — prav tako u-T P°tabna za višje kulturne po. i I , e“e- Zaradi tega so si priza-j evalj tudi reformirati sloven-knjižni jezik, doseči njega ?La. P0en°tenje, slovnično uzakonili'' in obogatitev besednega za-i go ,®da. Na tem področju je Vod. Ili opravil veliko delo. Napisal Vrsto pesmi, ki so bile duhu 4 predvsem poučnega in pail ‘bojnega značaja, ter pri tem i ,/°stavil prave osnove slovenske-,a verza. Njegova zasluga pri ^ 111 je tem večja, ker se je ta-at slovenščina šele oblikovala ' Pesniški jezik. M>t vzgojitelj in profesor je •t! flP*sai vrsto učbenikov. Prvi nu^ttied njimi je «Zgodovina Kranj- e, tržaškega in goriškega Ìultyija», sledijo «Abeceda i' Wte šole», «Pismenost ali Gra-n>atika za prve šole», «Početki kr"niatike, in drugi, med nji-1,1 edina nabožna knjiga «Kr-za f navuk za ilirske dežele», h #L1 je pa tudi prvi slovenski gle^sn^aT in urednik, ki je tri ® sam pisal in urejeval prvi z/ °venski časopis «Lublanske -i it °Vlze od vsih krajev cejliga Jletaj). V tem listu je dve leti 14 j ala tudi njegova razprav; «K ^a» fedanje od slovenskega jezi. du l " v kateri je skušal seznaniti f,čigj^Ce z zgodovino Slovanov in iju\. °Vencev ter posebej še z raz-; inslovenskega slovstva. U-je ’• '*a* je tudi ttVeliko pratiko», ki 6 izšla trikrat in jo je Vodnik i < itni :itni ■e/1' Uspehi L. Spacala 1 i1 ]\j V Muenchenu, v Zahodni zač1 kočiji, sta od konca decem-ozi u^a d“ 5. februarja z velikim .l.Portotn razstavljala slovenska „ 'karja, tržaški rd : Sn rojak Lojze i»' : dot vtal ™ ^oran Mušič, ki živi mgi j arizu. Na povabilo tamkaj-,pi< f Državnega muzeja sta j^Zstavi]a široko panoramo svo-12^!* ^C*a' Spacal je olirai okrog d , 9vojih grafik iz zadnjih ,._ajsetih let, dočim se je Mu-r° sr Predslayil s grafičnimi li-itai Razstava je zbudila med e ““ehenskimi likovnimi kro- I VeJiko zanimanje. ^ ( tud °'*Ze Spacal je bil te dni 10 ja ' Povabljen, da razstavi svo-® : «t,v.e*a na 29. mednarodni raz-1 "Biennale* r Benetkah. tudi pisal skorajda v celoti sam. Zaradi premalega števila naročnikov, se je pozneje spremenila v «Malo prafiko». Prevedel in priredil'je «Kuharske bukve» in leto dni pred svojo smrtjo izdal svoj prevod Matouškove knjige «Babištvo». To sta dve praktični knjigi, ki sta še danes zanimivi zaradi svojega lepega jezika in izrazov. Opisali smo v kratkem njego. vo raznovrstno delo, ki je bilo tedaj nadvse potrebno in njegova vrednost je bila izredno velika. Kot preroditelj knjižnega jezika je pa Vodnik še posebno pomemben. Ko je napisal slovensko šolsko slovnico, ki je bila pravzaprav prva slovensko pisana slovnica, je. v uvodu rekel, da smo s slovanskimi slovnicami, pisanimi v tujih jezikih «.vuoili našo besedo znati, sebe pa ne. Od tod pride, de nimamo skoro nič vučenega perdei-ka. Zatorej je prav prišla zapoved, našim mladenčam dati v roke pismen ji navnk, kir jim bo kazal svojo domačo besedo izrekvati in na pismo devali. Porečeš: čemu pa mi bo, saj znam po naše govorit! Govorit znaš. al spravno govorili in pisati morebil ne. ÌSemci, Lahi, Francozi dajo svojim otrokom narpred svojo domačo pismenost za pervi vuk, deslih znajo nemško, laško, francosko. Zakaj? Zato, ki je treba začeti vse navuke s tisto besedo, ktero nas je mati vuči-la... Pismenji navuk bo našo slo. venščino