štev. 14. V Ljubljani, 31. julija 1926. Leto XLin. ETuVAL Oletsflo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. —— . * * I' r r i— j" t <*«•■ !*«*■-■ .rr r ur j vsemrioi Kmetijska razstava. — Izkušnje z umetnimi gnojili. — Mlekarska razstava v Ljubljani. — Živinoreja v radovljiškem okraju. — Simodolska goved v Prekmurju. — Državna pod-kovska šola. — Semenogojski tečaj v Beltincih- — Poročilo o tečajih za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kme^ijsko-šolski vestnik. — Kmetijske novice. — Gospodarske stvari. — Družbene vesti. — Književnost. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene-— Inserati. * Ljubljanski vele§ejm. od 4.-13. septembra 1926. I« Strokovno poučni oddelek obsega vse stroke kmetijstva: poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinorejo, podkovstvo, mlekarstvo, sirarstvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, agrarne operacije in melioracije, kmetijsko stavbništvo in kmetijsko književnost. II. Mlekarstvo. Mlekarski izdelki, surovo maslo in sir. Mlekarsko orodje in stroji. lil. Kmetijski stroji in kmetijsko orodje. IV. Buteljska vina iz slovečih slovenskih goric. Dne 5. septembra 1926: Razstava plemenskih konj. Žrebci, kobile z žrebeti in zaskočene kobile, 2 in 3 letne žrebice. Za najboljše predmete in živali so določene številne denarne nagrade, diplome in priznanja. 50% popust na železnici. Permanentna legitimacija stane 30 Din. Vstopnica za enkratni obisk stane 10 Din Legitimacije in vstopnice veljajo za vse razstave, za kmetijsko in za vse druge. Priglase za udeležbo razstavljalcev sprejema uprava velesejma do 20. avg. 1926. Izkušnje z umetnimi gnojili. Veliko se danes piše in govori o rabi in veliki važnosti umetnih gnojil za napredek našega kmetijstva. Marsikdo je že rabil umetna gnojila pri tej ali drugi kulturni rastlini. Nekateri so imeli dobre uspehe, drugi slabše, nekateri tudi popolnoma nikakih. l i zadnji so takoj pogodili, da so umetna gnojila za nič. Krivda leži pa večji del na nas samsh, ker poznamo premalo svojo zemljo in življenske potrebe naših rastlin. Pečam se od mladih nog s kmetijstvom ter sem prijatelj umetnega gnojenja, 'tekom let sem preskusil že vsa gnojila, kolikor jih dosedaj poznamo. Tekom petnajstletnih poskušenj sem prišel do prepričanja, da so uspehi z umetnimi gnojili odvisni od treh naravnih pogojev, pa naj so to težko ali lahko raztopila gnojila, ali fosfatna ali kalijeva ali pa du-šičnata gnojila. Ti pogoji so: zadostna vlaga, toplota in črna prst (humus). Posamezne poskuse oziroma uspehe sem že svoječasno objavil, danes mi je v splošnem sledeče podati: 1. Gnojil sem 1. 1924. meseca februarja eno parcelo s kostnim superfosfatom, 400 kg na ha, in s 150 kg kalijeve soli; marca sem dodal še gnojnico. Uspeh je bil lansko leto izboru po nekaterih delih parcele z dobro, rahlo, črno, prodirno prstjo, dočim je bil uspeh na težki, neprodirni, glinasti zemlji po-dobetj ničli, to pa vsled preobilne moče, ki je bila v lanski prvi polovici poletja. A letos je bil pa pridelek na glinasti zemlji enak lanskemu na dobri črni zemlji. 2. Poskušal sem razna fosforova gnojila v zvezi s kalijevimi in dušičnatimi gnojili na surovi glinasti zemlji in na lahki puhlici; končnih uspehov nočem navajati, ker ni bilo nobenih, dokler sem gnojil samo z umetnimi gnojili. Iskal sem vzrok in ga tudi našel. Pognojil sem dotično zemljo potem z dobro predelanim kompostom. Cez par let sem zopet poskusil z umetnimi gnojili in takrat z uspehom, tako ugodnim kakor na najboljši črnici. Iz tega sledi, da moramo na surovi in pusti zemlji najprej črno prst narediti, šele potem lahko rabimo z uspehom umetna gnojila. 3. Ravnotako važni in potrebni so poskusi glede fosfatnih gnojil na raznih zemljah, ali naj vzamemo namreč lahkoraztoipna ali težkoraztopna fosfatna gnojila. Imamo sicer že preskušene recepte, ali vendar je domač poskus največ vreden. Ker pa začne skoraj vsak kmetovalec rabiti; umetna gnojila na najslabšem delu travnika, njive ali vinograda in pri tem nima uspeha kakor ga je pričakoval, ga pa to tako oplaši, da ne mara nič več slišati o umetnih gnojilih, češ, to je sama goljufija. Dragi stanovski tovariš, poskusi prav in se sam prepričaj! Morda pa si sam kaj zakrivil. Previdnost je mati varčnosti. Ponavljam še enkrat, kakor mora vsak obrtnik poznati svoje stroje in surovine, ravno tako mora tudi vsak kmetovalec poznati svojo zemljo in njene sestavine, drugače ga bo lahko goljufala kot pretkani goljuf preprostega človeka, posebno pa tistega, ki hoče na surovi in slabi zemlji rabiti umetna gnojila in doseči bogate uspehe. Franc Vide, Žvabovo. Mlekarska razstava v Ljubljani. Anton Pevc. III. Presno maslo. Bistvena razlika med mlekarskim in kmečkim presnim maslom je, da je prvo pravilno delano iz pasterizirane (na bo—tO" C segrete) in drugo iz surove smetane. Mlekarstvo kot obrt ali industrija mora zasledovati v prvi vrsti trpežnost in šele v drugi vrsti aromatičnost svojih proizvodov. Kot naj-aromatičnejše slovi na angleških trgih kmečko presno maslo iz Isigny v Franciji; svetovni sloves pres. masla iz danskih mlekarn slovi na njegovi trpežnosti, v aromatičnosti zaostaja za Isignyskim. Gotove plesnobne glive v slednjem pospešujejo ar orno na rovaš razkrajanja maslene tolšče, trpežnost Isignyskega pres. masla je zato majhna. S pa-sterizacijo uničujemo plesnobne in druge trpežnosti masla ali celo zdravju škodljive glive. Piesno maslo iz sladke pasterizirane smetane se izdeluje le na izrecno zahtevo odjemalca; njegova trpežnost je majhna, že 4. ali 5. dan po izdelavi začenja dobivati „star" okus, ki je začetek žalta-venja, — vzrokov je preveč za kratko razpravo. Pasterizirano smetano moramo v normalnih razmerah vsekdar umetno okisati s čistim nasadom mlečnokislinskih bakterijev (kulture streptokokov), s čemer moremo trpežnost pres. masla zvišati na več mesecev, v ledeno mrzlih, primerno suhih shrambah celo na leto -dni. Po kislini tako okisane pasterizirane smetane razločujemo danes na evropskih trgih 2 vrsti presnega masla, in sicer: 1. Pariško maslo, po okusu povsem sladko, po možnosti čim bolj aromatično. Smetane ne smemo pasterizirati pri toploti nad 73° C, da se ne pojavi v nji „kuhani" okus ozir. „okus po kuhi". Kisa se praviloma pri toplotah pod 12° C in doba zorenja (kisanja) nima presegati normalno 12 ur. Odstotna množina pridanega okisevalca se urejuje tako, da kislina zrele smetane ne presega v svoji tolšče prosti tekočini 18° po Soxhlet Henkelu, če je presno maslo določeno za vskladlščenje in da izkazuje v svoji tolšče prosti tekočini (po domače v pinjencu) 22—27° po S.-H., če se bo maslo porabilo v 2.—5. tednih po izdelavi. Po tem pravilu sme imeti smetana s 30% tolšče največ 12° S.-H., odnosno 16—18u S.