335 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov Povzetek kiti so izjemno pomemben dejavnik v morskem ekosistemu. z njihovim izumrtjem bi se posledično porušila celotna prehranjeval- na veriga morskih živali. kitolov je del človeške zgodovine, saj se je meso kitov (tudi maščobo, olje in kosti) dolga leta uporabljalo za prehrano na več območjih sveta. Pretiran kitolov je v desetletjih po drugi svetovni vojni pripeljal nekatere vrste kitov do izumrtja, zato se je v istem obdobju pričelo porajati zanimanje za njihovo ohrani- tev. zakonodaja evropske unije ščiti vse vrste kitov pred namerno motnjo, ulovom ali ubitjem. Danska je kot članica evropske unije primorana spoštovati tovrstno zakonodajo, vendar se na njenem avtonomnem območju Ferskih otokov, ki so sicer odvisno ozemlje Danske, še vedno prakticira tradicionalni kitolov, t. i. grindadráp. kitolovci Ferskih otokov se sklicujejo na svojo tradicijo in zakone, ki jim omogočajo legalen uboj, zato Danska nima pravne obvezno- sti ustavitve kitolova, temveč nasprotno, spoštovati mora pravice domorodnega ljudstva Ferskih otokov. Ključne besede: kitolov, grindadráp, zakonodaja, Danska, Fer- ski otoki Disputed whaling: The case of indigenous people of the Faroe Islands AbstrA ct Whales are an extremely important component of the marine ecosystem. In the event of their extinction, the entire marine food sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov Dijana Čataković 336 DIGNITAS n Mednarodno pravo chain would collapse. Whaling has been part of human history, due to the use of the meat (as well as fat, oil and bones) for su- stenance in many parts of the world. overwhaling in the decades after WWII pushed some whale species into extinction, which sparked interest in whale conservation during that same time. All species of whales are protected by the eU legislation from deli- berate interference, hunting or killing. As a member of the eu- ropean Union, Denmark must respect this legislation, although they still practice traditional whaling, so called grindadráp, in the autonomous territory of the Faroe Islands, which fall within the kingdom of Denmark. the Faroese whalers refer to their traditi- on and the laws which allow legal killings. therefore, Denmark has no legal obligations to stop the whaling actions, but on the contrary, it must respect the rights of the indigenous people of the Faroe Islands. Keywords: whaling, grindadráp, legislation, Denmark, Faroe islands Zgodnja obdobja kitolova Ljudje so kite lovili skozi stoletja, prve kite naj bi Inuiti lovili že 3.000 let pred našim štetjem. 1 Prebivalci tega časa, ki so živeli v skrajnih severnih obalnih regijah, kjer primanjkuje pogojev za kmetijstvo, so razvili ustrezne tehnike kitolova z orožjem. večino- ma so lovili manjše število kitov, tiste, ki so sami prišli do obale, to so bili predvsem beluge in enorogi. Inuiti so tehnike lova z leti vse bolje obvladali, tako so kasneje uspešno lovili tudi večje kite. te so lovili iz čolnov (kajakov), ki so bili narejeni iz kože. ker so bile tehnike uspešne, so jih prevzeli tudi evropejci. evropski kito- lovci so te veščine uporabljali do leta 1900. Če so v začetnih obdo- bjih kitolova te mogočne živali lovili izključno zaradi hrane, se je stoletja pozneje lov nanje povsem skomercializiral. Predhodniki komercialnega kitolova so bili baski, ki so lovili biskajske kite. ti so se zbirali ob biskajskem zalivu, saj so kiti tja priplavali zaradi razmnoževanja. ko so pričeli z gradnjo ladij, so baski pluli tudi do drugih zalivov in kitolov razširili na nove lokacije. to naj bi se zgodilo že v 14. stoletju. Do 16. stoletja so že pluli po Atlantiku vse do province Labrador (danes najbolj vzhodna provinca kanade). 2 1 Jakobsen, 2016, e-vir. 2 Prav tam. 337 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov bili so prvi, ki so pričeli s trgovino in izmenjavo produktov bi- skajskega kita. sredi devetnajstega stoletja je tehnološki napredek pripomogel k večjemu in hitrejšemu poboju kitov. Leta 1807 je bila izumljena ladja na parni pogon. 3 v tem času so izpopolnili tudi pripomoček za hitrejši in bolj učinkovit ulov kitov. to je bila harpuna. 4 Leta 1903 so bile ustanovljene prve ploveče tovarne za lov in predelavo kitovega mesa že na sami ladji. vse omenjene novosti so pripomogle k drastičnemu zmanjšanju populacij kitov. samo v letu 1931 je bilo ubitih 43.129 kitov. 5 Prvi koraki pri zaščiti kitov ker kiti migrirajo tako preko obalnih voda kot tudi v odprtem oceanu, se je pokazala potreba po mednarodnem sodelovanju pri njihovem ohranjanju. Že leta 1924 je Društvo narodov (predhodnik današnje organizacije združenih narodov) ustanovilo komite za mednarodno pravo. Njegov poročevalec je bil Argentinec M. Jose Leon suarez. v svojem poročilu leta 1925 je zapisal, »da industri- ja kitolova skokovito iztreblja kite«. 6 Prvi trud Društva narodov je bil ne obetaven. združene države Amerike so leta 1927 predlagale, »da bi mednarodna konferenca vsebovala razpravo o problemati- ki zaščite kitov.