zbrusil, zlikal in obogatil. vas, mladenče, pa perpra-vil. da se bote drugih jezikov ročno nnvučili: zatorej glejte narpred svojiga dobro poznati...» Podobne misli in zahteve glede slovenskega jezika je o-menjal tudi ob drugih prilikah. Vodnik si je silno prizadeval za čistost in sočnost jezika, za domačnost. S svojimi proznimi spisi je uravnal razvoj pismene, ga jezika v pravilno smer; od Vodnika dalje lahko govorimo o uspešnem ustvarjanju čistega, domačega knjižnega jezika, c-notnega za vse Slovence. j VALENTIN VODNIK: MOJ SPOMENIK do rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel? Ne žvenka, ne cvenka pa bati se nič; živi se brez plenka o petju ko ptič. Kar mat je učila, me mika zapet, kar starka zložila, jo lično posnet. Redila me Sava, Ljubljansko polji, navdale Triglava me snežne kop». / ršaca Parnasa zgolj svojega znam, inakega glasa iz gosli ne dam. Latinske, helenske, tevtonske učim, za pevke slovenske živim in gorim. Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo. Sovjetskemu sputniku se je pridružil ameriški raziskovalec O I januarja so ameriški znanstveniki izstrelili svoj prvi umetni satelit, ki se znanstveno imenuje «Alfa 1958» in so ga v preprostem žargonu krstili «Explorer», kar pomeni «Raziskovalec». Ameriška umetna lu-< na je neprimerno manjša od sovjetskih sputnikov, vendar pa pomeni lep uspeh in ho tudi ona s podatki, ki jih pošilja na zemljo, koristila napredku znanosti. Iz podatkov, ki jih objavljamo v posebni razpredelnici so razvidne značilnosti ameriškega satelita ter razlike med njim in sovjetskima sputni-koma. Novi umetni satelit vsebuje dva radijska oddajnika, aparaturo za merjenje trčenja z meteoritskimi delci, za proučevanje kozmičnega žarčenja, pojavov zemeljskega magnetizma ter za registriranje temperature v satelitu in zunaj njega. Ameriški znanstveniki predvidevajo, da bo en oddajnik umetnega ♦ Novica, ki je razveselila vse ljudi dobre volje ♦ Medsebojno sodelovanje znanstvenikov je najboljše jamstvo za mir r35i%ssčytzys5»»fZXXXX>5<><>0CSC(X>CC<>0SS svojim delom. Kličejo me k telefonu. Je Pjotr. Pravi, da jutri odpotujejo in me vpraša če bom sel z njimi. «Imam še mrzlico, vendar tukaj ne vemo nič. kako bodo potovali bolniki. Sicer tisti pravljici o Odesi ne i< rjamein, zato bom gledal, da jo jutri popiham.» V tej bolnici nas je kakih deset iz Italije. Dva se jezita, da izgubita službo, če «e ne vrneta pravočasno domov, na delo Jaz pa les nimam kaj zgubiti, zato mirno ležim v postelji, srebam vroč čaj. meljem v ustih prepečenec in čakam na jutrišnji dan... (Dol/a prih odlijte ) Stran 4 DELO 8. februarja DOMACI PROBLEMI II VESTI Obnova Trsta se mora izvršiti ob sodelovanju vseh delovnih ljudi Avtobusna proga Trst-Lonjer končno urejena TT nedeljo se je vršila v kinu «Acobaleno» napovedana proslava 37. obletnice ustanovi* tve KPI, na katero je prihitela ogromna množica demokratov, ki so do zadnjega kotiena napol, nili prostorno dvorano. V predsedstvo so bili pozvani, poleg voditeljev tržaške federa, rije KPI tov. Vidalija, Bemeti-čeve, Pogassija in Pescatorija, tud številni tovariši ustanovitelji partije, med njimi tov. Juraga, Oliva, Wilhelm, De Marchi, Gašperini, Verginella, Postogna, Poccecai, Rukin, Roza Tence in Buttoraz. Proslavo