11
št. II
letnik CXVI - november 2014
ISSN 0350-4697




.t»*** >e
t :
! «ti
i J
3B
Čebelji rop - moje izkušnje z njim
■	4
Pogoji za uspešno prezimovanje čebel v	~ *. Al -
Ob 100. obletnici rojsrva prof. dr.
»iT j J
KUHALNIKI VOŠČfN
D E K Rl STALIZACIJ A MEDU rt
NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Detounf šk trgovine: od ponKlelik« do peiks: 5.00-12.00 ¡n1S.00-1T.00 Tfflcvin» ju v noimnfciu ob sobotah ZAPRTA.
^T. [rtJMnil.1T nrflJPU («IKVVIF
apnm» t vr«0i»K k« SO ELfi pnsvn« («i' ifltn ;
tBtMtaf^m	4 * Kpudn
polahna rtJtmvA
S KROŽNO MIZO MiKI f I ES
t M w
PESTRA PONUDBA MODELOV ZA VLIVANJE SVEC
LOGAR TRADE d.o,o.. Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur TpI.: 04 2> 19 410. info@Jogjr-trado,siT www.logar-trado.si
BATUJE 83, 5262 CRNIČE S (05) 368 45 80, - (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net; kipgob@gmaiLcorn PE LUKOVICA. BRDO 8.1225 LUKOVJCA if 101)729(11 30. e-mflll: cebdama.luhovfcaOflmaHciom
ČEBELARSKA OPREMA
-Pi-OMCKird ZAODKWVANJE SATOV
-KADILNIKI	j
■ZAftt'tW OPREMA	/
■PWaWOPKM*	/
-SANICE	/
oqjTAi i eeMLAFtam	/
PRirt-MCCKi _/
f NUDIMO \ / IZDELAVO \
SATNIC IZ VAŠEGA VOSKA
■pon.mtiM'1}«!
liK IJ CO
f CBlSČUE NAS i vnaSi spletni
TRQOVM WWW.KIPGO.NET
■M:N KOLIČINA VOSKA i 10 KG /
/ IZPARILNIK ZA\ OKSALNO KISLtNC
■fc.____^ / IZDELUJEMO
\	/ -PRASfLtKE. 3S.
\	/ 4S. £S. 7S
\_ / -PANJE AŽ 9E, 10S.
r MHII \ I» naročilu 113. 1?5 / r-rtNJi \ -PANJE AŽ 3E 9S / LR 1M IN LR
f	\-PANJI AŽ KOZINC
TER POSAMEZNI DELl\ 11+3 y L« PANJEV \	— /c
MODELJ
ZA VLIVANJE SVEČ
ČIST F- J ŠT CVETNI PRi
^ RtftrtLAiJ 7f\ Ml-L" ■STEKLEHf Plastična J ■KARTONSKA ' ■POKROVCm ■
1HH WK1 /ACVETNI PRW A2:WLR WNJ VEČJA KOLIČINACV
RHAKU IZDELUJEMO PANJE t A3 Z NOTRANJIM J \ S H U KALNIKOM /
i '.ntslflrfif. i \ /	"■□ntka \
' likiiiniTO pn*narnQ<9K> piruala Tin infevln-ili ofl nakupu vvrodncali 50 CLiR u nni Ji pnjdfllalnsii
IP8ar
IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA
J
ČEBELARSKA OPREMA
Is-de/c
kzrto s srmsfotn za
:s/o
deta;/<?
UVODNIK
Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji!
»Čebela taka je kot njiva: če hočeš, da kaj da ti, ji moraš tudi dati in ne samo jemati.«
Apiterapija po Čebelarskem terminološkem slovarju pomeni zdravljenje, krepitev in ohranjanje zdravja ljudi z zdravilnimi učinki čebeljih pridelkov ter hlapov in vonjav iz naseljenih čebeljih panjev. Apiterapija torej pomeni zdravljenje s čebeljimi pridelki (latinsko apis = čebela; therapia = terapija = zdravljenje). Začetki te metode zdravljenja segajo več stoletij v preteklost, vse do egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij. Čebelji pridelki so prehranska dopolnila in živila, ki blagodejno vplivajo na zdravje. Za uspešno uveljavitev apiterapije je pomembno širjenje znanja o ugodnih vplivih čebeljih pridelkov na človeka.
Pri Čebelarski zvezi Slovenije se s tem področjem posebej ukvarja komisija za apiterapijo, pri ČZD Maribor pa deluje sekcija za apiterapijo, ki ima 140 članov. V okviru sekcije po letnem načrtu potekajo različna izobraževanja in delavnice, poleg tega pa sekcija skrbi tudi za ohranjanje spomina na dr. Filipa Terča, začetnika moderne apiterapije. Vedenje o koristih apiterapije se povečuje.
Apiterapija je po svetu že precej uveljavljena. Tako npr. na vzhodu delujejo šole za apiterapijo in apiterapevtske klinike. Krovna organizacija apiterapevtov je Mednarodna zveza za apitera-pijo (IFA) s sedežem v Romuniji. Nemčija vsako leto v mestu Passau organizira kongres o api-terapiji, vsako drugo leto pa zaseda Mednarodna zveza čebelarskih društev (Apimondia), ki v svoj program redno vključuje tudi apiterapi-jo in predstavitve novih ugotovitev raziskav s tega področja. Beograjsko združenje zdravnikov je začelo v okviru svojega uradno potrjenega programa izobraževati in usposabljati api-terapevte. Na predlog ČZD Maribor je UO ČZS potrdil predlog kataloga znanj za usposabljanje na področju apiterapije. Katalog znanj za usposabljanje na področju apiterapije je v nadalje-
Fotografija na naslovnici: Čebela pristaja na Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata).
Foto: Kristijan Malačič
KAZALO	i
UVODNIK	
Karl Vogrinčič:	353
OHRANIMO ČEBELE	355
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE	
Vlado Auguštin: Pogoji za uspešno prezimovanje čebel	355
Mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek: Mednarodno simpozij o kakovosti čebeljih pridelkov I. del.	357
Franc Šivic: Novice iz sveta	358
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Janez Bauer: Čebelji rop in moje izkušnje s tem pojavom	360
DELO ČEBELARJA	
Andreja Smrdelj: Čebelarjenje je dobra finančna	
in duševna naložba	362
ZDRAVJE ČEBEL	
Mag. Lidija Matavž, dr. vet. med.: Zatiranje varoj in malega	
panjskega hrošča	364
ZGODOVINA ČEBELARSTVA	
Janez Gregori: Ob 100. obletnici rojstva prof.	
dr. Jožeta Riharja	366
ODMEVI	367
PREDSTAVITEV ČEBELARJA	368
OBLETNICE	372
DOGODKI IN OBVESTILA	374
OBVESTILA ČZS	379
MALI OGLASI	389
V SPOMIN	390
INDEX
EDITORIAL
Karl Vogrinčič:
SAVE THE BEES
353 355
FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_
Vlado Auguštin: Conditions for Successful Wintering of Bees 355 Andreja Kandolf Borovšak, MSc and Nataša Lilek: International Symposium on Quality of Bee products Part I	357
Franc Šivic: World News	358
PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE
Janez Bauer: Bee Robbing and My Experience With	
This Phenomenon	360
BEEKEEPER'S WORK	
Andreja Smrdelj: Beekeeping is a Good Financial and	
Spiritual Investment	362
BEES' HEALTH	
Lidija Matavž, MSc, DVM: Combatting Against Varroas and	
Small Hive Beetles	364
HISTORY OF BEEKEEPING	
Janez Gregori: 100th Anniversary of Birth of	
prof. Jože Rihar, DSc	366
RESPONSES	367
PRESENTATION OF A BEEKEEPER	368
ANNIVERSARIES	372
NEWS AND EVENTS	374
ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING	
ASSOCIATION OF SLOVENIA	379
SMALL ADS	389
IN MEMORIAM	390
vanju lahko tudi podlaga za pripravo morebitnega novega poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo apiterapevt/apiterapevtka, za katero bo potrebno pobudo oddati na Center RS za poklicno izobraževanje.
Svetovni dan apiterapije 30. marec bo priložnost za organiziranje mednarodnih kongresov, na katerih bomo poglabljali in izmenjavali naše apitera-pevtsko znanje in tovrstne prakse. Kot posebnost danih možnosti bomo še naprej razvijali tudi program »Apiterapija v slovenskem čebelnjaku«. Kljub številnim poskusom se legalizacija apitera-pije ne premakne z mrtve točke. Zato je naša pri-
ložnost predvsem v širjenju znanja in vključitvi v sistem poklicnih kvalifikacij, saj sta v tem sistemu npr. že priznana poklica refleksoterapevt in zdravi-lec bioenergetik. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi to tudi uspelo.
Ker so čebele posebne žuželke, imamo čebelarji privilegij in dolžnost, da z njimi ravnamo na poseben način. To bomo naredili tako, da s pozdravom »Naj medi!« ne bomo imeli v mislih polnih sodov medu, temveč predvsem dobro počutje in dobre življenjske razmere čebel!
Karl Vogrinčič,
predsednik sekcije za apiterapijo pri ČZD Maribor
Regijski posveti v letu 2014
Datumi in kraji letošnjih regijskih posvetov:
•	ČD na Primorskem - torek, 4. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica.
•	ZČD Ptuj - sreda, 5. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Restavracije Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj;
•	ČD ljubljanskega in zasavskega območja -
sreda, 12. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici;
•	ČZD Pomurja - četrtek, 13. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih KGZ Murska Sobota Štefana Kovača 40, Murska Sobota;
•	ČZ Koroške - torek, 18. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih KGZ Dravograd;
•	RČZ »Petra Pavla Glavarja« in ČZ Bele krajine - sreda, 19. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto;
•	ČZ Krško in OČZ Brežice - torek, 25. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih OŠ Leskovec pri Krškem, Pionirska cesta 4, Leskovec pri Krškem;
•	ČZ Gorenjske in MZČD Kranj - sreda, 26. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Čebelarskega razvojno-izobraževalnega centra Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce;
•	ČZ Celjske regije, ČZ Sa-Ša, ČZ Spodnje Savinjske doline - torek, 2. decembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska 97, Celje;
•	OZČD Cerknica, notranjska in obalno-kraška ČD - sreda, 3. decembra 2014, ob 16. uri, pri Atelšku, Povir 52, Sežana;
•	ČZD Maribor - torek, 9. decembra 2014, ob 16. uri, v prostorih Pohorske vile, Pivola 8, Hoče;
Dnevni red regijskih posvetov čebelarskih
društev v letu 2014:
•	Pozdravni nagovor predstavnika ČZS.