« 7 Številne države tega niso podprle, med njimi je nasprotovala predvsem Japonska, ki je pozvala, da naj se zadeva reši z bilateralno pogodbo med neposredno zadevnimi državami. Do leta 1929 je celotna zadeva zamrla. Problem pa so povzeli na naslednji način: »trenutno se kaže majhna nevarnost popolnega iztrebljanja vrste zaradi narave sodobnega kitolova. Podjetje mora ubiti večje število kitov, da lahko ustvari dobiček in če bo lov postal neprofiten, se bo ustavil, še preden bodo kiti iztrebljeni.« 8 ker je zaskrbljenost postala prevelika, je bilo leta 1930 ustano- vljeno predsedstvo Mednarodnega urada za kitolovno statistiko 9 , katerega naloga je bila spremljanje števila ulovljenih kitov. Prvi mednarodni poskus regulacije kitolova so nekatere drža- ve pod okriljem Društva narodov dosegle z Ženevsko konvencijo 3 steamboat, National Geographic, 2019, e-vir. 4 Harpuna, 2014. 5 Lang, 2002, e-vir. 6 suarez, v: christol et. al., 1976, str. 150. 7 Fitzmaurice, 2017, str. 1. 8 Leonard, v: christol et. al., 1976, str. 150. 9 Ang. International bureau for Whaling s tatistics. 338 DIGNITAS n Mednarodno pravo o ureditvi kitolova 10 , sprejeto 24. septembra 1931. konvencijo je podpisalo 22 držav. sporazum je podpisnikom nalagal zgolj neka- tere omejitve. konvencija je prepovedala uničevalne in potratne metode, predvsem lovljenje zelo mladih kitov ali pa samic s po- tomci. Prepovedala je ubijanje nekaterih vrst kitov ter zahtevala izdajo posebnih licenc za kitolov. 11 Dve izmed glavnih kitolovskih držav sporazuma nista sprejeli. to sta bili Japonska in rusija. Iste- ga leta je bilo posledično ubitih 43.000 kitov. 12 ker so bile številne vrste res že na robu izumrtja, je 8. septembra leta 1937 v Londo- nu sledil podpis Mednarodnega sporazuma o ureditvi kitolova. ta sporazum je določil sezone za lov določenih kategorij kitov, izvzel posamezna območja iz dopustnega kitolova, popolnoma prepovedal kitolov nad določenimi vrstami in določil dodatna pravila za kitolovno industrijo. Hkrati pa svojim državam pogod- benicam dovoljeval kitolov za znanstvenoraziskovalne namene. kljub vsemu pa tudi to ni zadostovalo, zato so leta 1946 v Wa- shingtonu D.c. podpisali Mednarodno konvencijo o ureditvi ki- tolova in oblikovali Mednarodno komisijo za kitolov (IWc). 13 Gre za pravno zavezujoč dokument. Prvoten namen je bil »zagotoviti učinkovito ohranjanje števila kitov in tako omogočiti skladen ra- zvoj industrije kitolova.« � Ustanovljena je bila kot organ odločanja, prvotno s 14 državami članicami. Danes Mednarodno komisijo za kitolov sestavlja 88 članic, vključno z državami, ki so včasih lovile, ter državami, ki v svojem teritoriju niti nimajo morja. Države po- godbenice se v splošnem delijo v dve skupini, na tiste, ki se zavze- majo za popolno prepoved kitolova ali prepoved različnih vrst kitolova, med katere se uvršča tudi slovenija, ter na tiste, ki temu nasprotujejo (skupina za trajnostni kitolov). 14 Pomembni razlogi za uvedbo prepovedi kitolova velikokrat se poraja vprašanje, zakaj je kite treba zaščititi in čemu so tako pomembna bitja na našem planetu. Podporniki ki- tolova poudarjajo pomen komercialnih interesov ter zaslužka, ki jim ga ta prinaša. sklicujejo se na njihovo dolgoletno tradicijo pre- 10 Ang. Geneva convention for the r egulation of Whaling. 11 Gambell, 1993, str. 98. 12 the History of Whaling and the International Whaling commission (IW c), WWF, 2005, e-vir. 13 Ang. International Whaling comission. 14 slovenija prevzela predsedovanje mednarodni komisiji za kitolov, Morigenos, 2018, e-vir. 339 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov živetja in samooskrbe. Nasprotniki kitolova pozivajo kitolovce, da naj dokažejo, da so komercialni interesi višji od pravic kitov, predvsem njihove pravice, da živijo v miru. Njihov argument je, da si kiti zaslužijo zaščite pred človekom, saj so visoko inteligen- tna čuteča bitja, ki so sposobna komunikacije, predvsem pa igrajo pomembno vlogo v morskem ekosistemu. 15 velikost njihovih mo- žganov se pogosto navaja kot dokaz njihove inteligence. 16 zelo pomemben pokazatelj, ki označuje njihovo inteligenco, je tudi to, da zobati kiti lovijo sistematično in kooperativno. Jate kitov so družbene enote, ki kažejo na zametke skupnosti. 17 svojo mental- no sposobnost kažejo z uspešnim lovom na druge visoko inteli- gentne živali, kot so tjulnji in rjave pliskavke. Lovijo pa lahko tudi v temni ali motni vodi. 18 Najboljši pokazatelj njihove inteligence pa je njihova sposobnost komuniciranja. 19 raziskovalci so odkri- li, da vsaka jata ork komunicira v svojem dialektu. osnova za to raziskavo je bila primerjava zvokov med kiti v ujetništvu in kiti v naravnem okolju. 20 Argumenti za njihovo zaščito so tudi krhkost njihovega ži- vljenjskega cikla, saj imajo nizko rodnost in dolgo gestacijsko do- bo. 21 Načeloma se skoti samo en mladič na leto. 22 veliki kiti imajo življenjsko dobo med 30 in 40 let, zato samica v povprečju lahko skoti le 10 do 12 mladičev v celotni življenjski dobi. 23 tezo, da je kite treba ubiti zaradi določenih izdelkov, lahko že dolgo časa zavržemo, saj obstajajo številne alternative, kako pridobiti dolo- čene izdelke iz rastlin, ki enako dobro ali pa celo bolje učinkujejo in opravljajo svojo funkcijo. kiti se danes večinoma prodajajo v dragih eksotičnih restavracijah kot meso, večinoma pa se upora- bljajo za krmo, gnojilo, avtomobilski vosek, loščilo za čevlje, koz- metične produkte, margarino ter v mešanici briketov za domače ljubljenčke. 