je otvoril tovariš Vittorio Vidali, ki je omenil, da je bilo prejšnjo nedeljo zborovanje preloženo, da bi se mogli delavci udeležiti enotnega zborovanja kovinarjev ter poudaril, da je spor v GRDA in Arzenalu še vedno resen zaradi zavlačevanj pri pogajanjih. Izrazil je ogorčenost zaradi tega stanja in prečita! posebno resolucijo v zvezi s problemom kovinarjev. Prisotni so besedilo resolucije, ki jo objavljamo na drugem mestu, pozdravili z navdušenim aplavzom in s tem pokazali, da se z njo v celoti strinjajo. Govoril je nato tovariš Pescatori, ki se je spomnil obletnice ustanovitve ZKMI in zagotovil, da bodo tržaški mladi komunisti v prvih vrstah v bližnji volilni bitki. Sledila je tovarišica Marija Bcrnetič. ki je opisala borbene tradicije slovenskih tovarišev, ki so bili vedno lesno povezani s Komunistično partijo in italijanskimi tovariši. Z vso odločnostjo je obsodila šovinistično nesramno gonjo proti dvojezičnosti in ponovno potrdila obvezo slovenskih in italijanskih komunistov, da se bodo vedno od. ločno borili za narodne in demokratične pravice vsega slovenskega prebivalstva. Tovariš Pajetta, katerega prihod na govorniški oder je pozdravil navdušen aplavz prisotnih, je v začetku svojega govora opisal slavne etape dolgoletne borbe komunistov, od leta 1921. do danes ter poudaril pomen, ki ga je ta borba imela in ga ima za italijansko demokracijo. Nato 'je odločno razkrinkal totalitarne načrte KD, stranke, ki jo vodi Fanfani, kateri je poveličeval fašizem v času, ko je se- Govor tov. Pajette na velikem nedeljskem zborovanju S povečanjem glasov za KPI pri volitvah bo mogoče preprečiti popolno klerikalizacijo zaporu kretar KPI Gramsci hiral in umrl. Pajetta je poudaril, da bi mogle politične volitve predstavljati važno preokretnieo, kajti obstaja mogočna opozicijska sila, naša partija, ki je ukoreninjena v ljudstvu in bi mogla preprečiti nevarnost popolne klerikalizacije. Toda za to je potrebno — in je tudi mogoče — zmanjšati glasove KD, ki je v deželi čedalje bolj osamljena, in povečati komunistične glasove. Govornik je dalje obširno o-bravnaval «škandal Ottaviani» in učinkovito razkril vmešavanje Vatikana v italijanske zadeve, nato je pa prikazal potrebo po novi zunanji politiki, ki je bistveni element demokratične iz- fanijevem uradu. Načrt za obnovo je treba izdelati in uresničiti skupno z delovnimi ljudmi, s Tržačani in pri tem sprejeti vse njihove zahteve. Opozorilo INČA Vsedržavni zvezni skrbstveni zavod (INČA) opozarja, da bo 31. marca t. L zapadel rok za predložitev prošenj glede odškodnine italijanskim delavcem, ki so se pred 1. 4. 1956 ponesrečili na ozemlju Zahodne Nemčije in glede odškodnin na "V" prašanje avtobusne proge * Trst . Podlonjer - Lonjer je podlagi dodatnega italijansko-bire. Ponovno je poudaril in- j nemškega dogovora o socialnem teres Italije pri politiki atom- ! zavarovanju. ske nevtralnosti in objasnil i Prizadeti delavci ali njihovi načrt Rapacki ter kakšen po- ] svojci, ki niso še predložili po- men bi imela njegova razširitev, ki bi vsebovala «brezatom-sko» jadransko področje, kjer sta že dve nevtralni deželi, kot Jugoslavija in Avstrija. Nato se je tov. Pajetta ozrl na osnovne probleme Trsta in obsodil grob napad senatorja Spallino ne samo na