-H., mora biti1 torej po okusu skoraj še popolnoma sladka, čeprav smo ji morebiti dodali 10% okisevalca. Kislino tolšče proste sme-tanine tekočine praktik najenostavneje ugotavlja z določanjem kisline v pinjencu; običajno pa se preračuna po ugotovitvi kisline v smetani. Izberi kulturo čim bolj a roma t ionih mlečnokislinskih vrst bakterijev! 2. Čajno maslo; okus je manj sladek, toda nikdar kisel; aromatičnost je cenjena, toda ne predpisana. Pasterizovalna toplota smetane sme presegati celo 90° C. Zorenje traja 16—20 ur pri toploti 12—18° C. Zrela smetana mora biti gosta in mora imeti 24—36° kisline po S.-H. Pri uporabi manj aro-matičnih vrst bakterijev za kisanje je sveže presno maslo največkrat finejše od pariškega po aromi in okusu, toda vsekdar manj trpežno pri večmesečnem vskladiščenju. Aromatičnost in tudi trpežnost presnega masla je odvisna od aromatičnosti krme, od snage pri do- Letnik XLIII._ KME TOV A L E C Stran 115. bavi mleka in od umnosti maslarja, ako se spaja s predpisom tehnike ustrezajočo uredbo rnaslarne. Pres. maslo je zelo trpežen proizvod ob ugodnih izdelovalnih in hranitvenih pogojih; izgub v našem maslarstvu je kriva le zaostalost ali bolje rečeno polovičarstvo v mlekarski praksi odločujočih činiteljev. — Američani poznajo do 11 mesecev staro, tako-zvano „zrelo" presno maslo. Pri umetnem Risanju ne prezri nikdar aromaticnosti okisevalca (kulture); v svoji praksi sem iz Danske dobil res aromatično kulturo edino k sklepu tečaja, odnosno k razstavi 1. 1912. na Dež. mlekarski šoli na Vrhniki, čeprav sem ves čas tečaja masi. kulture cd enoiniste danske tvrdke dobival. Trenutno morem zato za aroma-tičnost priporočati edino švicarske masi. kulture od tvrdke J. Spohr, Lugano ( v zalogi pri? Združenih mlekarnah d. d. v Ljubljani); tudi meni dosedaj znane iz Nemčije so vse b/ez izrazite arome. Glede drugih izdelovalnih predpisov glej knjigo „Pevc, Mlekarstvo s črticami o živinoreji". Naša trgovina se bo morala privaditi, da iz mlekarn v velikih kosih prevzeto presno maslo sama oblikuje v željene manjše kose, osobito kadar je promet bolj medel. Tudi v najčistejšem zraku ni mogoče ohraniti zraku dostopnih površin kosov pres. masla pred kvarjenjem; notranjost kosa pa je pri tem šc popolnoma sveža kakor prvi dan po izdelavi. Z mlekarskimi razstavami se skuša vplivati vzgojevalno ne le na kmeta in maslarje, marveč tudi na trgovce i n konsumenta. v Živinoreja v radovljiškem okraju, (Okr. ekonom Sustič.) Najprej moram pripomniti, da' se v tem članku nanaša marsikaj tudi na razmere živinoreje po drugih krajih. Ako naj se gorenjska govedoreja razmahne in povzdigne, potem je treba čisto druge, temeljitejše oskrbe travnikov po dolinah, kakor je današnja, in temeljitega preokreta v planinarstvu. Gorenjski kmet mora posvečati vse svoje sile povzdigi živinoreje. Šele v drugi vrsti, a z nič manjšo vnemo se mora zavzeti za napredek poljedelstva in sadjarstva. Početkom leta 1925. je bilo n. pr. v radovljiškem okraju okrog 12.000 glav goveje živine in 6000 ovac. Te številke nikakor niso nizke, toda pri naravnem bogastvu planin in ob zboljšanju vseh ostalih predpogojev, bi zatnogel ta okraj rediti najmanj 25—30% več živine. Pri živinoreji naletimo na mnogo nedostatkov, a tiajglavnejši so sledeči: 1. Nezadostno število plemenskih bikov; 2. povečini slabi, neodbrani, slabo odgojeni in slabo držani biki; 3. povečini bolj slabe, neodbrane, slabo odgo-jene in oskrbovane krave; 4. v vseh ozirih zanemarjeno travništvo, osobito pa planinsko pašništvo (glej „Kmetovalca" št. 20. iz leta 1923.); 5. slabi hlevi, jame in gnojišča; 6. splošno pomanjkanje paše. Odpomoč tem nedostatkom bi bila mogoča: 1. Z gmotno podprtim delovanjem okrajnih živinorejskih odborov. Ti bi morali stalno najmanj 10 let priskrbovati in vzdrževati zadostno število skrbno odbranih plemenskih bikov in merjascev v vsem radovljiškem okraju. Omogočiti bi se morala govedorejska in svinjerejska središča, kjer bi se izvajala tudi mlečna kontrola in vodilo rodovnik za plemenske živali. S tem bi se še najlažje pripravljala tla za živinorejske zadruge. Radovljiški in kranjskogorski živinorejski odbor sta s svojim dosedanjim delom dokazala, da bi bila ob zadostnih gmotnih sredstvih kos tej važni nalogi (glej ..Kmetovalca" št. 12., 13., in 14. iz 1. 1924.). 2. S prirejanjem rednih razstav krav in telic, združenih s premovanjem najboljših plemenskih živali. Te razstave se naj bi vršile glede na radovljiški okraj po enkrat na leto, in sicer na treh mestih, v Lescah, Boh. Bistrici in v Kranjski gori. 3. S prirejanjem vsakoletnih razstav sira iz vseh sirarn okraja, združenih s premovanji. 4. Z vztrajnim zboljševanjem planinskih pašnikov po posameznih srenjah. 5. Z oživljenim delovanjem obstoječih živinorejskih zadrug. 6. S prirejanjem poizkusov, za povečanje pridelka krme po dolinah na pripravnih kmetijah in po krajih, kjer ni strniščne setve. Ti poizkusi bi se morali vršiti pod nadzorstvom strokovnjakov. 7. Z intenzivnejšim gnojenjem travnikov in pašnikov s humoznimi in umetnimi gnojili na podlagi uspelih poizkusov. 8. Z razširjenjem gozdne paše na svetu Kranjskega verskega zaklada, v kolikor bi to razširjenje ne bilo v bistveno škodo gozdnemu obratu. One gozdne parcele, ki so za pašo popolnoma primerne in ki leže v višjih planinskih legah ter so za gozdni obrat z ozirom na rentabilnost gozda minimalne vrednosti, oziroma kjer bi bilo izkoriščanje za pašo dognano bolj dobičkanosno kakor za gozd — se naj izpremene v stalne paše. Umljivo je, da bi se v teh primerih ne smelo povsod goličiti gozda že z ozirom na varstvo strmih tal. Simodolska goved v Prekmurju. Simodolska živina spada med najbolj sloveče goveje pasme. Odlikuje se po svoji lepoti in donosnosti, pa svoji laščevitosti in velikosti in po svoji vsestranski porabnosti. Vse to pa seveda v razmerah, ki ji prijajo. Nastala je ta pasma pod najugodnejšimi pogoji za živinorejo v Švici. Danes jo najdemo skoraj po vseh delih sveta, kamor so jo za drage denarje vpeljali njeni ljubitelji. Tudi pri nas jo imamo, največ v Prekmurju. Uspehi z njeno rejo so pa taki, kakršne moremo zahtevati v naših nedostatnih razmerah. Marsikje se pozna ta pasma le še po barvi, kajti životne oblike in njene druge lastnosti so se močno obrnile po naših razmerah, po naši hlevski reji in njenih posledicah. Še najbolj je ohranjena ta pasma v Prekmurju, kjer kaže tudi nadalje pri njej ostati in jo izboljšavati z dobro domačo rejo in s skrbnim odbiranjem plemenskih živali, zlasti bikov, deloma pa tudi z vpelja-vanjem čistokrvnih plemenjakov iz Švice in drugih krajev, da se kri nanovo osveži in zabrani pogubna krvna sorodnost. ■b-oa. oz, fieiuenjak siinoaolske pasme, odlikovan na razstavi v Turnišču z denarno premijo, z diplomo ministrstva in priznanico vel. župana mariborske oblasti. Zadnja živinorejska razstava v Prekmurju, ki se je priredila v Turnišču, je pokazala, da se dobe v tem kraju tudi prav lepe in dobre živali. Pod. 32. nam kaže plemenjaka, čegar