24 Predvsem pa je treba razumeti, da so kiti na vrhu zelo komple- ksne oceanske prehrambne mreže. Če iz tega sistema odstranimo morske plenilce, lahko dramatično vplivamo na porušenje celo- 15 D’Amato, chopra, v: schiffman, 1996, str. 320. 16 Prav tam. 17 Martin, v: schiffman, 1996, str. 321. 18 How inteligent are whales and dolphins? Whale and dolphin conservation, e-vir. 19 schiffman, 1996, str. 321. 20 Prav tam. 21 schiffman, 1996, str. 322. 22 schevill, 1961, str. 205–207. 23 schiffman, 1996, str. 322. 24 McIntyre, v: schiffman, 1996, str. 323. 340 DIGNITAS n Mednarodno pravo tne mreže, kar bi posledično lahko pripeljalo do izgube biotske raznovrstnosti. eden od teh ogromnih sesalcev zaužije do 40 mi- lijonov krilov (red višjih rakov, ki živijo v vseh svetovnih ocea- nih), zato si lahko zgolj predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi kiti izumrli. Mrtvo telo kita je zelo pomemben vir hrane za vse živali, ki bivajo globoko na morskem dnu. tudi kitov iztrebek pripomo- re k pomembnosti ohranjanja ekosistema. Hranila, ki jih vsebuje kitov iztrebek, predvsem kita glavača, pomagajo spodbuditi rast fitoplanktona. Fitoplankton je droben rastlinski organizem, ki leb- di v vodi in se pasivno premika z morskimi tokovi, njegova vloga pa je proizvajanje kisika. Je največji proizvajalec kisika na zemlji. 25 Pogost ekonomski argument, ki ga navajajo predvsem oto- ške države, je, da tovrstna industrija zagotavlja lokalnemu prebi- valstvu številna delovna mesta. Gre za moralno odbijajoč razlog, saj se je pokazalo, da ubijanje kitov z argumentom zagotavljanja delovnih mest ni učinkovito, saj večji dobiček prinaša turistična atrakcija opazovanja kitov. 26 Pravna zaščita kitov v Evropski uniji zakonodaja evropske unije je v povezavi z zaščito kitov in omejitvijo kitolova jasna. vse vrste kitov so pod okolijsko zako- nodajo evropske unije ter na območju voda evropske unije za- ščitene pred namerno motnjo, ulovom ali ubitjem. zakonodaja evropske unije prepoveduje hrambo, prevoz, prodajo ali izme- njavo primerkov živali, vzetih iz divjine. Prepoveduje tudi uvoz kitov, ki bi bili uporabljeni v komercialne namene. evropska unija skuša prispevati k izboljšanju stanja oceanov in morij znotraj te- ritorija evropske unije in s tem posledično vpliva na izboljšanje kakovosti naravnega habitata kitov. vse države članice evropske unije so dolžne tovrstno zakonodajo upoštevati. edina izjema, ki ji evropska unija ne nasprotuje, je avtohtoni eksistenčni kitolov. vendar zgolj pod pogojem, da je število kitov omejeno in nadzo- rovano ter da se upošteva znanstvene nasvete ohranjanja vrst. 27 za varovanje kitov se lahko sklicujemo na prvi odstavek 191. člena 28 Pogodbe o delovanju evropske unije, v katerem je nave- 25 Perry, 2010, e-vir. 26 chilsholm, 1993, str. 50 27 european commission expresses concern over Japanese scientific whaling and calls on eU Mem- ber states to agree on a unified position against all whale hunting, european comission, 2008, e-vir. 28 »okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: 341 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov deno, da je eden izmed ciljev okolijske politike spodbujanje ukre- pov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okolijskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremem- bam. to vključuje ohranjanje vrst, kot so kiti. eU se je zato zaveza- la, da bo uvedla okolijsko zakonodajo, ki zagotavlja visoko raven varstva. 29 v zvezi s kitolovom obstajajo številne stroge zahteve prava evropske unije. zaščito kitov zagotavlja več zakonodajnih aktov in strategij, te so: - Direktiva sveta 92/43/eGs z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (ang. Habitats Directive, slo. Direktiva o habitatih), - konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto žive- čimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (ang. cItes), - konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (bernska konvencija), - konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (bon- ska konvencija) (ang. cMs), - Direktiva 2008/56/es – ukrep eU na področju politike mor- skega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji), - Uredba sveta (es) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okvi- ru skupne ribiške politike (ohranjanje in izkoriščanje morskih vi- rov), - skupnostni delovni plan o ohranjevanju in trajnostnem izko- riščanju ribolovnih virov v Mediteranskem morju. 30 Problematika zakonodaje Evropske unije Problem zakonodaje evropske unije pa se pojavi v tem, da po- pulacije kitov redno migrirajo in tako zapuščajo vode evropske unije, zato politika zaščite kitov ne more biti popolnoma učinko- - ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja; - varovanju človekovega zdravja; - skrbni in preudarni rabi naravnih virov; - spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih in globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.