•	Poročilo o realizaciji delovnega načrta ČZS za leto 2014.
•	Predstavitev predloga delovnega načrta ČZS za leto 2015.
•	Člani UO ČZS: Predstavitev delovanja čebelarskih organizacij ter pobud in predlogov za delo v prihodnje.
•	Veterinarji VF NVI: Zdravstveno stanje čebel
•	Veterinarji VF NVI: Preventiva in ozaveščanje pred malim panjskim hroščem (Aethina tumida).
•	Volitve organov Čebelarske zveze Slovenije v letu 2016.
•	Dogovor o kraju regijskih posvetov v letu 2015.
•	Razno.
Upravni odbor ČZS


OHRANIMO CEBELE
Vabilo na sklepno prireditev projekta - kar sejemo, to žanjemo«
»
Od setve doi
V	okviru letošnjega sejma Narava - zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo ČZS, JSSČ pripravila sklepno prireditev projekta »Od setve do žetve - kar sejemo, to žanjemo«. Vsi dogodki, ki so potekali v okviru tega projekta, so bili namenjeni povečanju prepoznavnosti ajde, ki je pomembna tako za čebelarje in kmete kot tudi za končne porabnike. Dogodki so potekali vse leto: projekt smo predstavili aprila, julija smo sejali medovito ajdo, avgusta smo občudovali polja cvetoče ajde, septembra pa smo jo ročno želi. Na sejmu Narava - zdravje bomo predstavili izdelke iz žit in ajde.
V	petek, 14. novembra, ob 10. uri, bomo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco, tej pa bo sledila še sklepna prireditev. Vabimo Vas, da skupaj podo-živimo prijetne dogodke, se zahvalimo vsem sodelujočim in slovesno sklenemo projekt. Na novinarski konferenci bodo sodelovali: g. Boštjan Noč, predsednik ČZS, mag. Tanja Strniša z MKGP, g. Branko Ravnik iz KGZS in predstavnik GZS (Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij). Po novinarski konferenci bomo predstavili še kreativno mapo, ki jo bodo ob tradicionalnem slovenskem zajtrku prejeli osnovnošolci. Sledili bosta predavanji ge. Blanke Vombergar iz Izobraževalnega centra Piramida o pomembnosti ajde v prehrani in ge. Marije Kalan iz KGZS o njenih bogatih izkušnjah s pridelavo ajde.
Na sejmu Narava - zdravje, ki bo odprt od četrtka, 13., do nedelje, 16. novembra 2014, se bodo na stojnici ČZS, JSSČ s svojimi pekovskimi izdelki iz žit in ajde predstavile sodelujoče kmetijske šole. Predstavitve pekovskih izdelkov, ki jih bo mogoče tudi poskusiti, bodo potekale po spodnjem razporedu:
•	13. novembra: Kmetijska šola Grm iz Novega mesta bo pripravila sladice: ajdovo torto, ajdov kruh z mandlji in suhim sadjem, lešnikove piškote, ajdovo potico in ajdov triet.
•	14. novembra 2014: Izobraževalni center Piramida iz Maribora se bodo predstavil z medenjaki, ki so v lanskem letu zmagali na natečaju za Zlati me-denjak in medenjaki iz navadne in tatarske ajdove moke.
•	15. novembra 2014: Šolski center Šentjur bo pripravil sladice in kruh iz ajde in žit.
•	16. novembra 2014: Biotehniški center Naklo se bo predstavil z ajdovim kruhom z orehi, s teranom in z različnimi vrstami sira.
Za celostno podobo stojnice bo poskrbela Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja. Vljudno vabljeni na dogodek in obisk stojnice! Skupaj lahko naredimo pomemben korak k ohranjanju narave in čebel!
Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
j za uspesno prezimovanje čebeli
Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si
Pred skorajšnjim obdobjem mrzlega vremena se večina čebelarjev sprašuje, kakšna bo letošnja zima: bo hladna, dolgotrajna, z obilico snega, kako bodo čebele prezimovale, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel in podob-
* svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja
no. Ker na takšna in podobna vprašanja, povezana s prezimitvijo čebel, ni mogoče odgovoriti, čebelarji z zaskrbljenostjo pričakujemo pomlad.
Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja - v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, in traja do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Po-
glavitne značilnosti tega obdobja so popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini. Vedenje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se temperatura v naravi spusti na manj kot 10 °C, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, in ko vreme to omogoča, izletijo na čistilni izlet. Mraz, sneg, oddaljenost hrane od zimske gruče, vlaga, močni vetrovi, škodljivci in sovražniki pa so vzroki, da je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno.
Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.
Številčna moč čebelje družine
Vzporedno z usihanjem paše matica že julija zmanjšuje zaleganje, čebele delavke pa avgusta iz panjev preženejo trote, da ne bi po nepotrebnem za-žirali njihovih zalog hrane, saj je treba z njimi varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Do oktobra se število čebel v družini v primerjavi s koncem avgusta zmanjša za četrtino, čez zimo pa ta izgubi še tretjino zimskih čebel. Dolgoletna opazovanja kažejo, da bodo dobro prezimile in se spomladi uspešno razvijale tiste družine, v katerih je konec oktobra minimalno vsaj 5000 čebel, če so njihovi panji čez zimo postavljeni na osončenih stojiščih. Na hladnih mestih (kjer panjev ves dan ne dosežejo sončni žarki) pa mora imeti družina vsaj 7500 čebel.
Odmiranje določenega števila čebel je normalen pojav, če je to število nesorazmerno veliko, pa so možnosti za uspešno prezimitev družine zelo majhne. Vzroki za povečano umrljivost čebel so najpogosteje bolezni ali krajša življenjska doba, ki je posledica avgustovskega in septembrskega pomanjkanja paše, zlasti cvetnega prahu.
Optimalna velikost zimske gruče povprečno močne čebelje družine naj bi tako v naših podnebnih razmerah obsegala šest ulic plodišča oziroma od 10.000-15.000 čebel. Povprečno moč družine najlaže ugotovimo ob poznojesenskem zatiranju varoj, ko so družine brez zalege.
Zadostna količine kakovostne hrane
Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele čez zimo v plodišču od 12-15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra od 10-12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa od 15-20 kg. Jeseni je poraba hrane zmanjšana na minimum, saj pov-
prečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je po navadi v prvi polovici januarja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od 8 kilogramov.
Čebelarji moramo čebeljim družinam za prezi-movanje poleg zadostnih količin medu priskrbeti tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Čebele, ki nimajo dovolj cvetnega prahu, se fiziološko hitreje starajo, njihova življenjska doba je krajša, manj so odporne proti boleznim in slabše prenašajo nizke temperature.
Ker je kakovost zazimljenih čebel odvisna od količine cvetnega prahu, je priporočljivo, da imajo čebele jeseni na voljo pašo, bogato s cvetnim prahom, kajti le tako se lahko oskrbijo z zadostnimi zalogami cvetnega prahu za prezimovanje. Če pa se jeseni pojavi še kaka tiha paša, mlade matice vneseni cvetni prah porabijo za vzrejo zalege, zato so v obdobju mirovanja brez potrebnih zimskih zalog. V takšnih primerih mora za zaloge cvetnega prahu poskrbeti čebelar. Najboljša in najpreprostejša možnost za to, da si zagotovimo zalogo cvetnega prahu, je v obdobju cvetenja sadnega drevja. Tedaj čebele v panj prinesejo toliko peloda, da matici primanjkuje prostora za odlaganje jajčec. Iz čebeljega panja, v katerem sta dva sata (ali več satov) vsaj do tretjine napolnjena s cvetnim prahom, en sat brez zalege odvzamemo in ga shranimo v zamrzovalniku do za-zimljenja. Tedaj ga dodamo družini, ki ji primanjkuje cvetnega prahu, in to neposredno ob osrednje sate, na katerih se oblikuje zimska gruča.
Zdravstveno stanje čebelje družine
Čebele pogosto pestijo številne tegobe - bolezni in različni zajedavci. Kljub veliki skrbi čebelarjev in rednemu zatiranju pa njihov največji sovražnik ostajajo varoje. Boj proti tem zajedavcem mora potekati vse čebelarsko leto, in to z ustreznimi razpoložljivimi sredstvi in metodami. Poleg tega mora biti strategija zatiranja usklajena v čebelarskem društvu oz. v celotni regiji. Cilj vseh teh ukrepov morajo biti zdrave čebele, varno delo čebelarja ter seveda neoporečen med in drugi čebelji pridelki. Ta cilj lahko dosežemo le, če smo pri zatiranju varoj stalno aktivni in če uporabljamo učinkovita sredstva, ki ne puščajo ostankov.
Pozno jeseni so čebelje družine že pripravljene na zimo. Počasi se bo izlegla še zadnja zalega, čebelja družina pa si bo izbrala mesto za prezimova-nje. Da so čebele brez zalege, najpreprosteje ugotovimo, če pogledamo v čebeljo družino z najmlajšo
matico. Če v njej ni zalege, je ni tudi v družinah s starejšimi maticami. Zdaj napoči najpomembnejši del čebelarjevega leta. Ker so vse varoje v čebelji družini na čebelah, se jih lahko najpreprosteje in najučinkoviteje znebimo. Priporočam vam uporabo oksalne kisline. O pogojih in načinu uporabe ter o pripravi in koncentraciji te kisline za poznojesensko zatiranje varoj je v zadnjih letih v glasilu Slovenski čebelar pisalo več avtorjev. Več o načinu dela s to kislino lahko preberete v članku »Uporaba oksalne kisline v poznojesenskih mesecih«, ki je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, št. 11, november 2013, str. 351-352. Prav tako je bilo o uporabi oksalne kisline v čebelarstvu v zadnjem času veliko povedanega na predavanjih, delavnicah in strokovnih razpravah, zato z uporabo tega sredstva za zatiranje varoj ne bi smelo biti večjih težav.