prof. Fe giza, marveč na vse mesto, ki se bori za svojo obnovo. Napo vedal je formalni nastop ko munističnih poslancev, ki bo do v poslanski zbornici vprašali, če je dovoljeno kateremu koli podtajniku intervenirati na tak način, Nato je tov. Pajetta objasnil stališče KPI, ki se bori za avtonomijo Trsta, za integralno prosto cono, za splošno obnovo mesta. Podčrtal je tudi strnjenost delavcev CRDA in Arzenala ter pomen solidarnosti prebivalstva, ki je združeno s kovinarji. Razkril je dema-gojijo Krščanske demokracije, ki odreka avtonomijo, prosto cono in gospodarsko obnovo, dočim z druge strani «fabrici-ra» namišljene načrte v Fan- trebne prošnje, naj to store čimprej ; za morebitne informa, cije in pošiljatev prošenj pa se lahko obrnejo na sedež INČA, korzo Italija 29. bilo končno rešeno in to po zaslugi borbe koristnikov, ki so jo začeli na pobudo krajevne sekcije Komunistične partije, ter po zaslugi številnih posredovanj bivšega občinskega svetovalca Claudia Tonela na občini. Potem, ko je občinski svet pristal na zahtevo, da sc proga iz izvenmeslne spremeni v mestno, so se pojavili drugi problemi, ki so se jih koristniki lotili z vso odločnostjo. Prvo vprašanje, ki ga je bilo treba mšiti, je bilo znižanje cene voznega listka. Tudi danes se je ponovno pojavilo to vprašanje. Zaradi tega je posebna delegacija prebivalcev protestirala pri lastniku podjetja «Au-lovie Carsiche» in tudi na občini ter dosegla zagotovilo, da se vožnja ne bo podražila. Nato je bila dosežena uvedba novih avtobusov, ki so že začela voziti in ki so nedvomno potrebam primerni. Toda že prej se je govorilo in opažajo se še vedno neredno- sti urnika voženj : glede tega je lastnik pristal, da se ta vprašanja rešujejo, kadar se to zgodi, neposredno s koristniki. Obljubljeno je tudi bilo, da bo zgrajeno primemo postajališče v Podlonjerju. In končno, proga je bila izpopolnjena z vzpostavitvijo prevozne službe do Lonjerja. Gotovo je, da so birokratična zavlačevanja občine zakasnila rešitev raznih problemov, toda sedaj lahko smatramo, da se je končno v to javno službo povrnila normalnost. Sedaj je pa važno, da se vsi problemi, ki bi nastali v zvezi s to progo, nemudoma sporočijo bivšemu občinskemu svetovalcu Tonchi, da bi jih ta mogel obravnavati in rešiti z lastnikom proge. To je nedvomno lep primer povezave, ki jo imajo komunisti s širokimi sloji prebivalstva, katerega težnje pripravno tolmačijo. Je pa tudi dokaz, da se le z borbo lahko rešijo vsi, tudi majhni problemi in potrebe, ki vzbujajo pozornost prebivalstva. V nedeljo 9. t.m. ob 16. uri bo v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH koncert pevskega zbora PD s PROSEKA-KONTOVELA in proseške godbe, združen s Prešernovo proslavo ki jo organizirata prosvetni društvi «Opčine» in «Andrej Čok» z Opčin. V dvorani bo zakurjeno. Pridite polnoštevilno! Sožalje V sredo zjutraj je umrl v glavni bolnici tovariš Karel Bra. lina iz Barkovelj, ki ga je v razmeroma kratkem času strla težka bolezen. Pokojnik je bil dober tovariš, predan stvari de lavskega razreda, ki je dal po svojih možnostih vedno svoj do-prinos za našo stvar. Bil je zvest bralec «Dela» in drugega naprednega tiska. Težko prizadeti ženi tovarišici Rozini in sorodnikom izreka sekcije KPI v Barkovljah iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi «Delo». Lepi rezultati kampanje za podporno znamko T£ ampanju za partijsko podporno znamko se je letos začela zelo razveseljivo razvijati. Do konca januarja je bilo oddanih podpornih znamk v skupnem znesku 401.300 lir, to je skoro 80 odstotkov cilja za leto 1958, ki je določen na 500.000 lir. Številne sekcije so z zaletom dosegle in presegle cilj ; med temi so sekcije: Tomažič 36.000 lir, Barriera 32.000, «Curici» 71.500, Sv. Vid 35.000, Sv. Ja-kob 41.000, Sv. Alojz 9.700, Ro. col 8.300. Poleg teh sekcij, ki so presegle svoj cilj, so številne druge dostavile izdatne zneske : Milje 45.500, Škcdenj 12.000, Sv. Ivan 18.000, Magdalena 18.000, Ko-Ionkovec 12.000. Trebče 4.500, Sv. Ana 9.000, celica ladjedelnice Sv. Marka 10.000, Pončana 10.000. Rojan 4.000, Pratolongo Prispevki so dokaz predanosti in delavnosti tovarišev 1.100, Greta 2.300, celiva Tržaškega arzenala 4.000. Rezultati, ki so bili doslej doseženi v kampanji za podporno znamko 1958 predstavljajo lep uspeh ne samo z gospodarskega vidika, kot finančni prispevek partiji, marveč tudi z organizacijskega in političnega vidika, ker dokazujejo silo partije ter predanost in delavnost njenih članov. To je dobra izhodiščna točka za volilno bitko, v teku katere bo partija potrebovala pri. zadevanje tovarišev tudi na področju nabiranja denarnih sredstev. Sekcije, ki še niso dosegle svojega cilja pozivamo, naj pospešijo svoje delo. ZDŽ o proslavah marca 8, m e dni se je sestalo vodstvo Zveze demokratičnih žena, ki je sklenilo, da se bo prazno-vanje Mednarodnega dneva žena vršilo v vseh okrajnih krožkih in v vseh vaseh na podeželju, v vseh občinah ozemlja in na deloviščih. Na podlagi navodil Zveze italijanskih žena poziva vodstvo vse krožke, naj se pripravijo na način, da bo sleherna članica ZDŽ in sleherna žena okraja prisostvovala manifestacijam, na katerih bodo govornice organizacije poročale o seglo v vsedržavnem in krajevnem okviru. Vodstvo opozarja, da bo morala kampanja za pristop v Zvezo demokratičnih žena doseči višek 8. marca in poziva vse krožke, naj si prizadevajo, da bi dosegli svoje cilje. Proslave se bodo vršile v dneh 8. in 9. marca, dočim bo osrednja proslava, na kateri bo prisotna članica vodstva ZIŽ, dne 9. marca. Ob tej priliki bo tudi organizi. ran poseben dan za izredno ciljih, ki jih je združenje do-1 širjenje revije «Noi donne» Resolucija solidarnosti a nedeljski proslavi 37. obletnice ustanovitve KPI so udeleženci odobrili •vaslednjo resoluci jo : «Državljani, prisotni na zborovanju posl. Giancarla Pajette, ogorčeni zaradi zavlačevanja pogajanj v Rimu za rešitev spora v CRDA in Tržaškem arzenalu po krivdi nepopustljivosti ravnateljstev, odločno obsojajo neob-čutnost in težko odgovornost zainteresiranih ministrstev in vlade spričo nedopustnega stanja, ki se je ustvarilo v dveh državnih podjetjih, zahtevajo, naj vlada, in zlasti ministrstvo za državno soudeležbo, od katerega zavisijo Združene ladjedelnice in Arzenal, končno intervenira, da se sprejmejo zahteve, ki zanimajo 7000 delavcev in njihove družine in ki jih vse mesto podpira, ker jih je priznalo za pravilne ; potrjujejo vrlim kovinarjem navedenih podjetij vso svojo bratsko solidarnost in se obvezujejo