« 29 sporočilo e vropske komisije evropskemu parlamentu in svetu, komisija evropskih skupnosti, 2007. 30 Ang. community action plan for the conservation and sustainable exploitation of fisheries resour- ces in the Mediterranean. 342 DIGNITAS n Mednarodno pravo vita, če ni podprta z mednarodnimi zakoni in svetovnimi ukre- pi. kiti migrirajo zaradi iskanja hrane ter razmnoževanja. Hladne vode niso primerne za novorojena teleta, saj se mladiči rodijo brez tolšče, zaščitne plasti pod kožo, zato bi lahko hitro zmrznili in umrli. 31 znanstveniki so ugotovili, da nekatere vrste kitov, predvsem vosati kit, kit grbavec, sinji kiti, zobati kiti, kit glavač in orka, potu- jejo tudi do 18.840 km letno. 32 zato je za ohranjanje in upravljanje populacije kitov potrebno sodelovanje na svetovni ravni. kitolov je v okviru Mednarodne komisije za kitolov v sezoni 1985/1986 postal prepovedan na svetovni ravni. Gre za popolno omejitev komercialnega kitolova, ki velja še do danes. Mednaro- dna komisija za kitolov ga je izglasovala po tem, ko so zaradi pre- komernega kitolova nekatere vrste prignali že na rob izumrtja. 33 IWc je moratorij na komercialni kitolov sicer sprejela že leta 1983, vendar je pričel veljati od leta 1985. za ta korak pa se je odločila na zahtevo stockholmske konference ozN o človekovem okolju iz leta 1972. 34 Moratorij na komercialni kitolov pa ne vpliva na av- tohtoni eksistenčni kitolov. Položaj Ferskih otokov kraljevina Danska poleg kopenskega ozemlja obsega tudi dve ozemlji v Atlantskem oceanu, to sta Ferski otoki in Grenlan- dija. obe ozemlji sta avtonomni in nista članici evropske unije. kraljevina Danska pa je država članica evropske unije (takrat še evropske gospodarske skupnosti) že od prvega januarja leta 1973. Ferski otoki niso niti del evropskega gospodarskega pro- stora (eeA – european economic Area). 35 Ferski otoki so geograf- sko izolirani od preostalega dela Danske. Nahajajo se približno na polovici med Škotsko in Islandijo. Gre za arhipelag 18 manjših otokov v severnem Atlantskem oceanu, od katerih je 17 otokov naseljenih. celotna populacija prebivalstva je okrog 50.000 ljudi. 36 Ferski otoki imajo znotraj Danske jurisdikcije popolno notranjo 31 Whale Migration, Wild About Whales, e-vir. 32 Morell, 2020, e-vir. 33 Japonska bo znova začela komercialni kitolov, rtv slovenija, 2018, e-vir. 34 sporočilo evropske komisije evropskemu parlamentu in svetu o ukrepih skupnosti v zvezi s kito- lovom, komisija evropskih skupnosti, str. 4. 35 Danska, evropska unija, e-vir. 36 the population, Faroeislands.fo, e-vir. 343 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov avtonomijo. Že od leta 1948 vladajo domači organi Ferskih oto- kov. kot samoupravni narod pod suverenostjo kraljevine Danske vlada Ferskih otokov neodvisno od Danske upravlja vsa področja samouprave pod zakonodajo Ferskih otokov vključno z ohranja- njem in upravljanjem števila rib in kitov v okviru 200 miljskega (321,8 kilometrov) ribiškega območja. 37 Notranjo in zunanjo avtonomijo znotraj kraljevine Danske so vzpostavili z zakonom o domačih predpisih Ferskih otokov iz leta 1948 (ang. Home rule Act of 1948 – Act no. 137 of 23 March 1948). Glavni namen zakonodaje je, da se prenese pristojnosti šte- vilnih področjih na organe Ferskih otokov. zakonodaja tudi na- vaja, da morajo organi Ferskih otokov dati izrecno soglasje, da se pristojnosti razširijo na Ferske otoke, saj se področja in pogodbe, ki jih Danska sprejme, ne razširijo avtomatično na Ferske otoke. 38 Fersko avtonomijo v zunanjih zadevah pa določa zakon o zu- nanji politiki Ferskih otokov (ang. the Foreign Policy Act from 2005 or Act No.80 of May 14th 2005), izdan 14. maja leta 2005 na podlagi sklenjenih sporazumov mednarodnega prava s strani enakovrednih pogodbenic, vlade Ferskih otokov in vlade kralje- vine Danske. 39 zakon o zunanji politiki daje vladi Ferskih otokov polna pooblastila za pogajanja in sklepanja sporazumov v medna- rodnem pravu v imenu kraljevine Danske, kadar se ti sporazumi nanašajo izključno na zadeve, ki so bile v celoti prenesene na or- gane Ferskih otokov. 40 Tradicija kitolova na Ferskih otokih Prebivalci Ferskih otokov so se že pred tisočimi leti preživljali iz virov, ki jim jih nudi ocean. Njihova tradicija lovljenja kitov, pred- vsem mrkih pliskavk, znana kot »Grindadráp« oziroma »grind«, je zelo kontroverzna. Pojavlja se že od 9. stoletja, ko so kolonizatorji s seboj prinesli ta način lovljenja kitov, da so jim zaprli njihovo pot z ladjami in usmerjanjem na obalo, kjer so jih ubili in razdelili med skupnost za uporabo hrane. 41 russel Fielding, geograf, ki je zaposlen na eni izmed Univerz v zDA (University of south), je opravil številne študije o grindih na 37 Information Memorandum: community-based whaling in the Faroe Islands, 2017, str. 1. 38 the constitutional s tatus of the Faroe Islands, the Government of the Faroe Islands, e-vir. 39 Foreign Policy Act of the Faroe Islands, the Government of the Faroe Islands, e -vir. 40 Government & Politics, Faroeislands.fo, e-vir. 41 kerins, v: setyonugroho, 2019, str. 185. 