lastnik je Peter Šolar v Nedeljioi, ki je prejel za uspešno rejo poleg denarne nagrade tudi diplomo kmetijskega ministrstva in razentega še priznanico velikega župana mariborske oblasti. Državna podkovska šola. K obče koristnim in splošno potrebnim zavodom moramo šteti tudi državno podkovsko šolo. Od uspeha v teoretičnem znanju in praktičnem izvežbanju podkovskih pomočnikov, bodočih mojstrov, je zelo odvisno zdravje konjskih nog in kopit in posredno tudi zadovoljnost lastnikov konj. Star pregovor pravi: „Konj ima samo eno nogo." Če je ta pokvarjena, je konj neporabljiv. Kaj to pomeni za ljudi, ki s konji delajo in kruh služijo, ni treba posebej poudarjati. Vstop v podkovsko šolo imajo predvsem kovaški pomočniki, ki so že najmanj dve leti delali pri podkovskih mojstrih in ki so v podkovskem delu, četudi ne popolnoma, pa vsaj že toliko izvežbani, da je mogoče ž njimi vzdrževati za šolski pouk potreben obrat. Konja dobro podkovati ni navadno rokodelstvo, temveč veščina, pri kateri mora kovač posamezne dele kopita, ki so zapleteno sestavljeni in tudi njih življenska opravila natančno poznati, pa tudi dobro presoditi stojo in bojo konja, da ne trpita žival in lastnik zaradi napačnega podkovanja. Tečaj traja šest mesecev. Ta doba je neobhodno potrebna, ker pri tem pouku ne gre samo za to, da se učencem predava in delo pokaže, temveč za to, da učenci pod nadzorstvom učitelja več mesecev delajo in da si to, česar jim na razumnosti in sposobnosti primanjkuje, s pridnostjo in vajo pri delu prisvoje. Nekateri učenci vložijo pri vstopu v tečaj ali kmalu, potem prošnjo na ministrstvo poljeprivrede i voda za skrajšanje učne dobe, ali pa vložijo take prošnje županstva, večinoma s tem razlogom, da jih občine nujno potrebujejo. To pa ni v korist ne učenca, še manj pa v korist dotične občine, ker učenec, ki ni bil deležen popolnega pouka in ki si ni pridobil temeljite izvežbanosti v podkovstvu, ostane — če se mu skrajša učna doba na 3 mesece ali še manj — običajno ravno tak površnež kakor je bil prej. Izkušnje nas uče, da 50% takih kovačev nikdar ne misli, kaj da dela, temveč izvršuje svoje delo po rokodelsko in premalo premišljeno in zato površno, v škodo kopit in lastnikov konj. Pa ne samo to! Skrajšanje učne dobe tudi zelo kvarno vpliva na one učence, ki za skrajšanje niso prosili, ker se čutijo vkljub svoji pridnosti zapostavljene. Res je težko pri današnji draginji izhajati s temi skromnimi sredstvi, ki jih imajo kovaški pomočniki. To pa ne sme biti vzrok za skrajšanje učne dobe, ker se s takim skrajšanjem zmanjšuje praktična sposobnost podkovskih kovačev in šola ne more dosegati v zadostni meri svojega namena. V interesu podeželske konjereje je, da občine ne pošiljajo prošenj za skrajšanje učne dobe. Če hočejo imeti res dobre podkovske kovače, naj jih podpirajo, in naj določajo tudi primerne premije, ki naj se razdeljujejo o priliki konjskih premovanj tistim kovačem, ki jih v resnici zaslužijo. Žalibog je dandanes še dosti takih kovačev (zlasti onih, ki so bili pred svetovno vojno pripuščeni k enodnevni skušnji), ki delajo, tako slabo in površno, da bi se jim ne zgodila nikaka krivica, če bi se jim kovanje konj sploh odvzelo in prepovedalo. Dobro izšolani in izvežbani kovači so v prid deželi in vojski, ki jih v vojnem času nujno potrebuje. Mihael Knaf!ič, živinozdravnik in učitelj podkovstva. Semenogojski tečaj v Beltincih. Da se vpeljejo sreski ekonomi v praktično odbiranje pose-vov in rastlin zunaj na polju v svrho pridelovanja semena, je priredilo vel. županstvo mariborske oblasti pod vodstvom oblastnega kmet. ref. inž. Zidanška dne 16. junija t- 1. enodneven tečaj na semenogojski postaji v Beltincih. Tečaja se je udeležilo 18 kmetijskih strokovnjakov; predvsem vsi sreski ekonomi mariborske oblasti, nadalje g. direktor 2mavc in prof. Sadar s srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in g. ravnatelj kmet. šole v Št. Jurju, inž. Petkovšek. Tečaj je otvoril g. svetnik Zidanšek v prostrani graščinski žitnici s pozdravom vseh udeležencev. Nato je podal glavne smernice o uporabi letošnjih proračunskih kreditov za sreske ekonome, ki morajo navzlic temu, da so majhni, roditi obilo dobrega dela in uspeha, če so združeni z dobrimi nauki in navodili. Vodja semenogojske postaje inž. Mikuž, je potem v daljših izvajanjih in z demonstriranjem razkazoval, kako je treba odbirati in vzgajati dobre rastline in poseve za seme. Od prvovrstnega semena ne zahtevamo samo, da je čisto, kaljivo, zdravo, ne prestaro, da so rastline, ki iz njega klijejo odporne proti boleznim in poleganju, temveč mora imeti še celo vrsto dednih nagnjenj in ono neizrabljivo silo v sebi, katera zamoreta ta nagnjenja spraviti do učinka in veljavo. Dobro seme mora rediti poseve z izenačeno in krepko rastjo, ki dajejo tudi v nenormalnih letih povprečno količino normalnih pridelkov. Kakor je pri živini glavna stvar odbira dobre plemenske živine, tako se tudi rastlinogojstvo poslužuje tega načina za pridobivanje zboljšanega semena. Semenogo.istvo pa razločuje več načinov odbire. Vse pa zasledujejo eninisti cilj, da se mora iz ocene in presoje poseva zunaj na polju in iz ocene semena V žitnici ugotoviti vzgojno vrednost semenskega materiala. Na semenogojsketn polju pristave Nemščak pri Beltincih so se po končanem predavanju prepričali udeleženci tečaja do kake stopnje, do kakih gospodarskih vrednot se lahko vzgojijo naše kulturne rastline. Nad fi()U parcel in parcefic je kazalo izletnikom razne vzgojne vrste ali linije domače pšenice in domačega ovsa, ki so se druga od druge razlikovale v izmenah (varijaciiali). Med temi domačimi vrstami (linijami) pa so bile posejane tuje vrste kulturnih rastlin, ki so že z daleka kazale svoj tuji izvor, Smelo lahko trdimo, da nam je setne-nosojsko polje v resnici nudilo pestro sliko, kjer tekmuje nad sto in sto rastlinskih bitij (individijev) in na desetine tujih vrst za prvenstvo gospodarskih prednosti. Uspeli štiriletnega delovanja semenogojske postaje leži na dlani, Med pregledovanjem poedinih posevov smo našli vzgojne vrste, ki morajo dati najmanj 30% več pridelka, kakor nevzgojene vrste po sosednjih njivah in poljih. Zapuščajoč semenogojsko polje nase domače edine postaje, smo bili vsi edini v tem, da smo dosedaj še veliko premalo delali na tem polju, na polju vzgajanja semen. Dejstvo je, da zamore le dobro semensko blago z lastnostmi, ki se trajno podedujejo, dajati dobre poseve in obilne žetve. Potoma smo si ogledali na velepnsestvu v Beltincih še moderno vzrejevališče jorkširskih svinj in pleme-nilno postajo originalnih žrebcev belgijske pasme. Po teh ogledih je uprava veleposestva povabila udeležence tečaja na malo zakusko, ob kateri priliki je izrekel obl. kmet. referent inž. Zidatišek vodji semenogojske postaje inž. Mikužu odkrito priznanje in iskreno zahvalo za njegovo plodonosno delovanje na polj