Uničevanje varoj pozno jeseni oz. pozimi je izjemno pomembno, saj tako uničimo večino varoj, ki so preživele poletno zatiranje ali so se v družini naselile znova in so osnova za populacijo, ki nam bi povzročala težave v prihodnjem čebelarskem letu. Naš cilj je, da je po zadnjem zatiranju v čebelji družini manj kot 50 varoj.
Za zdravstveno stanje čebelje družine je torej pomembno, koliko varoj je ostalo v družini, in ne, koliko
jih je odpadlo po zatiranju. Prav zaradi tega je pomembno, da čebelar preverja naravni odpad varoj še pred njihovim zatiranjem. Tudi letos so posamezni čebelarji na podlagi števila odpadlih varoj po prvem zatiranju sklepali, da v njihovih panjih ni varoj, a se je ta ugotovitev pozneje izkazala za napačno. Čebelarji se moramo zavedati, da bomo prave rezultate dosegli le s pravočasnim zatiranjem ter z dobrim sredstvom proti varojam, uporabljenim na predpisan način in v predpisanem odmerku. Učinkovitost sredstva je sicer odvisna od številnih dejavnikov, kot so rok uporabe, način shranjevanja, način uporabe, moč čebelje družine, čas uporabe, vremenske razmere in drugi, ki jih moramo upoštevati.
Na koncu se tudi vprašajmo, kaj lahko še storimo za boljše prezimovanje čebel. Najpomembnejše je, da čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovimo popoln mir. Tako moramo požagati vse veje, ki bi ob vetru lahko udarjale po panjih, ter postaviti tudi strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračali ptice in glodavce. Skrbimo za to, da v panjih ni prepiha, da so postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin. J
Mednarodno simpozij o kakovosti čebeljih pridelkov I. dell
Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si, in Nataša Lilek**, natasa.lilek@czs.si
V Opatiji na Hrvaškem je od 28. septembra do 1. oktobra letos potekal simpozij Mednarodne komisije za med (International Honey Commission). Ta je bila ustanovljena leta 1990, da bi postavila nove standarde za med. V tem obdobju je komisija uvedla uradno priznane in usklajene metode za med ter sodelovala pri pripravi zakonodaje o medu. Ukvarja se tudi s standardizacijo preostalih čebeljih pridelkov. Komisijo zdaj vodijo predsednica Gudrun Beckh iz Nemčije, podpredsednici Maria Teresa Sancho (Španija) in Ligia Bicudo de Almeida Muradian (Brazilija) ter podpredsednik Vikas Nanda (Indija).
Na simpoziju so znanstveniki z vsega sveta predstavljali svoje raziskave o vseh čebeljih pridelkih. Prvi dan je bil namenjen delu posameznih komisij (komisija za senzorične analize, komisija za določanje pristnosti čebeljih pridelkov, melisopalinološka komisija, komisija za propolis), ki delujejo v okviru Med-
* mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane
** svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane
narodne komisije za med, naslednja dva dneva pa predstavitvam strokovnih prispevkov. Na kratko lahko rečemo, da se povsod po svetu spopadajo z enakimi izzivi: z veliko raznovrstnostjo čebeljih pridelkov, ki otežuje oblikovanje standardov njihove kakovosti, s ponaredki medu in voska, s trditvami o ugodnih vplivih medu na zdravje in še s čim.
Strokovnjak s Kanarskih otokov je kot zgodbo o uspehu predsta-
vil med s Tenerifov, označen z zaščitenim geografskim poreklom. Med s Te-nerifov doslej ni bil znan. Naredili so ka-rakterizacijo približno desetih vrst medu in izvedli promocijske dejavnosti, podobne našim, rezultat vsega
Zgodbao uspehu■ Tenerifov
med s
tega pa je, da je njihov med zdaj izjemno cenjen. Skoraj noben turist, ki obišče Kanarske otoke, z njih ne odide brez medu. Od njih se lahko kaj naučimo tudi mi, saj so med drugim razvili posebno aplikacijo za pametne telefone. Vsak med je opremljen s številko, ki jo lahko vpišeš v aplikacijo in se tako seznaniš z njegovimi laboratorijskimi izvidi.
Maria Lucia Piana, vodilna italijanska strokovnjakinja na področju senzorike medu, je predstavila vlogo senzorične analize, to je analize, ki jo kot edino opravi tudi porabnik. Poskusili smo tudi več vrst medu, med drugim tudi med jagodičnice, ki je izrazito grenkega okusa.
Posebej zanimivo je bilo poročanje predstavnika Zveze potrošnikov iz Bruslja, ki je preverjala kakovost medu v Belgiji. Na podlagi pripovedi čebelarjev, da v trgovinah prodajajo nepristen med, so ugotavljali kakovost medu iz trgovin in pri čebelarjih na domu. Vse vrste medu, kupljene v trgovinah, so bile pristne, nasprotno pa sta bila dva od štirih vzorcev medu, kupljenih pri čebelarjih, ponarejena, najverjetneje zaradi krmljenja družin ali točenja zimske krme.
Govorili so tudi o označevanju trditev o ugodnih vplivih medu in drugih čebeljih pridelkov na zdravje ljudi na kozarcih in drugi embalaži. Tako kot v Sloveniji tudi drugod po Evropi velja, da so tovrstne trditve na embalaži čebeljih pridelkov prepovedane.
Strokovnjaki iz Srbije so predstavili razlike v lastnostih nektarja in medu ter lastnosti njihovega medu. V Srbiji je zelo razvito analiziranje vseh čebeljih pridelkov (ne samo medu), tako da so na določenih področjih (ugotavljanje pristnosti medu, določanje aminokislin v čebeljih pridelkih ...) med vodilnimi v Evropi.
Hrvaški znanstveniki so ugotavljali radioaktivnost hrvaškega medu. Po njihovih ugotovitvah ta vrsta onesnaženja ne predstavlja bistvenega tveganja za med.
Na srečanju smo bili dejavni tudi Slovenci. Tako je Bratko Filipčič, strokovnjak z Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, v sodelova-
nju z Medexom govoril o tem, kako propolis vpliva na virus gripe in vitro in kako matični mleček zavira pro-liferacijo rakavih celic črevesja. Mag. Andreja Kan-dolf Borovšak in Nataša Lilek sta kot predstavnici ČZS predstavili poster z naslovom Vsebnosti kuma-fosa in metabolitov amitraza v vosku, medu in cvetnem prahu. Rezultati posterja so bili pridobljeni v okviru naloge čebelarskega programa Uredbe (EU), 1308/2013. Strokovnjakinje Biotehniške fakultete iz Ljubljane, Oddelka za živilstvo, so predstavile, s katerimi vrstami medu sladiti različne čaje, da jih imajo porabniki raje, ter poster o vplivu segrevanja medu na njegove kakovostne parametre.
Veliko pozornosti je bilo namenjene ugotavljanju pristnosti medu in drugih čebeljih pridelkov. Predstavniki Interteka, vodilnega nemškega podjetja pri ugotavljanju nepristnosti medu, so predstavili metode, ki jih uporabljajo za ugotavljanje ponaredkov. Poleg senzo-rične analize in ugotavljanja sedimenta medu z mikroskopsko metodo (to izvajamo tudi na ČZS) uporabljajo še precej bolj izpopolnjene metode. Nedavno so izpopolnili dodatno metodo, s katero najdejo še dodaten odstotek ponarejenih vrst medu, ki jih doslej ni bilo mogoče ugotoviti. O tej temi je bila organizirana tudi okrogla miza. Največ pozornosti je bilo seveda namenjene poceni medu, uvoženemu iz Kitajske. Predstavniki Belgije so povedali, da njihovi čebelarji uvožen med prodajajo kot belgijski, številni udeleženci pa so povedali, da čebelarji družine preveč krmijo, zato se krma znajde tudi v medu. Čebelarjem, ki so to sezono družine krmili, ker so jih pravzaprav morali, zdaj pa niso prepričani, da njihov med ne vsebuje sladkorja, svetujemo, da ga dajo pred prodajo v analizo. Metode so res izpopolnjene, tako da odkrijejo večino nepristnih medov. Tako npr. zaradi nepristnosti zavrnejo kar 75 odstotkov zelo cenjenega novozelandskega ma-nukovega medu. Strokovnjakinja iz Slovaške ugotavlja pristnost medu tudi na podlagi navzočnosti proteinov matičnega mlečka v medu. Ker je v zadnjem času v ospredju zanimanja prav pristnost medu, je pričakovati, da bodo vse natančnejše tudi analize ugotavljanja pristnosti. J
Maria Lucia Piana
Novice iz sveta
Italija
I	I V pokrajini Reggio Calabria, ki
leži na skrajnem jugozahodu Apeninskega polotoka in je ena izmed petih pokrajin dežele Kalabrija, so letos odkrili prvo žarišče malega panjskega hrošča (Aethina tumida) (glej tudi SČ, št. 10, oktober 2014, str. 320). Gre za hrošča iz družine Nititulide, ki se je konec devetdesetih let med drugim naselil tudi v Severni Ameriki in
tam povzročil velikansko škodo, kakršne v Afriki, od koder izvira, niso nikoli opazili. Našel in identificiral ga je prof. Vincenzo Palmeri z univerze Reggio Calabria ter o tem takoj obvestil ministrstvi za zdravje ter za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, da bi pristojni omejili in uničili še morebitna druga žarišča ter tako preprečili širjenje tega nevarnega parazita po državi.
Prvi čebelar, pri katerem so našli nevarnega parazita, je bil Francesco Arcoraci iz San Ferdinanda.
1 0	- . r
	
	
i l /. J	
\ ~	. w j
\	
100-kilometrski krog ogroženega območja od kraja pojava malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Kalabriji na dan 16. 10. 2014
Obiskala ga je skupina lokalnih veterinarjev, z njimi pa sta bila tudi dr. Franco Mutinelli, mednarodno priznani strokovnjak za čebelje bolezni iz Benetk, ter francoska specialistka za to področje. Pregledali so 44 naseljenih panjev in ugotovili, da je osem okuženih. Sledil je nalog za uničenje. Čez nekaj dni je moral čebelar ob navzočnosti komisije zažgati vse svoje panje s čebelami in z medom, kar ga je bilo v mediščih. Pozneje so našli še 37 okuženih stojišč drugih čebelarjev. Do zdaj so zažgali že več kot1500 panjev, vendar to verjetno še ni zadnja številka.