jih podpirati še bolj kot doslej, če bodo prisiljeni ponovno začeti in zaostriti e-notno agitacijo, da bi končno dosegli priznanje svojih pravic ter preprečiti, da bi jih škodljiva vladna politika oropala uspehov, do katerih imajo pravico po več kot osmih mesecih trde borbe in velikih žrtev. V Papirnica v Stivanu bo čez par mesecev začela obratovati Tov. Pajetta v Griži Najmodernejša tovarna v Evropi Nudila bo stalni zaslužek 400 delavcem Stroje iz Finske že montirajo "VT ova tovarna papirja v Šti-vanu ob Timavu bo kmalu začela obratovati. Kot je znano bo v tovarni prcvidoma stalno zaposlenih 400 delavcev, proizvajala pa bo v glavnem čašo. pisni papir. Podjetje bo eno najmodernejših v Evropi in bo svoje proizvode prodajalo na domačem trgu in tudi v inozemstvu. Prve količine potrebnih su- mesta, kjer bodo montirani. Preostale, zlasti precizne stroje in dele strojev, ki so potrebni pri izdelovanju papirja, bo. do pripeljali z vlaki. V bistvu gre predvsem za en sam stroj, ki bo 24 ur na dan neprekinjeno v pogonu in iz katerega bo stalno tekel trak časopisnega papirja. Stroj je najmodernejši in ga je zgradilo | podjetje <-Valmet Cy» iz Helsin- rovin bodo nabavili na Finskem, pozneje pa bosta surovine do- 'kov. bavljali Kanada in Jugoslavija. I Stroški za izgradnjo tovarne, Tovarniški zidovi so bili že dograjeni, tako da je treba le še montirati opremo in bo nova moderna papirnica lahko pričela z delom, kar sc bo zgodilo proti koncu poletja. V torek je priplula v naše pristanišče finska ladja «Sirius», ki je pripeljala strojno opremo V sredo so pa po uradnem prevzemu strojev s strani predstavnikov podjetja in ob prisotnosti številnih predstavnikov trža. škega gospodarskega življenja in oblasti, začeli z žerjavi raztovarjati posamezne dele opreme in jih nakladali na težke tovorne avtomobile, ki so jih odpeljali proti papirnici v Stiva-nu. Za nekatere težke dele je vodstvo. papirnice pripravilo posebne kamione, ki bodo zmogli tako težo. Ladja je pripelja. Ia 1400 ton strojev in opreme, katere bodo v tovarni namestili s pomočjo štirih žerjavov na nabavo in postavitev strojev ter izgradnjo potrebne termične centrale znašajo okrog 5 milijard, med katerimi je všteto tudi večje posojilo iz rotacijskega sklada Obvestilo dvolastnikom Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo uvoziti svoje pridelke iz njiv, ki se nahajajo na jugoslovanskem ozemlju, da bodo morali odslej vlagati prošnje na carinarnico. Po predhodnem vidiranju prošenj po Kmetijskem nadzor, ništvu bodo carinske oblasti izdale dovoljenje za uvoz. Za sestavljanje prošenj in za vse potrebne informacije, naj se dvolastniki obrnejo na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov. (Jradi omenjenih organizacij se nahajajo v ul. Geppa 9 in so odprti vsak dan od 8.30 do 13. in od 17. do 18. Občinska seja Danes, v soboto 8. februarja ob 17. uri bo na županstvu na Repentabru redna seja občinskega sveta. Dnevni red tega zasedanja obsega 15 točk, med temi odobritev občinskega proračuna. Seja je javna. ZA TEDEN DNI Janez, - Apolonija, Vane* ^ on i ja, I Silvan, Sobota, 8. Nedelja, 9. — lonca Ponedeljek, 10. šan Torek, 11. — -Deziderij, Zel (zad. krajec) Sreda, 12. — Evlalija, Cvl Četrtek, 13. — Katarina, K Petek, 14. — Valentin, Tin