n semenogojstva ter obenem pozival vse udeležence da naj se ravnajo pri pridobivanju semena po navodilih, ki so jih slišali, da se zanese na ta način ta veda v vse kmetijske sloje. Želimo tečaju, ki ga je omogočilo kmetijsko ministrstvo, mnogo trajnega uspeha! Poročilo o tečaiih za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja. O priliki letošnjega velesejma je priredila ..Brezalkoholna produkcija" v Ljubljani dva tečaja za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja ter o konserviranju sploh. Prvi je trajal od 1. do 3.. drugi pa od 4. do 6. julija t. 1. Oba tečaja sta bila prav dobro obiskana. Med udeleženci so bili med drugimi tudi sledeči gg.: Boško Boškovič in Pavle Petkovič, referenta v ministrstvu za kmet. ter zastopnika „Srbskega poljoprivred-nega društva v Belgradu", višji sadjarski nadzornik v p. in urednik ..Sadjarja in Vrtnarja" M. Humek, višji kletarski nadzornik v p. I. Gombač, prof. na drž. srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Josip Priol, okrajni ekonomi: Franjo Kafol iz Novega mesta, Josip Zupane iz Ptuja, Vekoslav Štam-par iz Ljutomera, Pavao Cesar iz Samobora itd., kaplan Lojze Sunčič iz Male Nedelje, art- major v p. Burnik kot zastopnik kmetijske podružnice v Tehar.iih. profesor Verbič, sedem šolskih upraviteljev (ic), večje število voditeljic gospodinjskih šol in tečajev: Mariianišče, dr. Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški, Škofia Loka. Šmihel', Repnje itd.), čč. sestre prednice iz Marijanišča, Leonišča, Hiralnice sv. Jožefa itd., poleg teli nekaj absolventov raznih šol. dijakov, železničarjev ter drugih interesentov iz raznih krogov. V kolikor niso bili po uradnih poslih zadržani, so se te-čaia udeleževali tudi gg. šef oddelka za kmet. v Ljubljani f. Sancin, kmet. svetnik I. Trampuž, kmet. svetnik in urednik ■■Kmetovalca" V. Rohrman, tajnik Kmet. družbe inž. Lah itd. Predavatelj — J. Baumann iz Buchenbacha pri Frciburgu (Nemčija) - je snov obdelal stvarno, znastveno in vendar lahko umljivo, tako da so udeleženci tako predavanjem kakor tudi praktičnim predavanjem z največjo pazljivostjo sledili. Predaleč bi vedlo, če bi hoteli na tem mestu objaviti vsebino in kratek pregled teh tečajev. Udeleženci — priznani strokovnjaki — bodo to objavili v strokovnih listih. Vsi so se navdušeni za brezalkoholno organizacijo razšli ter bodo na svojih mestih delovali za uresničenje velike ideje. Naj kdo sodi o brezalkoholnem gospodarstvu kakor hoče, eno je gotovo: brezalkoholna uporaba grozdja in sadja ter konservirauje sploh postaja važen činitelj v našem gospodarskem življenju. Na.i bi seme, ki ga je zasejala ,.Brezalkoholna produkcija", vzkalilo in postalo mogočno drevo, ki bo razprostrlo veje treznosti, sreče In blagostanja tudi v naši mladini, a po alko-| holizmu globoko razruvani državi. Dolžnost mednarodnih činiteljev, posebno države pa je, da taka stremljenja podpirajo! VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le s v o j i ni udom, ki so se podpisali s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti pismu 3 D i n (v znamkah) za stroške. Vprašanje 52: Že osem mesecev so nekatere moje kokoši podgromaste. Zdravil sem jih že na različne načine, pa nič ne pomaga. Rad bi vedel, če je meso tako bolne perutnine še užitno. Kako zdravim podgromaste kokoši? (F. S. V Z.) Odgovor: Podgromaste kokoši so take, ki dobijo otekle', bele noge, nastale vsled debelih krast, podobnim ribjim luskinam. Takim kokošim se noge šibijo, da ne morejo hoditi, in marsikatera na tej bolezni pogine. Povzroča jo mala pršica, podobna tisti, ki je vzrok garjavosti pri ljudeh in živalih, imenovana kurji srbeč. Zajedalka se zarije pod kožo in kokoši neznosno nadleguje. Te postajajo nemirne, se slabo rede, slabo nesejo jajca ter se kljujejo po nogah, kjer se delajo vedno večje garje In tvorijo veliki izrastki. Bolne kokoši je ločiti od zdravih in garje mazali z milom. Ko so se garje zmehčale, jih je previdno oluščiti, noge izmiti s toplo vodo ter jih dobro od rgniti z bencinom. Bencin zaide pod kožo in pomori zaje-dalke. Čez četrt ure se morajo noge izmiti v topli vodi in na to namazati z vazelinom. To se ponavlja tolikokrat, dokler se delajo nove kraste in so živali nemirne. Ko postanejo noge čiste in se živali pomirijo, je znamenje, da so vse pršice po-morjene. Kurji srbeč prehaja od kokoši na kokoši, torej je ta bolezen nalezljiva. Zato moramo prostor, kjer se nahajajo bolne živali, temeljito razkužiti. Ves gnoj, ostanke krme in smeti iz kurnjakov je treba sežgati, tla, vrata, korita, sedeže popariti z vročim lugom in potem pobeliti z apnenim beležem. Dobro je zamazati vse špranje z apnom, da se v njih uniči ta golazen. Samo z največjo čistoto in temeljitim razkuževanjem boste odstranili to bolezen iz svojih kokošnjakov. t.. Vprašanje 53. Kaj je vzrok, da mi začne svinjsko meso v preevrti masti piesneti? Osoljeno meso sušim 4 do 5 tednov v dimniku in na to še 14 dni na svežem zraku. (I. K. v V.) Odgovor: Meso začne piesneti v zaliti masti zaraditega, ker se pri 14 dnevnem sušenju na svežem zraku navzame plesnobnih trosov (semena plesnji). ki se začnejo po malem razvijati na prekajenem mesu in povzročajo plesnobo. Vaša shramba je najbrže polna takih trosov, ker je premalo suha. R. Vprašanje 54. Kakšnega izvora je sol. ki se prodaja pri trgovcih pod imenom industrijska sol. Ali ni morda ta sol kajti it in ali je ta sol dobra za pokiadanje živini? (T. E. v H.) Odgovor: Industrijska sol je na poseben način denatu-rirana sol, to se pravi, da so ji primešane stvari, ki so za dotično obrt pripravne, za uživanje pa brezpogojno škodljive. Zato tudi industrijska sol ni za pokladanje živini, ker bi ji škodovala. Kaj prodajajo dotični trgovci pod imenom industrijska sol, nam ni znano, ker se izdelujejo razne vrste industrijske soli, kakor to zahteva ena in druga industrija. Po zakonu se sme oddajati industrijska sol tudi edinole dotičnim industrijam, posamezni trgovci je pa sploh ne smejo prodajati na drobno. Ni izključeno, da se godijo zopet kake sleparije s kajnitom. R. Vprašanje 55. Imam kis iz vinskih tropin in sadjevca, ki je bil do prvega pretakanja finega okusa. Po pretakanju pa postaja čim dalje slabši in se bojitn, da se bo vsa ocetna kislina iz njega izgubila. Kako naj ravnam s kisom, da bo na ocetni kislini pridobil? Ali naj dodam ocetnega ekstrakta in koliko istega na 100 1? (A. G. v B.) Odgovor: Vaš ocet je bil od vsega početka premalo močan, zato so se zaredile v njem drobnoživke, ki razkrajajo ocetno kislino in jo uničujejo. Ocet se da popraviti na dva načina ali potom prekipenia s pomočjo alkohola in ocetnih glivic ali pa s pomočjo dodatka ocetne esence. Zadnja pot je krajša in v tem primeru tudi bolj hvaležna. Koliko ie dodati te esence, se ravna po njeni moči, t. j. po odstotkih ocetne kisline, ki jih esenca vsebuje, po drugi strani pa tudi po tem, koliko odstotkov kisline je še v tistem opešanem oetu. Trebalo bi za to kislinomera, če hočete natančno delati. Svetujemo Vam pa, da si pomagate v Vašem položaju s poskusnim prilivu n jem ocetne esence v malem. Vzemite liter oeta in odmerite pi ilično količino esence, ki jo primešavate po malem toliko časa, da je ocet zopet dosti močan. Preračunajte potem sami, koliko Vam je treba esence za 100 1. R. Vprašanje 56. Kaj je krivo, da je ostalo nekaj semenskega krompirja v zemlji in da je napravil saino nekaj drobnih gomoljčkov, namesto da bi bi! izkalil in zrastel? (I. P. v G.) Odgovor: Ta lastnost krompirja je v tem primeru naj-brže podedovana. Temu ni kriva shramba, ampak izrodba in z njo združena izmena krompirja. Sadili ste slabo seme. Bodite zaraditega pri odbiranju semena bolj previdni. Mogoče tudi, da je krompirjevo gomolje pred saditvijo pognalo preveč klic, ki ste jih potrgali in da je tudi kot posledica postala ta napaka, da je krompir pognal le še nekaj gomoljčkov R. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica v Št. llju pri Velenju je zborovala 30. maja. Od 35 udov je bilo 11 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je priredila dvodnevni kmetijski tečaj in da je sodelovala tudi pri gospodinjskem tečaju. Računski zaključek izkazuje 5235 Din v dohodkih in 4625 Din v stroških, tako da je pre-stanka 610 Din. Delegatom je bil izvoljen Fr. Schreiner. Kmetijska podružnica v Zapogah je zborovala 30. maja. Od 25 udov je bilo 12 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je podružnica kupila Heidov trijer in prejela za to drž. podporo 1000 Din. V odbor so bili izvoljeni: načelnikom Al. Hočevar, Andr. Jenko, Ant. Zirovnik, Jan. Jerman, Ant. Aljaž in Fr. Aljaž. Detegatom je bil izvoljen Al. Hočevar. Sklenilo se je nakupiti travniško brano. Kmetijska podružnica v Zakotu pri Brežicah je zborovala 30. maja. Od 49 udov je bilo 17 navzočih. Iz poročila posnemamo, da je imel odbor 4 seje, kjer se je sklepalo o nabavah gosp. potrebščin. Vel. županstvo, je dalo 1500 Din podpore za nakup travniških bran. Računski zaključek izkazuje 713 Din prebitka. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Volčanjšek načelnikom, Vinko Grobnar, Jože Šetinc Jože Hervol in Iv. Novak. Delegatom je bi!1 izvoljen Iv. Volčanjšek. K'net>jska podružnica pri Sv. Bolfenku je zborovala 6- junija. Od 24 članov je bilo 14 navzočih. Odbor je imel 3 redne seje in več posvetovanj. Računski zaključek izkazuje 526 Din dohodkov. 165 Din stroškov, torej .361 Din preostanka. V odbor so bili izvoljeni: Al. Brunčič načelnikom, za odbornike pa: Ferd. Pšunder, Vinko Simonič, Fr. Kranjc. Jan. Lah, Fr. Vršič in Mat. Gajser. Delegatom je bil izvoljen Vinko Simonič. Sklene se najeti delavca za trijer, ki ima pobirati od članov po 1 Din za mernik očiščenega žita, od nečlanov pa 2 Din. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Na državni kmetijski šoli ira Grmu (Novo mesto) se prične šolsko leto 1926./27. s pričetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola traja od začetka novembra t. 1. do 31. oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu in je prirejena za učence iz vseh krajev Slovenije, ker se v njej poučujejo vsi važni kmetijski predmeti; še posebno pa je pripravna za učence iz vinorodnih krajev. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev od začetka novembra do konca marca in je namenjena učencem iz nevinorodnih krajev. V bodočem šolskem letu se vsled pomanjkanja stanovanj na zavodu ne bo vršil pouk v I. letniku zimske šole, ampak samo v celoletni šoli in v II. letniku zimske šole. Prihodnje leto pa bo otvorjen zopet I. letnik zimske šole. — Letos se bo sprejelo v zavod torej do 40 prosilcev celoletne šole. Gojenci uživajo v internatu vso oskrbo in so pod stalnim nadzorstvom vzgojitelja. Na šoli je ,nekaj nad polovico državnih (brezplačnih) mest, ostalo so privatna plačujoča mesta. — Za sprejem na brezplačno mesto lahko prosijo sinovi kmetskih staršev, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da so sinovi manjših in srednjih posestnikov in kojih starši se zavežejo, da obdrže sina po dovršenem šolanju na domači kmetiji, kajti šola ima namen, da vzgaja dobre, zgledne kmetske gospodarje, zato imajo sinovi kmetskih staršev, bodoči gospodarji, prednost pred vsemi drugimi prosilci. Vendar lahko za privatno (pl'a-č».ioče) mesto prosijo tudi prosilci drugih stanov. Pogoji za sprejem so: starost ne manj kot 16 let in največ 20 let. moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina za plaču.ioče učence znaša dosedaj 400 Din mesečno, a upati je, da se bo predlog ravnateljstva pri kmetijskem ministrstvu upošteval in bo preskrbnina znižana na največ 200 Din. O tem bo ravnateljstvo poročalo v časopisih takoj, kakorhitro prejme ministrski cdlok. - Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo. kolkovatie s 5 Din ter priložen kolek 20 Din za rešitev in vložene pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto, najpozneje do 25. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: a) za privatne (Dlaču.ioče) učence: 1. krstni in rojstni list (kolkovan z 10 Din), 2. domovnico (kolk- z 20 Din), 3. zadnje šolsko spričevalo (kolk. s 5 Din). 4. nravstveno spričevalo (kolk. z 20 Din), 5. zdravniško spričevalo (kolk. z 20 Din), 6. izjava staršev ozir. varuha, da so pripravljeni plačevati stroške šolanja (kolk. z 2 Din), b) Za državne (brezplač: e) učence: Od 1. do 5. kakor pri plačujočih. 6. Izjava staršev, da ostane prosilec po dovršeni šoli na domačem posestvu in da v nasprotnem slučaju ali v slučaju predčasne zapustitve zavoda povrnejo državi stroške šolanja (kolk. z 2 Din). 7- Izkaz premoženja (oz. ubožno spričevalo), potrjeno od občinskega, davčnega in župnega urada (kolkovan z 2 Din). — Opozarja se predvsem na to, da že sedai leži pri ravnateljstvu 12 prošenj za sprejem od prosilcev lanskega leta in da je treba prošnje vložiti čimpre.ie. sicer bo zavod napolnjen in prošnie ne bodo imele uspeha. Ponovno se poudarja, da se bodo letos sprejemali novi učenci samo v letno šolo. da ne bodo imeli prosilci za zimsko šolo brezpomembnih stroškov in pisarij. Vsak prosilec naj točno navede svoj naslov. Letnik XLIII. zlasti pošto. Natančnejša pojasnila v vseli zadevali daje ravnateljstvo. Enoletna vinarska in saajarska šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926./27. dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 5 + 20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske iu sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti 1. krstni list; 2. dotnovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, da reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno Din 400. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidna iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancu proti plačilu Din 5 v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Žmavc. Drž. podkovska šola na Selu pri Ljubljani. Dne 26. junija 1926. se je vršil zrelostni izpit gojencev o podkovanju. Tečaja se je udeležilo 13 učencev ter so izpit položili s prav dobrim uspehom: Hiti Anton iz Stražišča, Masten Konrad iz Središča pri Dravi, Ogrin Pavel iz Vel. Ligonje, Trstenjak Jože iz Št. Lenarta, Kolbl Jakob iz Borecov pri Ljutomeru, Kolbl Martin od istotam ter PauMn Ivan iz Podtabora. Pripomniti moramo, da so se zlasti odlikovali v praktičnem iz-vežbanju Hiti A., Masten K. in Trstenjak J. Od ostalih 6 gojencev sta napravita 2 z zadostnim, 4 pa z dobrim uspehom. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra do 1. aprila. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. KMETIJSKE NOVICE. Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan gospod Mihael Knaflič, veterinar in honorarni učitelj na drž. podkovski šoli na Selu pri Ljubljani. Prvi državni strokovni izpiti za državne uradnike kmetijske stroke so se vršili 14. t. m. na državnem veleposestvu Božjakovina pri Zagrebu. Izpit so položili z vrlo dobrim uspehom gg.: Lovro Ozmec (hrv. Petrina), Jovo Rajčevič (Go-spič), Alfonz Zdolšek (Logatec), z odličnim uspehom Josip Sustič (Radovljica). GOSPODARSKE STVARI. Razstava ..Ljubljana v jeseni" se priredi prvič letos od 4. do 13. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: kmetijstvo in splošno vrtnarstvo, avtomobilizem, radio, higieno, slovensko upodabljajočo umetnost. Kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega kmetskega gospodarstva in bo dajala obeležje vsej prireditvi. Priključena pa bo tudi razstava onih predmetov, ki pridejo v poštev za jesensko, zimsko iti spomladansko sezono v vseh strokah. — Gospodarska tehnika se menjava in spopolnjuje z veliko brzino. Zato bo ta razstava našim kmečkim gospodarjem še posebno dobrodošla, ker bodo imeli priliko, da ta napredek pregledajo in si pozimi priskrbe predmete prvovrstne kakovosti, ki jih potrebujejo v svojem gospodarstvu. DRUŽBENE VESTi. Nabiranje inseratov za „Kmetovalca". Povodom kmetijske razstave v Ljubljani od 4. do 13. septembra t- 1. bo izšel Kmetovalec dne 31. avgusta v pomnoženem številu. Interesente vabimo, da se priglašajo za to priliko s svojimi inserati zadnji čas do 20. avgusta. KNJIŽEVNOST. Knjižnica za vinogradare i voeare. Prvi zvezek te knjižnice je ravnokar izšel in opisuje peronosporo, oidij in grozdnega molja. Spisal ga je znani strokovnjak prof. Iv. Radič. Brošurica je spisana v srbohrvaščini in pojasnjena z raznimi slikami. Cena ji je 3.50 Din, s poštnino 4 Din. Naročiš jo lahko v večjih knjigarnah, sicer pa pri upravi ..Gospodarskih Novin" v Zagrebu, Gunduličeva ulica br. 24. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Osebne vesti: Tov. Fran Gombač, višji kletarski nadzornik v p., je bil odlikovan z redom sv. Save. — Tov. inž. Ciril Jeglič je položil profesorski izpit na visoki kmetijski šoii v Zagrebu. — Tovariša Alfonz Zdolšek in Josip Sustič, sreska kmetijska referenta, sta položila drž. strokovni izpit s prav dobrim, odnosno odličnim uspehom. Naše čestitke! — Tov. f: trna n Stoklas, je sprejet v drž. službo ter je nastopil mesto sreskega kmetijskega referenta v Prevaljah. — Tov. Anton Kovačič je sprejet v drž. službo kot zvaničnik — vršilec dolžnosti vrtnarja demonstratorja na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Društvena skupščina 1926. se bo vršila dne 18. in 19. septembra t. 1. v Mariboru. Natančni dnevni red bo objavljen pravočasno na tem mestu in v dnevnem časopisju. V glavnem je zamišljen tale program: V soboto, 18. IX. 1926. od 10. do 14. ure oficielni del skupščine v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Od 14. do 16. ure skupen obed v mestu in od 16. do 18. ure poučno predavanje s skioptičnimi slikami v zborovalnem lokalu. — V nedeljo, 19. IX. 1926. Za prenočišča od sobote na nedeljo bo po možnosti poskrbljeno (na vinarski šoli, ev. tudi v mestu). V nedeljo se bo vršil ob ugodnem vremenu in ako se za to prijavi dovolj udeležencev, družabni poučni zlet v bližnjo mariborsko okolico. Organizacija zleta se pripravlja in bodo podrobnosti še objavljene. — Ministrstvo prometa smo zaprosili, da dovoli udeležencem skupščine ugodnost polovične vožnje v času od 17. do inkl. 20. IX. t. 1. — Skupščini morejo prisostvovati ustanovni, redni in podporni člani in po njih vpeljani strokovnjaki nečlani; glasovalno ter aktivno in pasivno volivno pravico pa imajo le redni člani društva. — Samostojne predloge in predavanja za skupščino morajo člani vsaj 14 dni prej predložiti, odnosno prijaviti odboru. Na prijave po tem roku se ne bo oziralo. Predlogi in predavanja naj bodo kratka in jedrnata že z oziram na omejeni čas. URADNE VhSTI. Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, v četrtek, 1. julija 1926- (Dalje.) Družba se je udeležila po svojem zastopniku živinske razstave v Novem mestu, ankete za ustanovitev mlekarske šole v Škofji Loki, zborovanja za ustanovitev ..Mlekarskega društva za Slovenijo" in nekaterih drugih zborovanj. Sodelovala je tudi pri ustanovitvi ,,Kola jahačev in vozačev v Ljubljani", ki ima namen prirejati konjske dirke in pospeševati konjerejo v ljubljanski oblasti. V splošnem je to društvo bolj športnega značaja. Skupno z upravo Velesejma je družba določila, da se letos v septembru priredi kmetijsko-poučna razstava, na kateri bodo sodelovale razne korporacije in zavodi. To vprašanje je prišlo pozneje kot posebna točka na dnevni red. Zaradi zavarovanja kmetijskih delavcev se je družba udeležila ankete pri „Obči zavarovalnici", kateri jc prisostvoval tudi zastopnik centrale iz Zagreba. Ob tej priliki je tajnik, kot družbeni zastopnik, poudaril zahteve kmetijstva: zavarovalna ugodnost se naj raztegne tudi na gospodarja, gospodinjo in družinske ude; število zavarovanju podvrženih delavcev pri posameznih strojih se naj našim gospodarskim razmeram primerno zniža; cetotno zavarovanje kmetijskih delavcev se naj pavšalira. Prvi zahtevi je bilo ugodeno z odredbo centralne zavarovalnice v Zagrebu; druga vprašanja se bodo pa ponovno obravnavala na anketi, ki jo bo sklicala centrala v Zagreb. Blagovni promet se je v zadnji dobi povoljno razvijal. Vsled živahnejšega povpraševanja je morala družba naročiti še dva vagona modre galice in dva vagona žvepla ter tri vagone čilskega solitra. 