Hkrati so čebelarske organizacije v tej pokrajini opozorili, naj začnejo vsi čebelarji intenzivno in sistematično opazovati svoje čebelje družine. Da bi jim olajšali odkrivanje novega sovražnika čebel, so na Oddelku za čebelarstvo in sviloprejstvo na Inštitutu za raziskave v kmetijstvu (CRA) v Bologni poslali na ogroženo območje opis in fotografije malega panjskega hrošča. Dokumentacijo o njem so sicer pripravili že leta 2005, ko so tega zajedavca našli na Portugalskem. Na pomoč sta priskočila tudi lokalna veterinarska uprava in sistem za hitro posredovanje na področju čebelarstva (SPIA) iz nacionalne mreže BeeNet.	Franc Šivic
Vir: Internet - sporočilo CRA-API z dne 14. 9. 2014. Izrael
Shai Spector je s svojimi 2500 naseljenimi panji eden izmed največjih poklicnih čebelarjev v Sveti deželi. Sedež podjetja ima v kraju Kfar Ruth, ki leži nekako na pol poti med Tel Avivom in Jeruzalemom, čebele pa
20-kilometrski kužni krog malega panjskega hrošča (Aethina tumida) v Kalabriji na dan 16. 10. 2014
intenzivno prevaža na različne paše, od hribovskih travnikov pod goro Hermon na severu Galileje do puščave Negev na jugu Judeje. Na leto pridela od 90 do 100 ton različnih vrst medu. Prvo točenje je po končani travniški paši, ko zacvetijo tudi rastline na polpuščavskem območju države, pozneje pa vozi čebele še na rastišča različnih evkaliptov in predvsem v nasade citrusov, ki dajejo najboljši med. Del čebel prepelje tudi na opra-ševanje v plantaže jablan na planoti Golan ter kivijev in avokadovcev ob obale Ge-nezareškega jezera. Za vsak pripeljani panj dobi od 35 do 40 EUR.
Izraelski velečebelar Shai Spector v Šempasu
Čebelari z italijansko čebelo, ki so jo pred 60 leti uvozili prvi naseljenci, vendar se je v tem obdobju že precej križala z domačimi podvrstami. Zadnja leta se navdušuje nad kavkaško čebelo. Vsako leto uvozi nekaj kavkaških matic, s katerimi oblikuje trotarje, matičnike pa vzreja iz svojih izbranih družin. Preizkusil je tudi matice kranjske čebele, vendar z njimi ni bil zadovoljen. Kot pravi, je njihov spomladanski razvoj sicer izjemno hiter, vendar so preveč nagnjene k rojenju. Rojilni nagon kroti predvsem tako, da matice menja vsako leto. Vzredi jih približno 3000. Ključ do uspeha v njegovem čebelarstvu je natančna selekcija tistih linij, ki dajejo najvišje donose.
Varozo zdravi z amitrazom, rad pa bi prešel na uporabo mravljinčne kisline, a se boji, da bo izgubil preveč čebel in preveč časa, preden se bo naučil pravilno dozirati to sredstvo. Zaradi milih zim matice zalegajo vse leto, zato je zatiranje varoj z mravljinčno
kislino idealno, saj jih ubija tudi v zalegi. Stalno ima zaposlenih šest ljudi, žal pa nima naslednika. Sin je vojaški pilot, hčerka pa profesorica filozofije.
Po njegovem so problem izraelskega čebelarstva predvsem omejeni pašni viri, saj v državi, ki je le nekoliko večja od Slovenije, živi kar 8 milijonov ljudi. V prihodnje se bodo površine, na katerih zdaj rastejo divje medovite rastline, še občutno zmanjšale, saj hitro povečujoče se število prebivalstva potrebuje vedno več
PRAKSE ZA PRAKSO
Cebe pojavom
Janez Bauer, bauer@amis.net
V teh jesenskih mesecih pogosto opazimo poskuse tujih čebel, da bi vdrle v panj, poln zimske zaloge. Pašnih virov ni več, iz panjev pa diši sladka medičina, tako da čebele marsikje le s težavo ubranijo svojo zimsko zalogo. To se dogaja predvsem tam, kjer so čebelnjaki blizu skupaj, tako da je na majhnem prostoru velika gostota čebel.
Pri mojem čebelnjaku je v krogu enega kilometra več kot deset različno velikih čebelarstev (s tremi ali celo tridesetimi panji). Osrednja paša je na smreki, drugače pa čebele dobijo komaj za sproti. Zaradi tega so poskusi ropa jeseni stalno na dnevnem redu. Tuje čebele so izropale tudi nekaj mojih čebeljih družin, še posebej letos, ko so čebelje družine zelo oslabele zaradi napada varoj. Kar takoj moram povedati, da krivde za rop nikoli nisem valil na koga drugega, temveč sem jo vedno pripisal kar samemu sebi. Izjema se je morda zgodila samo enkrat, ko se
Vhod v panj zožimo na širino ene čebele. Pred vhodom se stražarke stepejo z vsako roparico. Na desni je videti, kako se čebele prašijo.
hrane, zato bodo potrebne vedno nove plantaže, za njihovo namakanje pa bo nujno poiskati tudi nove vire sladke vode. In kaj meni izraelski čebelar Shai Spector o slovenskem čebelarstvu? Kranjska čebela ima brez dvoma veliko odličnih lastnosti, toda za velike čebelarske obrate je resna težava njena rojivost. _l
Franc Šivic
Vir: ustna informacija
tem
je sosedu mudilo, tako da je svoje čebele nakrmil že ob štirih popoldne. Ob petih so bile vse njegove in moje čebele pred mojim čebelnjakom, kjer so se pretepale, da je bilo groza in strah. Lahko pa se tudi primeri, da so čebele roparice last istega čebelarja kot napadene čebele, kajti znan je pojav tihega ropa čebel med družinami v istem čebelnjaku. Takrat ne letajo, ampak naredijo podobno kot mravlje kolono od enega panja do drugega.
Za razumevanje ropa si moramo najprej ogledati življenje čebel. Čebele se med seboj sporazumevajo z vonjem in po njem se tudi prepoznavajo. Vsaka čebelja družina ima svoj vonj. Tega proizvaja matica (feromon) in čebele ga raznašajo po vsem panju. Čebele vohajo s tipalkami. Pri vhodu v panj stražarke vsako čebelo, ki želi vstopiti, otipajo ter na ta način in po njenem vedenju ugotovijo, ali je iz domačega panja. V nasprotnem jo preženejo, napadejo in celo umorijo. Kadar v panju ni feromona ali ga ni dovolj, se čebele počutijo brezdomne in zato tudi slabše branijo svoj panj. Roparice, ki seveda niso nič drugega kot čebele nabiralke, hitro najdejo tako družino in začne se obleganje panja.
Čebele torej slabše branijo svoj panj, kadar v panju ni matice in s tem tudi ne feromona, kadar je matica stara in ji zmanjkuje feromona ali kadar je matica zbolela za varozo ali nosemo, zaradi česar ne izloča toliko feromona. Pri slabših družinah, v katerih je malo čebel in še te so stisnjene v kakšen kot, feromon prav tako ne doseže vhoda v panj, tako da stražarke pri vhodu nimajo vonja, ki bi ga branile. Taka čebelja družina se ne brani prav silovito, saj
IZ
ji rop in moje izkušnje s
čebele ne zaznavajo domačega vonja. Zato je hitro tarča roparic.
Rop torej lahko najprej pričakujemo pri brezma-tičnih družinah ter pri družinah s staro ali bolno matico, pa tudi pri manj živalnih družinah. Čebele roparice najprej z vseh strani pritiskajo na vhod v panj. Kolikor večji je vhod, toliko lažje bodo prišle v panj. Branilke tekajo po bradi in skušajo pregnati roparice. Kadar roparice že vstopajo v panj, se nekaj panjskih čebel postavi na brado in iz panja ventilira zrak. Na ta način skušajo povečati dotok feromona k vhodu v panj in okrepiti obrambo. Ko čebele ropari-ce vstopijo v panj, najprej poiščejo matico in jo umorijo. Nanjo se usede kar nekaj roparic in jo zbada z želi ali pa jo obkroži in v gruči stisne do zadušitve. Matica, ki umre, ne izloča več feromona, čebele nimajo več doma, da bi ga branile, in pot do medenih zalog je na široko odprta.
Za vse čebelarje je najpomembnejše vprašanje, kako preprečiti rop oz. kako pomagati izropani družini. Poglavitno in najpomembnejše je, da imamo mlado, zdravo matico, ki izloča dovolj feromona za celotno prostornino panja. Da preprečimo morebitne nove poskuse ropa, pripremo vhode v panj na širino ene čebele. Na ta način bodo domače stražarke lažje nadzorovale vstop v panj. Zmanjšajmo prostornino panja in izpraznimo medišče, da bo v panju dovolj matičnega feromona. Kadar tudi to ne zaleže, čebeljo družino premestimo v manjši panj oz. prašil-ček z najmanj petimi sati in jo odnesemo proč. Pet-satni prašilček z dovolj zimske zaloge odlično preživi še tako hudo zimo.
Rop se kaj rad pojavi tudi v sosednjih panjih, tako da lahko roparice opustošijo vse panje v čebelnjaku. V tem primeru ne pomaga nikakršno zapiranje panjev, saj se roparice preusmerijo v prvi sosednji panj. Prav tako ne zaleže niti postavljanje ogledal ali plastičnih ovir, saj s tem rop samo nekoliko odložimo. Čebelje družine tako ne moremo več rešiti. Najbolje je ukrepati takole:
•	iz panja poberemo vse satje; čebele ometemo, sate z zimsko zalogo shranimo, sate z ostanki zalege pa pozneje pretopimo;
•	na široko odpremo vhod v panj;
•	na široko odpremo zadnja vrata panja;
•	odpremo okno v čebelnjaku.