344 DIGNITAS n Mednarodno pravo Ferskih otokih. Ugotovil je, da tovrstna tradicija zbližuje in pove- zuje Ferce ter jim daje občutek pripadnosti. 42 Leta 1980 je izvajanje tradicije doseglo širšo javnost v drugih državah. Številne okoljevarstvene organizacije in organizacije za- ščite živali so se na tovrsten običaj odzvale hitro in pričele s kri- tiziranjem ter protesti. od takrat se vsako leto odvijajo številne kampanje, ki spodbujajo bojkotiranje otokov tudi z vidika turi- stičnega obiska. trdijo, da je ulov krut in nepotreben. ena izmed vodilnih organizacij, ki vsako leto pripravlja tovrstne kampanje, proteste in skuša preprečiti številne uboje ter predvsem osvešča o tej problematiki, je okoljevarstvena organizacija sea shepherd conservation society (sscs). 43 Aktivisti sea shepherd pa imajo v zadnjih letih tudi težji vstop na Ferske otoke. Avgusta leta 2015 so lokalne oblasti prepovedale vstop Nizozemski raziskovalni ladji (sea shepherd Nizozemska) z imenom bob barker, na kateri je bilo 21 aktivistov na krovu. to so storili na podlagi zakonodaje o interesu ohranjanja javnega reda in miru. Zakonodaja kitolova na Ferskih otokih zakonodaja Grind (zakonodaja o mrkih pliskavkah in ostalih majhnih kitih) je bila sprejeta 19. maja 2015, amandmirana pa je bila 6. maja 2016. Uradno ime je Grindalógin (ang. grind law). Gre za uraden dokument, ki pravno opredeljuje proces kito- lova. sestavljen je iz štirinajstih členov. Že v drugem členu so na- vedene vrste kitov, ki se jih lahko lovi. Dovoljen je lov na mrko pliskavko, navadno veliko pliskavko, atlantskega pisanega delfina in belokljunega pisanega delfina. ko so te vrste opažene v vodah Ferskih otokov ali blizu oba- le, je treba obvestiti okrajnega upravitelja (sysselmand) ne gle- de na to, ali so bili opaženi iz obale, helikopterja, letala ali ladje. Upravitelj nato določi kitolovno območje, po posvetu s kitolov- ci pa tudi obalo oziroma zaliv, kjer bo uboj potekal. Prepove- dano je ovirati kitolov in preusmerjati smer kitov, da bi onemo- gočili kitolov. kitolovci uporabljajo ustrezno komunikacijsko opremo. Upravitelj se lahko tudi odloči, da se kite usmeri nazaj v odprto morje, če se kitolov ne more izvesti. Pri grindu lahko sodelujejo 42 Lee, 2014, e-vir. 43 Who We Are, sea shepherd Global, e-vir. 345 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov osebe, starejše od 16 let, ki so opravile tečaj usposabljanja, pri ka- terem so se seznanile z opremo in metodami uboja. Po tem ko so kiti že pokončani, je treba organizirati dviganje in vleko, označitev vsakega kita posebej in zapis teže. Upravitelj tudi določi, kako se bo meso razdelilo med tiste, ki so bili del uboja, tiste, ki živijo v okolici, ter ostale, ki jim zaradi določenih pravil pripada del. Lahko tudi določi, da se del ulova podari ali proda ter opredeli namene, za katere se potem ta denar uporabi. zakon določa tudi posebne regulacije glede zavarovanj zaradi poškodb pri grindu. ostanke pri kitolovu nato odvržejo v morje, toda na območju, kjer ti ostanki ne bi vplivali na ekosistem. Pri celotnem postopku je policija pristojna za preprečitev kakršnegakoli ovi- ranja. Dovoljeno jim je pregledati sumljive osebe in preiskati, ali imajo pri sebi kakšen pripomoček, ki bi oviral kitolov, ter preve- riti in tudi odvzeti katerokoli prevozno sredstvo. zoper nadrejeni upravni organ se ni mogoče pritožiti. Na koncu zakona pa se na- haja tudi člen, ki določa kazni. 44 Vprašanje danske pravne obveznosti do ustavitve kitolova Države morajo za izkoriščanje svojih naravnih virov imeti suve- rene pravice. Gre za zelo star princip teritorialne suverenosti, kjer mora pravica naroda do stalne suverenosti nad svojimi naravnimi viri in bogastvom biti izvršena v interesu njihovega nacionalnega razvoja in blaginje ljudi. 45 tretji člen konvencije o biološki raznovrstnosti opredelju- je načelo, »da imajo države na podlagi Ustanovne listine orga- nizacije združenih narodov in načel mednarodnega prava su- vereno pravico do izkoriščanja svojih virov v skladu s svojimi okolijskimi politikami in odgovornost, da zagotovijo, da dejav- nosti v okviru njihove jurisdikcije ali nadzora ne povzročajo škode za okolje drugih držav ali območij zunaj meja njihove jurisdikcije«. 46 to lahko zasledimo tudi v Mednarodnem paktu o državljan- skih in političnih pravicah, kjer je v drugem odstavku prvega čle- na navedeno: 44 Parliamentary Act No. 56 dated May 19, 2015, on Pilot Whales and other small Whales. 45 General Assembly resolution 1803 (XvII), 1962. 46 sklep s veta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi konvencije o biološki raznovrstnosti . 346 DIGNITAS n Mednarodno pravo »Da bi dosegli svoje cilje, vsi narodi svobodno razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi in viri, kar pa ne sme biti v škodo obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnega ekonomskega sodelo- vanja, ki temelji na načelu vzajemne koristi in na mednarodnem pravu. Noben narod ne sme biti v nobenem primeru prikrajšan za svoja lastna sredstva za obstoj.