Gospodarske stvari. Vrba ob rečišču. Sedaj pač ne velja ve^ raenjenje, da atori vrba le ob rečiščili ali že eelo v vodi, resnica pa je zato še vse eno, da se nabaja vrbja največ ob rečiščih in poprek na vlažnib krajih. Najbrž pride to od todi, ker so ga oudi pustili, češ, da dela najmanj kvara. Dokler se vrbje rabi le za ograjo bodi travnikov, bodi zemlje v rečišču, da je ne odnese voda. dotlej to ni krivo. Kjer pa se rabi za pletenje košev in jerbasovine, tam pa seveda ne shajaš več s takim vrbjem. Prav dobre so ograje iz vrbja posebno še za reščišča, kajti vrbje je mehko ter se prav dobro stisne vkup iu tako brani vodi, da ne izpodjeda zemlje. K temu pa še vrbje ne potrebuje posebno veliko strežbe ter raste tako bolj samo ob sebi, kedar se je že v zemlji vtrdilo. Drugaie je pa, če še bočeš vrbje le saditi, tedaj je treba že gledati na sadike, da jih ne vduši trava To se izgodi rado, izlasti če vsadiš le sadiko v zemljo ter tiste nič ne pripraviš za nove rastline. Take sadike pač požen6 a največkrat je že v malem času po njih. Kdor hoče ob rečišcu imeti dobro vrbje, tako, ki v resnici braui podjedanje vodi, stori dobro, ako celino odpravi, najležje s tem, dajo obrne. Treba ti je potem vsaj prvo leto obdržati zemljo rahlo in prhko. Ali v tem imaš lehko nevoljo; lehko se namreč vzgodi, da pride ravno v tem letu naliv, povodenj ter ti odnese zemljo z vrbjem vred. Pomagaš si pa tu vendar-le še lebko. V to ni treba druga, kakor da raztreseš med sadike protja ali tudi slamnatega gnoja. To ubrani sadike pa jim še celo nagnoji, nekaj, kar tudi vrbju ni v škodo. V drugem letu je vrbica, ako je v prvem lepo rastla, že precej trdna ter ima dovolj korenin in je torej že večne vduši trava. Isto tako pretrpi že tudi kak naliv. Dobro pa ji še stori, ako se poreže okoli nje trava ali tudi poizpiplje, ako je vrbi nedležna. Druge koristi ti ne daje vrba, kakor da ji lehko vsako leto obsekaš mlado šibje ter ga porabiš ali že za ograjo ali za koše, košare itd. Treba ti je pa tudi v tem biti opaznemu, kajti šibje ni vselej enako dobro. Po vrhu pa še ti vrba, ki ima šibje, posebno služi v zimi ob rečišču. ako se v njem nakopiči ledu. Vsled tega bi bilo dobro šibje še čez zimo pušeati na vrbi. Tako trpi steblo samo manj in tudi njeno koreninje ostane trdno vv zemlji, samo pa bi ji jo led in voda odnesla. Šibje spomladi porezano pa jevše tudi za rabo. Cas, v katerem se šibje naj sname s stebla, trpi od novembra tje do marcija, tedaj odkar zgublja vrbje listje in dokler še ne žene. Tako šibje je za vsako rabo, trpi dolgo in rjlovek ga lehko dobi in porabi v dneh, ko ni drugega dela v toliki meri. Ali se naj šibje vsako, ali le vsako drugo leto seka? Kolikor uči izkušnja, bode ga brž vsako leto sekati, kajti mlado šibje je žilavo ter se da dobro obdelati, stariše pa je krhko in potlej nekaj ga gre že prvo leto h koncu — tudi, če ga ti ni si snel s stebla. Sraki smodnika! Malib ptičic pevk še smo vselej veseli, če se nam tudi zdi, da nam store škodo. Kako neprijetno je v logu, na polju, v vrtu, ako je tam vse tiho, ako se ne sliši njih žvrgolenje! Cedalje manj pa je teh, posebno lesnih pevk. Poleg drugih je njih najveeja sovražnica sraka. Le-ta jim požre mladiče v gnjezdu pa tudi stare tice prenaša nje nikoli siti želodec. Sraka sicer stavi svoje gnjezdo visoko. do DJega more človek težko, še težje pa zaleze njo samo, vendar pa ni nemogoče, da ji pošlješ porcijo smodnika za kožo, če si le kaj izveden lovec. Tak pa, če si da le nekaj truda, pride že do nje. Ker sraka tudi na njivi ne dela nič prida, bode vsak kmetovalec vesel, da se zniža število teh sovražnic, ki preže" na drobne pevčice. Sejmovi. Dne 20. maja pri sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 21. maja na Crni gori. Dne 23. maja v Loki, pri sv. Lovrencu na Pohorju, v Ulitnju, v Središču, Reiebenburgu in v Velenju. Dne 25. maja v Dobju. v Ivniku, v Ormožu, v Jarenini, pri sv. _ ilipu (Kozje), v Rogatcu, v Slivnici pri Mariboru, v Svetincih in Vitanju. Dne 26. maja v Artičah.