Na ta način bodo roparice sicer vstopile v panj, v njem pa ne bodo našle ničesar. Skozi odprta vrata in okno bodo odletele domov in v domačem panju sporočile, da niso našle ničesar. Rop bo v dvajsetih minutah ponehal. Na ta način smo ohranili satje in sosednje čebelje družine ubranili pred napadom ro-paric. Zvečer panj zapremo, očistimo in razkužimo. Spomladi vanj naselimo rezervno družino.
*
Rop - roparice so že vdrle v panj.
Kot dokaz učinkovitosti teh ukrepov naj vam pri-kažem svojo letošnjo izkušnjo.
Ker letos ni bilo veliko rojev, nisem mogel vzrediti dovolj matic za rezervo in zamenjavo. Zato sem prvega julija naredil nekaj trisatnih prašilčkov z enodnevno zalego. V vsak prašilček sem dal en sat z enodnevno zalego, en sat stare zalege in en medeni sat. Vsakega sem odnesel na drugo lokacijo, da se matica opraši. Bomo videli kaj bo, sem si rekel. Ob kontroli ob koncu julija so nove matice v vseh prašil-čkih veselo zalegale. Bilo je že za dlan nove zalege. Ker tako majhne družine ne morejo samostojno preživeti zime, sem jih vstavil v medišča močnih družin ter jih še okrepil s satom pokrite zalege. Matično rešetko sem seveda zaprl. V plodišču panja je ostala stara močna družina z dve leti staro matico. Tako sem si pripravil teren za pomladansko zamenjavo matice. Zgodilo pa se je, da so čebele roparice začele ropati spodnjo družino. Čeprav je bilo čebel še veliko, vsaj poleti, je bil to eden izmed najmočnejših panjev. Priprl sem vhod v panj, vendar je ropari-cam po vsakodnevnem pretepanju le uspelo vdreti vanj, zato sem ga moral izprazniti. V družini, ki je bila naseljena v medišču, pa je bilo vse mirno. Čeprav je bilo čebel samo za nekaj peščic, roparice niso niti poskušale vdreti v panj.
Recept za uspešno obrambo pred čebeljim ropom je torej mlada, kakovostna matica, ki oddaja obilo feromona. Čebelji rop je namreč samo naravna selekcija čebel, pri kateri boljši premaga slabšega. S človeškega oz. gospodarskega stališča seveda vsaka taka naravna selekcija povzroči ekonomsko škodo. Zato čebele zavijamo v vato in pazimo, da se jim ja ne bi kaj zgodilo. Selekcija kranjske čebele bi se morala usmeriti tudi v to, saj bomo le tako lahko ohranili zdrav in kakovosten rod naše čebele. J
Čebelarjenje je dobra finančna in duševna naložba
Andreja Smrdelj - Bošamarin, andreja.smrdelj@guest.arnes.si
Jesenske počitnice so za nami in medtem ko ste čebelarji po Sloveniji že zapažili panje, čebele pa so bolj ali manj v zimski gruči, smo čebelarji na Obali v pričakovanju odpiranja cvetov japonske nešplje, ki jim domačini pravimo »nešpole« (japonska nešplja je bila predstavljena v članku Roberta Brusa v SČ leta 2008, št. 11, str. 313-314). Spominjam se, kako so novembra lani med obiranjem oljk sladko dišali njeni cvetovi. Ubijalska sladkoba, pred katero čebel ne ustavi niti hud mraz, nam vsako leto znova povzroča preglavice, saj lahko zgolj opazujemo otrple čebele, ki ne zmorejo več poleteti domov. Tudi če so temperature zelo blizu ledišča, čebelice nabirajo medičino in bel cvetni prah ter tako oprašijo čudovite, okusne in zdrave sadeže, ki jih uživamo pozno spomladi. V njih so zelo velike in lepe peke, ki dobro vzkalijo. Pri nas jih ne kupujemo, ker se kar lepo razmnožijo naravno. V bližini našega čebelnjaka je precej tega zimzelenega drevja, značilnega za sredozemsko podnebje, to pa ne prenese temperatur, nižjih od 12 °C. Zato je v celinski Sloveniji manj znano. Zelo pomemben vir medičine in cvetnega prahu pa je ta rastlina v Aziji, kjer lahko daje donose do 20 kg na panj.
Zatiranje varoj v obdobju brez pokrite zalege
Novembra bo že pravi čas za zatiranje varoj z oksalno kislino. Največja »umetnost« je, da zatiramo v času, ko v panju ni pokrite zalege in so vremenske okoliščine ugodne. Težave pri določanju tega časa imamo predvsem čebelarji v toplejših krajih. Sama ravnam tako, da skrbno opazujem naravo in si zapišem vsaj tri dneve zapored, za katere menim,
da matica zaradi mraza ni zalegala jajčec. Temperatura mora biti blizu ledišča, vreme pa kislo. Čez 21 dni zatiram s sublimacijo oksalne kisline. Da bo zdravljenje učinkovito, četudi bi se uštela glede pokrite zalege, postopek ponovim čez štiri dni. Ker se mlade neoplojene varoje še približno teden dni zadržujejo na čebelah, je velika verjetnost, da jih bom še našla na testnem vložku. Hkrati seveda opazujem tudi odpad varoj. Glede na število odpadlih zajedav-cev se odločim, ali bom zatiranje ponovila še tretjič. Postopek ponovim, če je po drugem tretiranju odpadlo več kot deset varoj. Nekateri čebelarji v toplejših krajih pa tretiranje ponovijo šestkrat na štiri dni. Tako obdelajo celotno generacijo izlegajočih se čebel z morebitnimi varojami. Če oksalno kislino vnašamo v panj s kapanjem, veterinarji priporočajo le enkratno zatiranje. Tako za letos še ne vem, kdaj bom zatirala, po navadi pa je ta datum okoli novega leta. Seveda pa boste čebelarji iz hladnejših krajev verjetno lahko to naredili že konec novembra.
Da bi matica čim prej prenehala zalegati, ne hitim z zapaženjem. Vsekakor mora panj ostati suh, saj se ob preveliki vlagi širijo plesni, ki neugodno vplivajo na čebele. Naravni materiali so zanje najprimernejši, zato je časopisni papir ali celo bombažna tkanina veliko boljša od umetne pene. V Turčiji v nakladnih panjih uporabljajo tkanino tudi tedaj, kadar stiskajo družine na manjše število satov. S tkanino pokrijejo sate po vrhu in ob straneh. Žrela pustimo odprta, da v panj neovirano vdira svež zrak. Če opazimo odmrlo družino, satje takoj pospravimo, da ga ne bi uničile vešče. Zemljo pred panji počistimo in preko-
Če satov ne pospravimo pravočasno, jih uniči vešča. Naši krožkarji že predavajo v vrtcu.
pljemo, lahko jo tudi posujemo z apnom, saj bomo s tem zmanjšali možnost vnosa morebitnih bolezenskih klic v panje.
Ta mesec bo v vrtcih in šolah že osmič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Upam, da ga bodo kmalu pripravile tudi druge države po vsem svetu. Na naši šoli imamo pridne učence čebelarje, ki malčkom radi povedo, kaj vse so se naučili v krožku. To ni edini dan medgeneracijskega sodelovanja, saj jim ob lepem vremenu radi pokažejo čebele prav od blizu, celo kakega trota jim zatlačijo v žepe, da ga ponosni malčki lahko odnesejo domov.
Čaka nas nekaj idealnih mesecev za prebiranje člankov, revij in dobrih čebelarskih knjig. Obišči-mo čebelarje in si izmenjajmo izkušnje, saj bomo s tem dobili tudi možnost, da si prilastimo kako idejo. Lahko si ogledamo tudi kak dober izobraževalni film ali pa se kot po navadi udeležimo predavanj, ki jih organizira ČZS.
Analiza stroškov našega čebelarstva
Najprej se mora vsak čebelar vprašati, zakaj če-belari. Nekateri to počnejo iz veselja, za večino je to dodaten zaslužek, za nekatere pa celo edini vir dohodka. Pri naši hiši je čebelarstvo tradicija in veselje, če pade še kak evro, pa dobimo še drugačno veselje. Letos nismo točili medu, torej je jasno, da smo v velikem minusu. Na srečo so si čebele nabrale dovolj zase, zato ni bilo velike potrebe po krmljenju. Za nakup 100 kg ekološkega sladkorja smo odšteli 250 EUR. Za pregled in potrditev ekološkega certifikata plačamo 160 EUR na leto. Če dodam še manjše stroške za zdravila, vzdrževanje opreme in prevoz čebel na pašo, sem imela skupaj približno za 500 EUR stroškov. Pri 20 gospodarskih družinah je to 25 EUR na panj. Seveda pa v ta znesek ni všteto naše delo.
Lani smo pridelali 45 kg medu na panj, tako da je bil zaslužek kar dober. Če odštejemo stroške nakupa kozarcev, vrečk in nalepk, lahko rečem, da smo zaslužili nekaj več kot 300 EUR na panj. Seveda je za tak zaslužek treba imeti vso čebelarsko opremo, ki je
Japonska nešplja
začetnik nima. Če smo dovolj spretni, lahko prav vsi čebelarji izrabimo razpise za opremo ter na ta način posodobimo ali po dostopnih cenah dokupimo vse potrebno za čebelarjenje. Zelo pomembna je zamenjava starih aluminijastih točil s točili iz nerjavečega jekla, ki ne puščajo sledi v medu. Pomembne so tudi posode za shranjevanje, ki niso prav poceni, so pa večne. Da se nam povrne vse, kar smo vložili v opremo, je treba čebelariti kar nekaj let. Saj vemo, kako različne so sezone medenja. Ker sama tega ne počnem v velikem obsegu, pri analizi nisem upoštevala morebitnega zaslužka z matičnim mlečkom, cvetnim prahom ali celo s čebeljim strupom. Ta sezona je bila sicer idealna za zapolnitev vrzeli pri zaslužku, saj se bo vsekakor treba prilagoditi tudi drugačni izrabi našega čebelarstva.