« � ter v 25. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 47 : »Nobene določbe tega Pakta ni mogoče razlagati tako, da bi bila s tem prizadeta vsem narodom lastna pravica, da uživajo in popol- noma svobodno uporabljajo svoja naravna bogastva in vire.« Posledica obstoja suverenih pravic nad prosto živečimi živalmi oziroma divjimi živalmi je, da imajo države izključno pristojnost ratione loci na vseh področjih svoje zakonodaje ter nimajo pri- stojnosti zunaj svojih državnih meja. Gre za univerzalni princip mednarodnega prava 48 in je bil povzdignjen v status jus cogens. Poleg suverenih pravic pa je Danska tudi podpisnica Mednaro- dnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), ki v 27. členu prepoznava pravice manjšin in ščiti njihovo kulturo. »ta- kim manjšinam ne sme biti odvzeta pravica, da skupaj z drugimi člani svoje skupine uživajo svojo lastno kulturo, izpovedujejo in prakticirajo svojo vero ali uporabljajo svoj lasten jezik.« 49 odbor združenih narodov za človekove pravice, ustanovljen v okviru MPDPP, je potrdil, da je za domorodne skupine tradicionalna po- sest zemljišča vidik uživanja njene kulture, zaščitene z zgornjim 27. členom. kultura se kaže v številnih oblikah, vključno s poseb- nim načinom življenja, povezanim z uporabo zemeljskih virov. ta pravica lahko vključuje tradicionalne dejavnosti, kot sta ribolov in lov ter pravico do bivanja v rezervatih, ki jih ščiti zakon. Danska je tudi podpisnica Mednarodne konvencije o odpra- vi vseh oblik rasne diskriminacije, ki se fokusira na pravico do enakosti in predvsem zavezuje podpisnice, da odpravijo kakr- šno koli obliko rasne diskriminacije. odbor združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije poziva države pogodbenice, naj priznajo in zaščitijo pravice domorodnih ljudstev, da si ti lahko la- stijo, razvijajo in uporabljajo svoje ozemlje in vire. Ferski otoki so območje, ki zagotavlja meso mrkih pliskavk, saj se ulov izvaja na 47 MPeskP, 25. člen. 48 c yril De, 1989, str. 936. 49 MPDPP, 27. člen. 347 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov teritoriju Ferskih otokov. to kaže, da imajo Ferski otoki pravice nad izkoriščanjem mrkih pliskavk, ki predstavlja vir hrane Ferskih otokov. 50 Poleg tega pa ima Danska pravno obveznost, da Fercem zagotovi pravico do svoje kulture in preživljanja. Navsezadnje pa je Danska tudi podpisnica Deklaracije o zašči- ti pravic domorodnih ljudstev (ang. UNDrIP), ki je bila sprejeta septembra leta 2007. Gre za Deklaracijo združenih narodov, ki zagotavlja ljudstvom pravice, pomembne za nadzor nad svojimi lastnimi življenji, za ohranitev svojih tradicionalnih kultur, za ži- vljenje brez diskriminacije in grožnje genocida ter pravice do var- nega pristopa k svojim tradicionalnim ozemljem in pomembnim virom za svoje blagostanje. Na podlagi te deklaracije tako Ferski otoki prejmejo dodatne pravice, ki jim omogočajo kitolov. Uradne definicije, kdo so domorodna ljudstva, ni. združeni na- rodi niso nikoli ustvarili jasne definicije »domorodnega ljudstva«, kljub temu da so obstajali številni predlogi. stalni forum združe- nih narodov za domorodne zadeve pa je razvil razumevanje izra- za na podlagi naslednjih izhodišč: - samoidentifikacija na individualni ravni in občutek pripadno- sti skupnosti, - zgodovinska kontinuiteta s predkolonialnimi ali prednase- ljenskimi skupnostmi, - močna povezava z ozemljem in okoliškimi naravnimi viri, - različni socialni, ekonomski in politični sistemi, - različen jezik, kultura in prepričanja, - neprevladujoča skupina družbe, - želja po ohranjanju in oskrbovanju okolja prednikov. v 26. členu je navedeno, da imajo domorodna ljudstva pravico do ozemlja, teritorija in virov, ki so si jih že tradicionalno lasti- li, okupirali ali uporabljali. Pravico imajo kontrolirati ozemlje in vire. Države morajo prepoznati in zaščititi to ozemlje in njihove vire. takšno priznanje se izvede ob upoštevanju njihovih tradicij in običajev. 43. člen omogoča, da pravice znotraj deklaracije predstavlja- jo minimalne standarde za preživetje, dostojanstvo in blaginjo. kljub temu da jim omogoča minimalne standarde njihovega pre- živetja, je treba omeniti, da kitolov na Ferskih otokih vsekakor ni 50 evanson chege k amau, bevis Fedder, and Gerd Winter. “the Nagoya Protocol on Access to genetic r esources and benefit sharing: What is New and What are the Implications for Provider and User countries and the scienfic community?” environment and Development Journal, 201, str. 250. 348 DIGNITAS n Mednarodno pravo več potreben za preživitvene pogoje. Ferski otoki namreč uvažajo številne izdelke iz drugih držav. Preživitvene pogoje bi tako kito- vo meso predstavljalo zgolj, če ostalih izdelkov ne bi uvažali. 