RADIO preč pro ODDAJE rZ J* odgo °ratora SOBOTA: 13.30 Priljubijia je melodije - 17. Vokalne konjo£a]; zicije Frana Berbiča - 18. I)0 Q( daja za najmlajše: G. Turi " S. Rudolf: «Zgodba o kral;.. za vinski trti». Igrajo člani odra - 21. J. Verne D. PerBdi °b Matija Sandorf, tržaški ujl prh nik: 2. del: «Bes». Igrajo člavkov Rad. odra. ora, ki -NEDELJA: 9. Kmetijska » v r; daja - 10. Prenos maše iz s pročih niče sv. Justa - 13.30 Glasba) željah - 16. Slovenski zbor ralor 17. Dramatizirana zgodba: 'et'a v do Lenček: «Po jerebico». I^°deštkiu [Trsi Javna razprava o prizivu indipendentistov T) red dnevi je bilo napoveda-no, da se bo 14. februarja vršila javna razprava za obravnavanje priziva indipendenti-stične liste «Trst Tržačanom» zaradi svoje izključitve iz zadnjih volitev za tržaško občino. Razprava, ki jo je določil pokrajinski upravni odbor v sodnem forumu, bi morala rešiti zadevo, s katero se je naš tisk, kot se bralci gotovo spominjajo, že večkrat ukvarjal. Naša partija je nemudoma izrazila svoj odločni protest, ko je bila indipendentistična lista izključena iz volilne upravne kampanje in je tudi aktivno podprla upravičen protest indipendentistov, katerim je bila i zanikana njihova osnovna pra- vica. Že v teku volilne kampanje je naša partija dala indi-pendentističnim govornikom na razpolago svojo tribuno, da bi imeli možnost izraziti svoj protest in usmeriti svoje volivce. jPo izvolitvi občinskega sveta, je komunistična skupina tudi v tem organu podprla priziv liste «Tržaške unije» in se borila, da bi bile sprejete zahteve pomembnega dela prebivalstva. Naši občinski svetovalci so raz- Problem je bil dejansko «rešen» na drug način. Občinski svet se je razpustil zaradi odstopa večine svetovalcev in dobili smo prefekturnega komisarja, ki ga KD in vlada želita ohraniti na občini čim dlje. Prav zato nočejo takoj razpisati volitev, kot predpisuje zakon in kot zahteva težko tržaško gospodarsko stanje. Zaradi tega je še vedno veljavno temeljno vprašanje pri- krinkali vsak poskus, da bi za- | živa indipendentistov, proti ka-devo spravili v pozabo, zahte- I teremu jc bila stalno zlasti vali so, da se o prizivu razpravlja in objasnili svoje stališče bodisi z juridičnega vidika, bodisi kot politični problem demokracije in spoštovanja pravic državljanov. Krščanska demokracija, ki je vedno... na drugi strani, ko gre za obrambo pravic in koristi tržaškega prebivalstva, kar so obilno dokazali dogodki zadnjih mesecev in zadnjih let. Opčine at2( Sobota, 8. febr.: «Nana»; b* *ior vni film -Lux, tae. Nedelja, 9. febr.: «Tragedija! Rio Grande»; cinemask^ „e barvni film Universal. Po-ne-deljek. 10. febr.: se r' novi. j " Torek, 11. febr.: «999 Scolla1; taz Yard»; film Rank. 'G Sreda, 12. febr.: «Quante^ sin, barvni film Universal. Četrtek. 13. febr.: se ponovi Prosek Sobota, 8. febr. ob 19.30: «Kn ka in srce» (La maschi e il cuore); -barvni, film MG-Nedelja, 9. febr.: ob 16. nj se ponovi. Sreda, 12. fe.br.: o-b 19.30: naški odpor» (Resistenza en ca). Križji! da Ples Godbeni odsek prosvetni na, društva v Križu priredi dab^ Ho v soboto 8. t. m. od 20. do «k ure zjutraj družabni ples, ki Iti v Ljudskem domu in na ka* «ti rem bo igrala godba «Rinal1'1 8t Vabljeni so vsi vaščani in v količani. A