Če potegnemo črto in se odločimo za dolgoletno čebelarjenje, menim, da je to dobra finančna in duševna naložba. _l
GLUK0ZN0-FRUKT0ZNI SIRUP - C*TruSweet ZA ČEBELE
-	visok odstotek sladkorja,
-	takoj pripravljen za uporabo,
-	življenska doba čebel se podaljša,
-	ne kristalizira,
-	primeren v vseh panjskih sistemih,
-	stabilen in dolgo obstojen,
-	po zelo ugodnih cenah,
-	možna dobava sladkorja 25/1,
-	mogoča je tudi dostava.
Dobavitelj:
SONLEN, d. o. o. Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 E-pošta: sonlen@siol.net
atiranje varoj in malega panjskega hrošča
Lidija Matavž*, lidija.matavz@vf.uni-lj.si
Zatiranje varoj
Zdaj so v panjih dolgožive čebele, ki bodo zimo preživele ali pa tudi ne. To je seveda odvisno od tega, kako smo za čebelje družine skrbeli spomladi in poleti, in od tega, ali smo z dolgoživih čebel pravočasno odstranili varoje.
Po končanem poletnem zatiranju še vedno spremljamo stopnjo napadenosti družin z varojami. Število odpadlih varoj vpisujemo v dnevnik veterinarskih posegov (DVP). V tem obdobju ena sama odpadla varoja na dan pomeni, da je v čebelji družini približno 400 do 500 varoj.
Novembra, ko v čebelji družini ni več pokrite zalege, lahko varoje, ki so na čebelah, zatiramo z ustreznimi registriranimi akaricidi. Uporabimo lahko zdravili Apibioxal (oksalna kislina) ali Perizin (kuma-fos), ki ju v panj vnašamo s kapanjem. Za dimljenje lahko uporabimo zdravilo Varidol (amitraz), ki je primeren tudi za jesensko zatiranje varoj. Pri uporabi katerega koli zdravila za zatiranje varoj pa moramo upoštevati navodila proizvajalca in veterinarske službe NVI.
Tako npr. čebelarji zdravilo Varidol uporabljajo na različne načine, tudi z različnimi palčkami, ki niso preizkušene. Zaradi neprimerne podlage ni znana koncentracija, učinkovitost zatiranja varoj je negotova, pojavi se lahko odpornost ali kake druge škodljive posledice. Čebelarji uporabljajo tudi različne koncentracije zdravila, saj ga nekateri čebelarji redčijo z vodo, to pa lahko zmanjša učinkovitost zdravila in
* mag. dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut, enota Murska Sobota, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Zdravila Apibioxal, Perizin in Varidol
povzroči odpornost. Vedeti je treba, da lahko vsaka nepravilna uporaba zdravila povzroči v čebeljih družinah nepopravljivo škodo.
Zatiranje malih panjskih hroščev
Septembra so v italijanski deželi Kalabrija (oz. v kalabrijski pokrajini Reggia Calabria) odkrili malega panjskega hrošča (Aethina tumida). Ta zajedavec se zelo hitro širi, zato je tveganje, da se bo razširil tako po Italiji kot tudi v sosednje države zelo veliko.
Zaradi tega čebelarje opozarjamo, naj bodo pozorni na morebitno navzočnost teh hroščev in njihovih ličink v panjih. Zlasti to velja za čebelarje na obmejnih območjih in v okolici skladišč sadja. Ličinke so zelo podobne ličinkam voščene vešče, vendar previdnost ni odveč. Če čebelar posumi, da je naletel na malega panjskega hrošča oz. na sumljive ličinke, naj o tem takoj obvestiti pristojnega veterinarja NVI.
V laboratorijsko analizo pa ne pošiljajte svežih sumljivih vzorcev, temveč jih najprej zamrznite ali shranite v 70 % alkoholu. Kontrolo in postopek ugotavljanja malega panjskega hrošča sicer ureja Direktiva EU, 92/65 EEC.
Ličinka voščene vešče (levo) in ličinke malega panjskega hrošča (desno)
Vse čebelarje, ki v neposredni bližini svojega čebelnjaka opazijo neregistriran čebelnjak, pozivamo, naj njihove lastnike opozorijo na nujnost registracije v SIRIS-u. S tem bodo veterinarski službi olajšali ukrepanje ob različnih sumih bolezni oz. ob sumu pojava malega panjskega hrošča, saj morajo biti v tem primeru
pregledana vsa čebelarstva v 20-kilometrskem pasu.
V Sloveniji nam namreč zaradi goste poseljenosti s čebeljimi družinami grozi katastrofa, če ne bomo resno ukrepali in če ne bomo pravočasno obveščeni o pojavu malega panjskega hrošča ali celo samo o sumu pojava tega zajedavca! J
Zimsko zatiranje varoj ključno za uspešno čebelarjenje
Brez dobro opravljenega zimskega zatiranja varoj NI uspešnega čebelarjenja! Za nasvet glede izbire sredstva lahko čebelarji prosite veterinarje VF NVI. Oni vam bodo tako svetovali kot tudi dali navodila, katero sredstvo izberite za zatiranje varoj in kako ga uporabite. Če želite izvedeti kaj več o tem, kako za zatiranje varoj uporabljati oksalno kislino, na kaj morate paziti, kakšna zaščitna sredstva morate uporabiti itd., pa vam priporočam predavanje g. Vlada Auguština, svetovalca specialista za področje tehnologije čebelarjenja pri JSSČ in so-avtorja knjige Varoja, čebela, čebelar. Recenzijo knjige sta napisala prof. dr. Aleš Gregorc, dr. vet. med., s Kmetijskega inštituta Slovenije, in prof. dr.
Vlasta Jenčič, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Predavanje oz. svetovanje g. Auguština je pravzaprav predstavitev vsebine omenjene knjige. Seveda pa g. Auguštin spremlja tudi najnovejše raziskave strokovnjakov po vsem svetu o t. i. »organskih kislinah«. Zato boste na predavanju izvedeli tudi, kakšni so najnovejši znanstvenimi izsledki in kdo so njihovi avtorji. Po mojem mnenju je še posebej pomembno, da naša služba (JSSČ) prenaša znanje »svetovne« znanosti med čebelarje oz. v prakso. Zato vsem čebelarjem priporočam, da se udeležijo predavanja g. Auguština.
Boštjan Noč, predsednik ČZS
Sublimator g. Sirka pridobil spričevalo SIQ
V okviru letošnjega čebelarskega posveta Api-Slovenija v Celju so bile v soboto in nedeljo, 15. in 16. marca 2014, predstavljene inovacije in tehnične rešitve pri sublimiranju dihidrata oksalne kisline za zatiranje varoj. Na razpis se je prijavilo osem inovatorjev, svoje tehnološke dosežke pa so predstavili na posebnem prostoru celjskega sejmišča, namenjenega za inovacije. Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Drago Kotnik, član komisije UO ČZS za tehnologijo in varno hrano, Borut Preinfalk, dr. vet. med., nekdanji veterinar VF NVI, mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., veterinar VF NVI, Suzana Skerbiš, dr. vet. med., veterinarka VF NVI, Josef Ulz, inž., nekdanji predsednik ČZ Avstrije, dr. Peter Kozmus, strokovni vodja PRO, Vladimir Au-guštin, univ. dipl. inž., svetovalec JSSČ za tehnologijo, je razstavljene sublimatorje pregledala in tudi ocenila. Člani komisije so soglasno presodili, da si najboljšo oceno zasluži sublimator inovatorja Francija Sirka.
Z veseljem sporočamo, da je sublimator g. Sirka uspešno prestal vsa testiranja in pridobil SIQ-spriče-valo o skladnosti. Gre za dokument, ki dokazuje, da je bil izveden postopek ugotavljanja skladnosti, to pa proizvajalcu omogoča, da svoj proizvod označi z oznako CE. Po naših informacijah je to prvi sublima-tor, ki je na območju EU prejel tovrstno spričevalo.
Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ
09737356
Ob 100. obletnici rojstva prof. dr. Jožeta Riharja
Janez Gregori, janez.gregori@gmail.com
Prof. dr. Jože Rihar (1914-2002) je poleg Antona Janše naše največje čebelarsko ime. Aprila smo se ga spomnili z razstavo o njegovem življenju in delu v gradu v Polhovem Gradcu, saj je bil tamkajšnji občan, rojen v Gabrju. Poglobljeno je deloval na različnih področjih čebelarstva in samo njegova publicistična zapuščina obsega 673 bibliografskih enot, od tega 11 knjig. Nekatere od njih so bile prevedene v tudi jezike narodov nekdanje Jugoslavije. V Slovenskem čebelarju so bili objavljeni številni njegovi članki.
Rihar je diplomiral leta 1939, doktoriral pa leta 1965 na Agronomski fakulteti v Beogradu z disertacijo »Periodičnost pojavljanja mane zelene hojeve ušice (Buchneria pectinatae Nordl.) v SR Sloveniji in njen vpliv na razvoj čebeljih družin«. Izpopolnjeval se je v Švici, na Poljskem in v Franciji. Leta 1953 je začel predavati na Agronomski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil od leta 1975 redni profesor. V obdobju od leta 1954-1961 je delal na Kmetijskem inštitutu Slovenije, od leta 1964-1981 pa na Zavodu za čebelarstvo Slovenije, ki ga je do leta 1978 tudi vodil. Vzgajal je številne sodelavce in jih navduševal za delo na področju čebelarstva. Kot visokošolski predavatelj je tudi na tej ravni skrbel za čebelarsko izobraževanje mladih. Pomemben je njegov prispevek pri ustanovitvi Čebelarskega muzeja v Radovljici. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel Glavarjevo nagrado. V tujini se je dejavno udeleževal čebelarskih kongresov in leta 1968 ga je izvršni odbor Apimondie imenoval za predsednika skupine »Medenje in pridelovanje mane«. Poglavitna področja njegovega raziskovanja so bila gozdno medenje, kranjska čebela, tehnologija čebelarjenja, čebelje bolezni in čebelarska zgodovina. Dr. Rihar, čigar vzornik je bil Anton Janša, je svoje znanstvene napore usmerjal v selekcijo oz. v iskanje čim bolj čiste kranjske čebele, tudi na podlagi svojega raziskovalnega dela. Njegov cilj je bil vzgojiti čebelo, za katero bi bile poleg velike donosnosti medu značilne tudi druge dobre lastnosti, kot sta mirnost in odpornost proti boleznim, bila pa naj bi tudi rasno čista. Na podlagi svojih raziskav je ugotovil različne krajevne ekotipe kranjske čebele v Sloveniji.