51 tako Danska na podlagi suverenih pravic nad izkoriščanjem naravnih virov Fercev ter pravic manjšin in pravic domorodne- ga ljudstva nima pravne obveznosti ustavitve kitolova na Ferskih otokih, temveč celo nasprotno, spoštovati mora vse deklaracije in konvencije, katerih podpisnica je. okoljevarstveni aktivisti sicer trdijo nasprotno in skušajo do- kazati, da je Danska soodgovorna pri uboju. tako so 8. maja 2017 aktivisti sea shepherd Nizozemska s formalno podporo 27 članov evropskega parlamenta in 250.000 podpisi javnosti evropski ko- misiji predložili zahtevo za začetek postopka ugotavljanja kršitev zakonodaje, ki jih je storila Danska. Aktivisti so priložili dokaze iz kitolova, ki se je odvijal na Ferskih otokih, pri katerem so sode- lovali tudi danski uradniki policije, mornarice in carina, kar je v nasprotju z Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Priložili so tudi dokaze, ki so prikazovali, da so ti kiti plavali najprej v vodah evropske unije, nato pa so bili ubiti v vodah, ki pripadajo Ferskim otokom. 52 zelo pogost argument Dancev je, da so Ferski otoki avtono- mni in se jih zato evropska zakonodaja ne tiče. kljub temu pa vsa- ko leto prejemajo denarno pomoč evropske unije. Poleg tega pa se lahko Ferci tudi odločijo, kateri potni list bodo imeli. Izbirajo lahko med danskim ferskim potnim listom ali pa danskim, ki jim omogoči koriščenje pravic, kot jih imajo ostali državljani evrop- ske unije. Če se prebivalec Ferskih otokov odloči, da bi imel po- tni list Danske, mu ni omogočeno imeti še potnega lista Ferskih otokov. torej postanejo danski državljani, kljub temu da so ferski prebivalci. kljub temu pa Ferci ne morejo delati v državah evropske unije, če nimajo naslova na Danskem, seveda pa si to lahko uredijo. to bi lahko pomenilo, da prebivalci Ferskih otokov lahko potujejo in delajo znotraj evropske unije, hkrati pa bi brez sankcij sodelovali pri ubojih v domačem okolju. Danska bi lahko kot članica evropske Unije odredila, da bi pre- verjali osebe, ki sodelujejo pri kitolovu. 53 51 Agri-Food t rade statistical Factsheet, european commission, 2020. 52 Infringement Procedure Against Denmark, sea shepherd Global, 2017, e-vir. 53 Watson, e-vir. 349 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov Sklepne misli zakonodaja evropske unije jasno prepoveduje kitolov. opre- deljeno je, da so vse vrste kitov zaščitene pred namerno motnjo, ulovom ali ubitjem. zato je tudi Danska kot članica evropske unije primorana spoštovati te zakone. znotraj zakonodaje eU pa se kljub prepovedi pojavlja iz- jema za avtohtoni eksistenčni kitolov. kljub vsemu pa evropska zakonodaja Ferskih otokov ne zavezuje, saj je njihov teritorij av- tonomno ozemlje z lastno notranjo pravno ureditvijo. tudi Med- narodna komisija za kitolov s svojim temeljnim dokumentom Mednarodno pogodbo o ureditvi kitolova skuša delovati v dob- robit kitom. treba pa je poudariti, da tudi Mednarodna komisija za kitolov priznava izjemo avtohtonega eksistenčnega kitolova in kitolova za znanstvene namene. Čeprav tudi v tem primeru kon- vencija o ureditvi kitolova ne zavezuje Ferskih otokov. Če bi jih zavezovala, pa ravno tako nanj ne bi imela vpliva zaradi zgoraj omenjene izjeme avtohtonega eksistenčnega kitolova, kot drugi razlog pa tudi zaradi tega, ker konvencija omenja zgolj velike kite, medtem ko na Ferskih otokih lovijo majhne vrste kitov. Ferski otoki ne kršijo zakonodaje eU ali mednarodne zakono- daje, saj jih nobena zakonodaja ne zavezuje. obvezuje jih zgolj njihova lastna zakonodaja o ulovu mrkih pliskavk - Grindalógin, ta pa jim omogoča lovljenje pod določenimi pogoji, ki jih morajo v postopku Grindadráp upoštevati. kljub temu da so Ferski otoki odvisno ozemlje Danske, Danska nima pravne obveznosti usta- vitve kitolova. v tem primeru gre celo za nasprotno, spoštovati mora njihovo teritorialno suverenost in posledično izkoriščanje virov, skrbeti za odpravo rasne diskriminacije, zagotavljati jim mora pravico do njihove kulture in preživljanja ter upoštevati vse pravice, ki jim pripadajo kot domorodnemu ljudstvu. kljub temu da Ferce kitolov močno povezuje in jim z vidika ohranjanja tradicije veliko pomeni, kitolov ni več potreben za preživetvene potrebe. kitovo meso tudi ni več del vsakdanjega je- dilnika, hkrati pa zdravniki opozarjajo na toksine, predvsem živo srebro, ki jih kitovo meso vsebuje in tako škoduje človekovemu telesu. Ferci veliko hrane tudi uvozijo, zato v današnjem času ni več potrebe po ubijanju tako inteligentne in pomembne živali, saj z ubijanjem kitov močno posegajo v morski ekosistem. ker nam za ohranjanje zemlje in njene biodiverzitete primanjkuje časa, bi 350 DIGNITAS n Mednarodno pravo bilo treba k zadevi pristopiti strogo in hitro. zakonodaje posame- znih držav in mednarodne deklaracije so tiste, ki lahko naredijo korenite in učinkovite spremembe in tako zaščitijo kite ter hkrati naš planet in posledično prihodnost človeštva. VIRI Agri food trade statistical factsheet, european Union – Faroe Islands. (2020). bruselj: european com- mission. chilshom, P. (1993). Prince of the t ides. Maclean’s Archive. UrL: https://archive.macleans.ca/arti- cle/1993/6/14/prince-of-the-tides, 10. 9. 2020. christol, c . Q., schmidhauser, J. r., t otten, G. o . (1976). the Law and the Whale: current Deve- lopments in the International Whaling controversy. case Western r eserve Journal International Law, let. 8, št. 1, str. 149–167. Danska. evropska unija. UrL: https://europa.eu/european-union/abouteu/countries/member-coun- tries/denmark_sl, 10. 