500 kg sive francoske ajde je bilo kmalu oddane in je morala družba nabaviti še nekaj domače. Priskrbelo se je še sledeče orodje in stroje: 73 škropilnic, 104 žveplalnikov, 20 okopalnikov „Planet", 50 Sackovih plugov in osipalnikov, 5 bran in razne druge potrebščine. Nabava žvepla je bila težavna, ker ga v Trstu ni bilo dobiti, dobava iz Ka-tanije pa traja mesec dni. Za čilski soiiter jc carinama zahtevala maksimalno carino, ker prihaja to blago iz njpogodbcnc države. Tvrdka Kozinc v Sevnici jc ponudila družbi sadni in grozdni mlin lastnega izdelka. Razentega je bilo treba naročiti tudi nekaj sadnih in grozdnih mlinov in stiskalnic iz Kloster-neuburga, ki ima za te vrste strojev najboljšo tvrdko. G. Ba-juk je priporočal, naj bi družba naročila reblalnik tvrdke Mayfarth na Dunaju, znamka „Ideal 8". Po raznih pojasnilih sc je poročilo tajništva odobrilo. Kmetijska razstava na Velesejmu. O tem predmetu je poročal g. svetnik Rohnnan, ki je v velikih potezah razložil načrt nameravane razstave in navedel korporacije in zavode, ki se jih k tej namerava pritegniti. Naprosilo se bo tudi kmetijsko ministrstvo za primerno podporo. Razni nasveti gg. odbornikov se bodo primerno upoštevali. Končno je glavni odbor načelno odobril prireditev te razstave po družbi na Ljubljanskem velesejmu ter poblastil družbeno vodstvo, da tozadevno ukrene vse potrebno, da bo prireditev čim bolje uspela. Na resolucijo živinorejskih odborov z Gorenjskega zaradi nabave živinske soli bo družba ponovno načela to vprašanje pri državni monopolni upravi. (Konec prih.) VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo SPORED: 1. Točke !.—6. po § .31. družbenih pravi! 2. Slučajnosti. Novo mesto, v nedeljo, 12. septembra 1926. ob desetih dopoldne v kmetijski šoli na Grmu; Podčetrtek, v nedeljo, 22. avgusta 1926. ob štirih popoldne v šoli; Selce, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob polosmih zjutraj v hranilnici; Sromlje, v nedeljo, 29. avgusta 1926- po sv. maši v šolskem poslopju; Sv. Jurij ob Ščavnici, v nedeljo, 15. avgusta 1926. ob dveh popoldne pri tovarišu Mlinariču v Očeslavcih. Tržn® cene v Ljubljani In v Mariboru. Cene »o navedene v dlnaurllh. Ljubljane Konji (prigon v Lj. 140, v M- 19): i pa,- dobrih koal.......... 2.000 do 10.000 Voli in krave (prigon v Lj. 69, v M. 601 glav): Maribor Ljjbijana Maribor te žive teže I....... 1 .. ., II. >..... t .. .. .. >11....... 1 .. .. krave, klobasarice 8-50 do — •— 8- - do —•— 7-50 do -■— 3-— do 4- 7 50 do do 6 do 6- do 8-25 7 25 6 50 3 75 Teleta (prigon v Lj. 1 kg žive teže .... Prašiči (prigon v Lj. 1 komad 6— 8 tednov »tari t ..3—4 neisoi ., 2 ., 5—7 ! .. 8—10 ! ., eioletil . ) kg iive teže. debeli . t .. artv» teže. debeli 7, v M. 18 glav): .......II 50 do 12-50 10- do 317, v M. 274 glav): ,..... 250- - do 310' 125-— do 28 J*— do 420*— do 550-— do I50--350--450-— E80--1000-- do 1200-— 10-50 do 12-50 15-— do 17-- Kože: t koaiad koalske kož« 1 ki coveje kože . . 1 telečje kože « .„ prašičje kože . 1 .. goratega mila 1 .. »adpiatov . . t 75-- do II'— do 15-— do 6-- do 75-- do 50 - do 100 — 13"-18-750 120-65 - Perutnina: komad, piščanec kokoi . Mleko, maslo, jajca, sir: liter mleka....... „ smetane...... kg čajnega masla .... .. surovega masla . . . ., bohinjskega sira , . . .. sirčka...... lalce .......,, Žito In drugo: Q pšenice...... ..rži ... . .... ječmena....... .. ovsa....... ., prosa........ .. koruze (nove. sašeae) . . .. ajde........ .. fižola, rlbničaa .... ,. tlžola. prepeličar .... .. krompirja Krma: a sladkega sena . .. kislega seaa ..... .. slame . ....... Curivo: i» trdih drv . . , . mehkih drv .... , 12-- do 20 - 15- — do 25- - 25"- do 40- 35-- do 45-- 2'50 do 3'— 2-- do — — 12- do 16 - do 55" - 4 v— do 65-— 40-- do —•- 36 do 40* — 38 - — 9 - do 10- 3-- do 7 - 0 75 do !•- —'75 do 1 25 360 - do 370 - 350" — do 375-- 250' — do 280'- 225-- do 259 — 230- do 260-- 225' do 25 H-- 241-- do 260 — 250- do 275* — 270- do 290* — 250- do 275" ~ 240 - do 250*— 240 - do 275" - 310 do 320' 250* - do 275- - 350- 200-- do 350-- 350'- 125 do 15:.-- 75 dc 2 }0'— 100 rto '—■— 6) - do 80'- 75 —' — do 50'- 40-- do 50'- 150"- do —•- 140'- do 16>- 75 do —•— 105-- do 120.— Poštnina plačana v gotovini. štev. 14. V Ljubljani, 31. julija 1926, _Leto XLIII. METOVALEC Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inserati se računajo po naslednjih cenah: Vi stran .... Din 1200 — »/« strani .... Din 200 — Va strani .... Din 600'— '/s strani . . . . Din 150 — '/3 strani .... Din 400'— VI3 strani ... Din 10U-— !n 2160. Sejalni stroj Jsaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780.—. Kultivator z devetimi (peresnimi) noži po Din 1980.—. Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli za 7" plug po Din 420.—. ,.Pianet junior" kultivatorji. Na mnogostranske želje nabavila si ie družba večje število dobro znanih orig. Hofherr-Schrantz-Člayton-Shuttleworth-ovih tzv. Planet junior oko-palnikov (kopačic). Ta kultivator štev. 8 za konjsko vprego, teža pribl. 42 kg, stane s prestavljalnim kompletnim okvirjem Din 750.—. Mali Planet junior št. 18 s kopačem za eno kolo, teža pribl. 9 kg Din 220.— Planet kultivator je nesporno najboljše orodje za kulturo krompirja, koruze, krmske pese, hmelja, tobaka, za vinograde itd. Vabimo poljedelce, da si zalogo ogledajo, tudi če si stroja ne nameravajo takoj nabaviti. V Mariboru so Sackovi izdelki tudi na zalogi v družb. hiši. Meljska cesta 12. Krave, ki se ne obreje ali zvržejo, so največkrat na nalezljivem katarju nožnice bolne. Nad 800 krav je bilo z „Bissulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. „Bissulin" je pomagal v preko 1000 slučajih. Le na živinozdravnisko odredbo. H. Trommsdorff, Chemische Fabrik Aacheu (Nemčija). — V zalogi pri : „Lykos", Mr. K. Vouk Zagreb, Jurjevska ul. 8. Ako hočete izdelovati dober sir, u}n>rubijajte samo svetovno znano originalno Hansen-ovo „SI HI L, O" v prašku ali tekočini, katero se zopet dobiva pri tvrdki Koliarič i drug k. d., Zagreb Martičeva ulica št. 14b. Barve in kulture za sir in surovo maslo. POZOR!! PATENT!! Nova iznajdba!! Najboljši stroj za mlenje sadja Lahek pogon, ena človeška moč lahko zmelje v 10 do 15 minutah 1 hI. Novoiznajdeni stroj izmeije čisto in fino. Velik prihranek na delavnem času. Nizka cena, ker je jako trpežno in precizno izdelan, torej nobe.iega popravila. MATIH KOZINC, strojno delavnica SEVNICA OB SAVI. Telefon štev. 16. Postni ček 10.533, Ustanovljena leta 1889. MESTNA HRANILNIC9 L3UBL3AM Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev. (Gradska šJedsonica) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 720 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu iiajvišje mogoče obresti. .Jamstvo za vse vloge in 'bresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj>la po nizki obrestni meri na posestva in menice. KOTLE ZA ZGANJEKUH0 APARATE ZA ŽBEPME SODOV in vse druge gospodarske potrebščine dobite najceneje v špecijalni trgovini tvrdke: )|ugometallja< r. z. z o. z. Ljubljana« Kolodvorska ul. 41 XI. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJM od 3. do 12. septembra na Dunaju (Wien). Razstava poljedelskih strojev kakor tudi vseh kmetijskih potrebščin — Ogled kmetijskih, gozdarskih in mlekarskih izdelkov — Vrtnarstvo in razstava malih živali — Razstava jedil in živil — Vinska razstava s vinsko poskušnjo. Mednarodna razstava motornih koles in radio razstava v sejmski palači od 3 do 19. septembra 1926. Znatni popust na tuzemskih in inozemskih železnicah in na Donavi. Brez vizuma se lahho prekorači mejo v Avstrijo, če imate sejmsko vstopnico in potni list. Vsa pojasnila in sejmske vstopnice se dobijo za Din 40'— pri „WIENER IVIESSE", WIEN VII. in pri avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih „WIENER MESSE" v vseh večjih krajih. Bik, Mmodo'.ske pasme, 21 mesecev Star, ima na prodaj Ivana Bravne, Zgor Šiška 45, p Ljubljana VII. 2336 Krasen bik montafonec, 18 mesecev star, je naprodaj pri Jos. Vitačniku, Vič 48 pri Ljubljani. 252 Bmetoualci! Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zaščititi edino »Porzol" suho sredstvo za prašenje pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10"—, 1 zavitek 1 kg Din 44'—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: „KAŠTEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. začetnica, okoli 2U let stara, poštena, snažna in zdrava, se sprejme takoj v stalno službo v Ljubljani Ponudbi je priložiti sliko (katero se kmalu vrne) in kako priporočilo o poštenosti in zanesljivosti, ter takoj poslati na: Uprava ..Kmetovalea", Ljubljana, Turjaški trg 3. 254 Sadne mline iz najbol šega blaga ima vedno na zalogi: Rudoli Knez, ključavničarstvo, Radeče 75 pri Zidanem most;.. 22U Stiskalnice in mline za grozdje nudi najceneje A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. 227 »Norton" stroji in aparati! Ljubljana-Šiška, Jernejeva cesta 5 (pod cerkvijo), popravlja vse kmetijske stroje, izdeluje zasnove za cirkularne žage, vijačna vretena za grozdne in sadne stiskalnice. ..Separatorji za mleko" ,,Li-bella" (od Skodovih zavodov). 201 Dva vagona bukovih drv, lepih in suhih se kupi! Ponudbe je poslati na: Upravo Kmetovalca. 259 Mlatilnice lastnega izdelka, različni bencinmotorji, posamezni deli za poljedeljske stroje ter popravila istih izvršuje po konkurenčnih cenah: Anton Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano. 233 Kravjega majerja oženjenega, da sta oba dobro izurjena v molži in živinoreji, sprejme v službo: Posestvo Brandhof, pošta Studence pri Mariboru. 221 Velik bukov in smrekov gozd je za posekati in prodati. Kupci naj se zglasijo pri: Jernej Hribar, Zgornji Tuhinj št. 22, pošta Šmartno v Tuhinju. 229 Mlade montafonske bike vzrejeni pod nadzorstvom od najboljših molznic, ima naprodaj: Oskrbništvo posestva Radvanje pri Mariboru. 235 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 251 Bik za pleme, licencovan, lepe rasti, montafonski križanec, 18 mesecev star, po ceni naprodaj pri Antonu Pavlic, Tomažja vas št. 16, p. Bela cerkev, Dolenjsko. 250 Zahvalna izjava. Gosp. Lekarnarju Šikiču v Dolnji Lendavi. Vaša ,,Zdravilna švedska življenska esenca" mi ie pri mojoj želodčanoj bolezni slabi prebavi, pomanjkanju apetita in glavoboli zelo pomagala ter Vam se ovim potem najsrčnije zahvaljujem in preporučam tisto Vaše zdravilo vsakemu, ki boluje na tistih bolezni. — Mi o Hren, Sunjski Krivaj. Zdravilo „Svedska življenska esenca" izdeluje in razpošilja po povzetju Lekarna pri Sv. Trojici, Dolnja Lendava, Prekmurje. 247 Fižol!!! za prehrano in krmo nudim dokler zaloga traja od Din 125 do Din 300 za 100 kg. Na zalogi imam tudi: koruzno moko za krmo po Din 200, pšenično mcko po Din 250 za 100 kilogramov. Fran Pogačnik. Ljubljana. Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki 239 Vrtnarskega vajenca zdravega in poštenega (hrana in stanovanje v hiši) spre/me Ivan Šimenc, vrtnar v Ljubljani, Gradišče štev. 12 238 stari 8—10 tednov, gorenjskega črnolisastega tipa z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, dognano dobra sorta za špeh in meso (šunkarji!) ter odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju od meseca oktobra dalje. Interesentom, posebno kmet. podružnicam se priporoča, da naroče merjaščke skupno in čimpreje, da se jih še pravočasno rezervira. Pojasnilo daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. 246 Dobrega in krepkega vajenca s prosto hrano in stanovanjem, poštenih krščanskih staršev sprejme: Anton Pogoreic, izdelovalec plugov, sekir in motik. Struge pri Dobreinpolju, Dolenjsko. 245 Lepega plemenskega bika pincgavske pasme, 20 mesecev starega, licencovan, proda: Franc Gantar, na Ježici št. 35 pri Ljubljani. 244 Kmetski fant zmožen vsega kmetskega, zlasti mlinarskega dela, išče službo. Naslov pove uprava ,,Kmetovalca" pod štev. 243. 243 Iščem ekonoma ki je absolviral nižjo kmetijsko šolo, da ima večletno prakso v vseh panogah kmetijstva zlas.i v vinogradništvu za posestvo blizu Skoplia v Srbiji, nastop takoj Naslov: Milan Malenica, posestnik Skoplje (Srbija). 242 Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto tam se sprejemajo vsa popravila po najnižjih cenah. Fran Rcpič, sodarsko podjetje, Ljubljana (Trnovo.) 241 Službo išče kmečki fant, 23 let star. vajen vsakega kmetskega dela. Reflektira na boljše mesto Naslotv pove: Uprava ..Kmetovalca" pod štev 240. 240 Stiskalnice za sadje in brzoparilniki! Kdor želi kupiti res poceni naj zahteva takoj ponudbo od tvrdke A. Kašman, železnina, Škofjaloka Istotam tudi zaloga žlindre in superfosfata za ajdo po najnižji ceni 237 Proda se košnja otave in detelje-lucerne pri Frančiški Matjan,. Zgor. Šiška 57 pri Ljubljani. 258 Elitna semena: zdravi krompir, Jubel, Alina, 100 kg 150 dinarjev. Krasni švedski oves, težka pšenica .jSierbani', spomladni „Hana"-ječmen, oddaja takoj po spravljanju: Kupnlk, Podplat, vzorčna zaloga novočas-nih kmetijskih strojev „Ventzki"! Senzacija velesejma: okopač, osipalnik, podrivač v jednem,. najlažji precizni izdelek! 255 Kravar kteri dobro molze se sprejme na letno službo pri Franc Kupnlk, Podplat pri Rogaški Slatini). 256 Bencin motor S k. s. že rabljen, dobro ohranjen, na vozu montiran za pogon mlatilnice, slamoreznice in cirkul. žage proda radi električne napeljave Kmečka gospodarska zadruga v Št. Vidu. Več se poizve pri: Ivan Pipan, Vižinarje 27, p. St. Vid nad Ljubljano. 253 Vabilo na izredni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 4 avgusta 1926 ob 3 liri popoldne v poslovnih lokalih (Tavčarjeva ulica št. 1). — Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Razno. — Ako bi ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se v smislu § 35 zadružnih pravil, sklicuje drugi občni zbor za sredo, dne II. avgusta 1926 ob 3. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom. — V Ljubljani, dne 26. julija 1926. Kmetski hranilni in posojilni Dom v Ljubljani, r z. z n. z. Dr. Drago Marušič I. r. načelnik, Jože Čeme 1. r. član načelstva. 257 Jfahor je delala ze Pasa tftara mati. bilo je pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Pravim Francko.™ kavnim pridafkom. Ta je danes še vedno tako fin kakor izvrsten oridatek K zrnati in žitni kavi ter bo to tucfi zmeraj ostal. VAO/T vi——j 2 NAMM.