Raziskoval je gozdno medenje, svojo pozornost pa je usmeril tudi v organizacijo paš. Več let je uspešno vodil opazovalno službo gozdnega medenja v Sloveniji in razvil metode za njegovo napovedovanje. Zanimala ga je predvsem biologija čebel, na podla-
gi tega pa je skušal dognati, kakšen panjski sistem bi bil za našo čebelo najboljši. Poglabljal se je v nauke Antona Janše in jih skušal prilagoditi sodobnemu načinu čebelarjenja. Pri njem je dobil potrditev, da se velikosti čebelje družine prilagaja samo panj, katerega prostornino lahko čebelar spreminja glede na vsakokratne potrebe. Zato se je odločno zavzemal za uvajanje nakladnega panja v Sloveniji, to pa je utemeljeval tudi z biološkimi potrebami čebelje družine po zmanjševanju oziroma povečevanju prostornine panja.
Opus prof. dr. Jožeta Riharja ni vreden občudovanja samo po obsegu, ampak tudi po vsebini, saj je vzor natančnega pisanja in strokovnega dokumentiranja. Njegove knjige so še dandanes učbeniki za usposabljanje čebelarjev. Med njimi omenimo vsaj Vzrejajmo boljše čebele (1972), Čebelarjenje v na-kladnem panju (1975) in Mana iglavcev - Napovedovanje gozdnega medenja (1992), z več ponatisi. Rihar je svoje znanje in zamisli črpal pri svojem učitelju Antonu Janši. Čeprav je bil nesporna čebelarska avtoriteta, je bil Rihar pri nas doslej premalo upoštevan, celo zatajevan. To je vidno tudi po tem, koliko njegovih idej je zaživelo v praksi.
Čas je, da se (znova) lotimo poglobljenega prebiranja in preučevanja Riharjevih del. In dobili bomo vsaj del odgovora na vprašanje, zakaj se donosi medu pri nas ne morejo kosati s tistimi v sosednjih državah. J
Avtor članka s prof. Jožetom Riharjem v Podkorenu, septembra 1998.
Čebelar čebelarju tat?
Na ČZS občasno prejemamo informacije o krajah čebeljih družin, panjev, namernih zastrupitvah in povzročitvi škode v čebelnjaku. Ob tem smo seveda ogorčeni. Glede na okoliščine in posledice je mogoče nedvoumno sklepati, da je čebelarju povzročil škodo kolega čebelar, zato je naše ogorčenje še večje. Letos je bilo takšnih nedopustnih dogodkov še nekoliko več kot doslej. Nazadnje nam je o tem poročal prizadeti čebelar, ki je krajo naseljenih panjev prijavil tudi policiji. Njegovo ravnanje je edino pravilno, saj je odtujitev lastnine po Kazenskem zakoniku RS kaznivo dejanje.
Pred krajo
Takole nam je pisal: »Pozdravljeni! V noči s petka na soboto, 13.-14. 6. 2014, so mi odtujili deset 10-satnih AŽ-panjev. O zadevi sta bila obveščena poverjenik za pasišče na območju Laze pri Logatcu in policija, saj sem dogodek prijavil. Poskus vloma sem opazil že dvakrat prej. Glede na to, da je storilec odnesel panje z močnimi družinami, pripravljenimi za točenje hojevega medu, ter električnega pastirja, starega dva dni, je bil storilec ČEBELAR. Vse drugo je pustil na tleh, eno od prečk pa celo vstavil nazaj ter vrnil plahto za zaščito pred vremenskimi vplivi na zadnji strani. Na tem
Po kraji
območju so se letos že dogajale kraje ...«. Poslal nam je tudi fotografijo izropane prevozne enote.
Ob tem velja omeniti, da že od leta 2005 obstaja Čebelarski kodeks, ki je objavljen tudi na spletni strani ČZS in ki bi ga zaradi teh dogodkov veljalo znova aktualizirati. Kaj med drugim piše v njem? »Slovenski čebelarji sprejemamo Čebelarski kodeks kot zavezujoč dokument, ki ureja naše medsebojne odnose ter odnose z nečebelarji. Čebelarji se zavezujemo, da bomo ravnali v skladu z določbami tega kodeksa ob upoštevanju načel I...I»česar ne želiš, da drugi povzroči tebi, ti ne povzročaj drugemu«. In še: »Določila tega kodeksa veljajo za vse čebelarje, ki redijo čebele na območju Republike Slovenije.« V vseh civiliziranih družbah je kraja (osebne) lastnine kaznivo dejanje. Čebelarski kodeks samo povzema tisto, kar je že tako ali tako norma. Obžalovanja vredno pa je, da se takšne stvari dogajajo med stanovskimi kolegi, čeprav naj bi si med seboj pomagali. Kraje pa ne opravičuje niti letošnja slaba medena bera niti slabe gospodarske razmere. Če ste ob branju teh vrstic tudi sami ogorčeni, potem imate srce na pravem mestu, če pa vas to ne gane, potem se zamislite nad seboj. Kaj si želimo, da obvelja? Čebelar čebelarju tat ali čebelar čebelarju kolega?	MB
Se o čebelah, ljudeh in NVI
Na izjave predstojnika NVI Tadeja Malovrha, objavljene v časniku Dnevnik, sta se v septembrski številki Slovenskega čebelarja vsak s svojega strokovnega in znanstvenega vidika tehtno odzvala Janko Božič in Borut Preinfalk. Sama bom skušala dodati še nekaj pogledov z zornega kota davkoplačevalca in uporabnika.
Če sem prav razumela članek Janka Božiča, se je razpravljanju o tem, koliko čebeljih družin bi lahko živelo na ozemlju Slovenije, če to ne bi bilo poseljeno z ljudmi, bolje izogniti, saj gre v vsakem primeru le za boljše ali slabše podprte domneve. Znanstvene in strokovne plati se tudi sicer ne nameravam dotikati in jo prepuščam pristojnejšim od sebe.
Z gotovostjo pa lahko zapišem tole: če v Sloveniji ne bi bilo ljudi, tudi ne bi vedeli, kako bi bilo s čebelami, za trdno pa vemo, da ne bi bilo NVI. Še več, tudi če je Slovenija poseljena z ljudmi, davkoplačevalci, med njimi tudi s čebelarji, NVI sploh ni nekaj, kar bi nujno moralo obstajati.
Ko smo ugotovili, da obstoj ustanov, kakršna je NVI, ni naravna nujnost, se lotimo delov članka, ki nas kot davkoplačevalce in uporabnike storitev javnega servisa še posebej zanimajo.
Malovrh pravi, da čebelarji nimamo občutka, koliko stane veterinarska storitev, in tu je po mojem mnenju zadel v polno. Res bi bil že čas, da poizvemo, koliko nas davkoplačevalce v resnici stanejo ustanove, kakršna je NVI, in njihove storitve. Čas bi bil, da ugotovimo, kaj in koliko res koristnega za ta denar dobimo od njih. In čas bi bil, da razmislimo, ali take storitve po
takšni ceni sploh potrebujemo in ali jih želimo kupovati še naprej.
Ko Malovrh govori o sredstvih za zatiranje varoj, med drugim pravi: »Razdelili smo jih praktično zastonj, torej nabavna cena in davek, brez marž...«
Presenetljivo je, da predstojnik NVI ne ve, da je inštitut, ki ga vodi, javni servis in ne »štacuna«, v kateri velja drugačna logika poslovanja, katere del so tudi marže. Poleg drugega je eden od namenov javnih servisov tudi ta, da državljanom zagotovi ugodnejši nakup tistega, kar potrebujejo. Javne službe, ki zaračunavajo marže, so nesmisel. Potem je pač bolje zadeve prepustiti trgu in plačevati marže, ne da bi hkrati porabljali tudi davkoplačevalski denar.
Pa še nečesa ne morem kar mirno preslišati, namreč: »Razdelili smo jih (zdravila, op. B. M.) praktično zastonj...«. Kako zastonj, gospod Malovrh? Saj ste menda dobili plačo, kajne?	Barbara Mulej
Urad predsednika RS streže med, ki ni pridelan v Sloveniji
Prejšnji mesec je bil v Uradu predsednika RS sestanek o podpori Urada pobudi ČZS Organizaciji združenih narodov za razglasitev svetovnega dne čebel. Urad predsednika RS nam je obljubil vso podporo in za to se mu iskreno zahvaljujemo. V Uradu pa so mi ponudili tudi čaj z medom, ki, žal, ni bil slovenskega izvora (!?). Zadnje čase je veliko slišati o pomembnosti uživanja lokalno pridelane hrane. Promocija v Sloveniji pridelane hrane bi po
mojem mnenju morala v prvi vrsti potekati v državnih ustanovah, tudi v Uradu predsednika RS. Zato ČZS poziva vse pristojne, naj si državne ustanove v prihodnje priskrbijo med, pridelan v Sloveniji!
Boštjan Noč, predsednik ČZS
PREDSTAVITEV ČEBELARJA
Vzrejevalec čebeljih matic Alojz Bukovšek mlajši
Čebele - vez med generacijami
Čebelar Alojz Bukovšek mlajši je bil rojen 1942, torej med drugo svetovno vojno. Zase v šali pravi, da je vojni material in da je zato slabše kakovosti. To seveda ne drži, kar ve vsak, ki ga je imel kdaj čast spoznati. Zaradi tedanjih težavnih razmer mu ni uspelo končati šolanja, vendar se je namesto tega izobrazil doma pri očetu Alojzu Bukovšku starejšemu, ki je na domačiji na Golem Brdu v nemogočih razmerah med obema vojnama s čebelarstvom rešil sebe in svojo družino. Odlikuje ga zdrava kmečka pamet, ki jo je pridobil na »univerzi narave«. V Bukovško-vi družini se je resneje lotil čebelarjenja samo Alojz mlajši, ki je od očeta prevzel kmetijo in čebelarstvo.