9. 2020. european commission expresses concern over Japanese scientific whaling and calls on eU Member states to agree on a unified position against all whale hunting. european comission. UrL: https:// ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_08_200, 10. 9. 2020. Fitzmaurice, M. (2017). International convention for the r egulation of Whaling. London: United Nations Audiovisual Library of International Law. Foreign Policy Act of the Faroe Islands. the Government of the Faroe Islands. UrL: https://www. government.fo/en/foreign-relations/constitutional-status/theforeign-policy-act/, 10. 9. 2020. Gambell, r. (1993). International Management of Whales and Whaling: An Historical r eview of the r egulation of commercial and Aboriginal subsistence Whaling, Arctic, let. 46, št. 2, str. 97–107. General Assembly resolution 1803 (XvII). Permanent sovereignty over natural resources, 14. 12. 1962. Government & Politics,. Faroeislands.fo. UrL: https://www.faroeislands.fo/government-politics/go- vernment-politics/, 10. 9. 2020. Harpuna (2014). v: slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: založba zrc , znanstvenoraziskovalni center s AzU. UrL: https://www.fran.si/ iskanje?v iew=1&Query=harpuna. How intelligent are whales and dolphins? Whale and dolphin conservation. UrL: https://us.whales. org/whales-dolphins/how-intelligent-are-whales-anddolphins/, 10. 9. 2020. Infringement Procedure Against Denmark. sea shepherd Global, 10. 5. 2017. UrL: https://www.sea- shepherdglobal.org/latest-news/infringement-procedureagainst-denmark/, 10. 9. 2020. Jakobsen, r.k. Inuit hunted whales 4,000 years ago. scienceNordic, 17. 11. 2016. UrL: https://science- nordic.com/a/1439686, 10. 9. 2020. k. s. Japonska bo znova začela komercialni kitolov. rtv slovenija, 26. 12. 2018. UrL: https://www. rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/japonska-bo-znovazacela-komercialni-kitolov/475738, 10. 9. 2020. Lang, A., Detailed Discussion: the Global Protection of Whales. Animal Legal & Historical center. 2002. Ur L: https://www.animallaw.info/article/detailed-discussion-global-protection-whales, 10. 9. 2020. Lee, J. Faroe Island Whaling, a 1,000-Year t radition, comes Under r enewed Fire. National Geo- graphic, 12. 9. 2014. UrL: https://www.nationalgeographic.com/news/2014/9/140911-faroe-island- -pilot-whale-hunt-animals-ocean-science/, 10. 9. 2020. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP). 16. 12. 1966. Morell, v. scientists say they’ve cracked the mystery of why whales migrate—and it’s all about he- althy skin. American Association for the Advancement of science, 21. 2. 2020. UrL: https://www. sciencemag.org/news/2020/02/scientists-say-they-ve-crackedmystery-why-whales-migrate-and-it-s- -all-about-healthy. 10. 9. 2020. Parliamentary Act on Pilot Whales and other small Whales. 19. 5. 2015. Perry, M. Whale poo helps offset carbon footprint. r euters, 16. 6. 2010. UrL: https://www.reuters. com/article/us-whales-carbon/whale-poo-helps-offsetcarbon-footprint-idUstre65F0HA20100616, 10. 9. 2020. 351 DIGNITAS n Sporni kitolov – primer domorodnega ljudstva Ferskih otokov schiffman, H. s. (1996). the Protection of Whales in International Law: A Perspective for the Next century. booklyn Journal of International Law, let. 22, št. 2, str. 305–360. setyonugroho, o . M., Wisanjaya, G. P., Yasa, M. (2019). Indigenous Whaling t radition in Faroe Islands under International Law. bali, Indonezija: Udayana University, Faculty of Law. slovenija prevzela predsedovanje mednarodni komisiji za kitolov. Morigenos. 19. 9. 2018. UrL: https:// www.morigenos.org/slovenija-prevzela-predsedovanje-mednarodnikomisiji-za-kitolov/. 10. 9. 2020. sporočilo e vropske komisije evropskemu parlamentu in svetu z dne 19. 12. 2007 o ukrepih skupnosti v zvezi s kitolovom. komisija evropskih skupnosti, 19. 12. 2007. steamboat. National Geographic, 12. 12. 2019. UrL: https://www.nationalgeographic.org/encyclope- dia/steamboat/, 10. 9. 2020. the constitutional s tatus of the Faroe Islands. the Government of the Faroe Islands. UrL: https:// www.government.fo/en/the-government/ministries/primeministers-office/the-constitutional-sta- tus-of-the-faroe-islands/, 10. 9. 2020. the History of Whaling and the International Whaling commission (IW c). WWF, 1. 6. 2005. UrL: https://wwf.panda.org/?13796/t he-History-of-Whalingand-the-International-Whaling-c ommission- -IW, 10. 9. 2020. the population. Faroeislands.fo. UrL: https://www.faroeislands.fo/peoplesociety/people-of-the-fa- roe-islands/population/, 10. 9. 2020. Watson, P., Why Are Danes killing Whales? sea shepherd Global. UrL: https://www.seashepherd.org. uk/news-and-commentary/commentary/why-aredanes-killing-whales.html, 10. 9. 2020. Whale Migration. Wild About Whales. UrL: https://www.wildaboutwhales.com.au/whale-facts/about- -whales/whalemigration, 10. 9. 2020. Who We Are. sea shepherd Global. UrL: https://www.seashepherdglobal.org/who-we-are/, 10. 9. 2020. 352 DIGNITAS n Mednarodno pravo