Alojz mlajši se je čebelarstva učil pri očetu in prav on mu je leta 1952, ko mu je bilo deset let, podaril prvo čebeljo družino in na tej podlagi je razvil tudi
svoje čebelarstvo, v katerem je imel največ sto čebeljih družin. Po večini je čebelaril v 9- in 10-satnih AŽ-panjih. Po njegovih izkušnjah se v slabših pašnih razmerah bolje obnese 9-satni AŽ-panj, v boljših pa 10- ali celo 11-satni AŽ-panj. Sicer pa pašne razmere na Golem Brdu nikoli niso bile pretirano dobre. Najboljše leto, ki ga pomni, je bilo leto 1968, ko so zaradi medenja hrastove mane točili dvakrat, sati pa so bili zaliti od vrha do dna.
Svoje čebele je prepustil sinovom. Ima dve hčeri in tri sinove, po vrsti pa so si sledili takole: Janko, Miha, Joži, Ani in Štefan. Kar nekaj časa je kazalo, da se za njim ne bo nihče oprijel čebelarstva. Zaradi tega mu je bilo tesno pri srcu. Pozneje, ko so sinovi odrasli in postali zrelejši, pa so se začeli vsi trije ukvarjati s čebelarstvom: Janko in Štefan se ukvarjata z vzrejo, Miha pa s prevažanjem čebel na paše.
Alojz Bukovšek mlajši s svojo soprogo pred družinskim čebelnjakom
Učenje v Nemčiji
»Kamor koli greš, lahko vidiš kaj, kar lahko doma uporabiš v čebelarstvu,« pravi Alojz mlajši. Tudi o tem je z nami delil svoje spomine. Jeseni leta 1967 ga je obiskalo vodstvo ČD Rheinpfalz skupaj z g. Valentinom Benedičičem. Povabili so ga na ogled vzreje čebeljih matic v Nemčiji. Spomladi 1968 je za deset tednov odpotoval v Neustadt pri Ludwigshaf-nu, kjer je obiskal oddelek za čebelarstvo na Inštitutu za sadjarstvo in vinogradništvo. Tam so diagno-sticirali pršice v čebeljih trahejah. Potem je še pet tednov bival v mestu Mayen an der Mosel in se na tamkajšnjem Inštitutu za čebelarstvo neposredno ukvarjal s čebelami. Te so imeli v nakladnih panjih, pa tudi v panjih, ki jih tako kot AŽ-panj upravljamo od zadaj, vendar imajo manjše sate. Šlo je za Albertije-ve panje, ki imajo v primerjavi z AŽ-panjem nižje in krajše sate. Žnideršič je v bistvu povečal Albertijev panj, kljub temu pa so Nemci zmotno prepričani, da gre za enak panj, in trdijo, da je premajhen, ker izhajajo iz izkušnje z Albertijevim panjem.
Na inštitutu so mu želeli pokazati cepljenje, tj. presajanje ličink za vzrejo matic v matičnike z nerjavečimi žličkami. To opravilo pa je bilo po njegovem mnenju lažje z lesenimi žličkami, saj je bila kovinska predebela. Zato je vzel pipec, odrezal leskov poganjek pred čebelnjakom, naredil žličko ter začel presajati. Tako je šlo delo hitreje od rok kot s kovinsko žličko. Potem je vse do svojega odhoda pripravljal vzrejni material oz. presajal. Na predvečer njegovega odhoda je dr. Drecher zanj pripravil poslovilni večer z vsemi uslužbenci inštituta.
O čebeljem vosku in satju
Še kot otrok je Alojz Bukovšek mlajši pomagal očetu izrezovati trotovino. Takrat tega še niso počeli kot apitehnični ukrep za zmanjšanje števila varoj, temveč predvsem za pridelavo voska, ki je bil tedaj zelo cenjen. Odkupna cena kilograma voska je bila pri Medexu kar za štirikrat in pol višja od cene kilograma medu v prodaji na drobno. Še več: Koželj, ki je v Dobu pri Domžalah izdeloval mazilo Rastin proti revmi, je kilogram voska plačeval celo po petkratni ceni kilograma medu.
Od prof. Edija Senegačnika se je naučil tole praktično čebelarsko modrost: »Pri čebelah je dobro, da imajo vedno nekoliko podrto stavbo, da jo stalno gradijo in da zato ne mislijo na lumparije.« Zdaj takšno stanje vzdržujemo s satnicami, ki jih čebelam vstavljamo v graditev.
Tri generacije v družinskem čebelarstvu Bukovšek (od leve proti desni): Miha, Janko, Alojz mlajši ter Alojz starejši (1916-2012)
Brat Adam Kehrle na obisku pri starem vzrejnem čebelnjaku. Za oplemenitev svoje linije buckfaške čebele je uporabil tudi nekaj Bukovškovih matic kranjske čebele.
O apiterapiji
Zdravilno delovanje čebel je Alojz mlajši izkusil na svoji lastni koži. Njegov oče je vsako leto po kostanjevi paši prepeljal čebele na pašo v Vodice na ajdo, otavo in jesensko reso. Sam je sedel zadaj na traktorski prikolici, ker na traktorju ni bilo prostora. Zgodilo se je, da je en panj odmašil, jezne čebele pa so planile nanj in ga popikale. Tako si je že otroštvu pozdravil revmo v nogah, za katero je zbolel še kot predšolski otrok. Ko je dobil prvi panj, je bil poleti veliko pri čebelah v kratkih hlačah in bos, tako da so ga čebele velikokrat popikale po nogah. Na ta način se je dokaj hitro znebil revme.
Zaradi čebelarjenja je tudi zdaj v boljši formi, kot bi bil sicer. Večina njegovih sošolcev je namreč že pokojna. Po njegovih besedah ta hobi ni »šanktera-pija«, poleg tega pa čebelar nima časa, da bi hodil po slabih potih.
O vzreji matic
Poglavitna dejavnost njegovega čebelarstva je bila vzreja čebeljih matic. Prodajal jih je tako v Sloveniji kot v tujini. Vsakemu čebelarju, ki je pri njem kupil matice, je svetoval, kako naj jih doda, pogosto pa jim je svetoval tudi o čem drugem, o čemer so ga pač vprašali. Kot ugotavlja, je vzreja matic po mnenju številnih zelo zahtevna, sam pa se s tem ne strinja. Z vzrejo je podobno kot z vožnjo kolesa. Ko še ne znaš voziti, je videti težko, ko pa se enkrat pelješ, postane vse lahko. Potem se ukvarjaš samo še z vremenskimi skrajnostmi, nihanji temperature spomladi, s poletno vročino in dežjem. Spominja se, da nekega leta sredi junija tri tedne ni bilo matic, ker je bilo prehladno za oprašitev. Zaradi mraza namreč matice niso odletele na svatovski let.
Ker je imel matice nenehno v rokah, je opazil zanimiv pojav, da namreč ena od približno stotih pade v šok in otrpne, ko jo prime v roke. V tem primeru
jo je treba čim prej vrniti čebelam, da jo masirajo, dokler si ne opomore. Šok se mu zdi logičen. Zakaj se pojavi šok, ko čebelar odpre vrata panja? Predstavljajte si velikana, ki odpre vašo hišo in prestavlja stene. Potem ste na vrsti vi. Povsem brez vznemirjenja čebel pri čebelarjenju ne gre, zato mora biti čebelar čim bolj miren. Ne samo na zunaj, ampak tudi v svoji notranjosti. Predvsem mora biti notranje umirjen, kajti vsak nemir se izrazi tudi navzven. Čebele zelo občutijo čebelarjevo razpoloženje, še posebej jezo, vznemirjenost ali zaskrbljenost. Čebele se odzovejo na to, kar čebelar sam prenese nanje. Na neki način pokažejo ogledalo čebelarjeve duševnosti. Vsaj po navadi je tako. Nanje pa seveda vpliva tudi vreme, saj so bolj vznemirjene, kadar se pripravlja poslabšanje. Opazil je še, da so ženo čebele vedno bolj pikale takrat, kadar je bila noseča. Prav tako bodo človeka hitro pičile na kako poškodovano mesto. Napadle ga bodo neposredno na njegovo šibko točko.
Vzreja matic v Bukovškovem vzrejališču je ob prvem pojavu varoj za eno leto zastala, ker so jo prepovedali zaradi nevarnosti širjenja varoj. Tako v letih 1980 in 1981 uradno ni smel vzrejati matic. Neuradno je proti koncu sezone 1981 za g. Smrajca iz Šentvida vzredil približno 60 matic, ki je nujno potreboval. Ker prepoved ni bila preklicana, je leta 1982 pristojni komisiji za vzrejo matic preprosto sporočil, da bo nadaljeval vzrejo. In postopek je stekel.
O čebeljih pašah
Alojz mlajši je tudi natančen opazovalec dogajanja v naravi, zato ni čudno, da opazi vsako spremembo. V okolju, kjer živi, je opazil, da so se čebelje paše spremenile, predvsem osiromašile. Po njegovem prepričanju so veliko škode naredili gozdarji s »čiščenjem manjvrednih«, neplemenitih vrst dreves. Tako so izsekali divjo češnjo, sekali so tudi kostanj, poleg tega pa je po gozdarskih merilih jelka vredna manj kot smreka. Tudi vrba iva je ni dobro odnesla. Puščajo pa predvsem smreko, javor in bukev. To je negativen vpliv stare nemške šole, ki je - v škodo
Nekdanja plemenilna postaja na Golem Brdu
medovitosti - spreminjala naravno sestavo mešanih gozdov. Nov gozdarski pristop pušča vrbo ivo, ker prispeva k izboljšavi tal v gozdu. Sama pa se pravočasno umakne iz rastišča, ker jo prerastejo smreke. Zanimivo je, da so istočasno, ko so pri nas v gozdu divjo češnjo izsekavali, v Črni na Koroškem pogozdovali med smreko, po pripovedovanju čebelarja Erjavca. Po drugi strani pa so se gozdovi preveč zarasli na področjih spomladanske rese, zato težje uspeva. Nekdaj je je bilo vse polno, tako da je čebelam ponujala kar izdatno pašo.
Skrbi ga, da bosta najpomembnejši slovenski čebelji paši kostanj in hoja morda čez čas usahnili. V hojevih gozdovih se dogaja, da ni podrasti. Nekoč jo je iskal polno uro, našel pa je le mlado jelkico, ki je imela eno samo vejico, saj jo je dodobra obdelal jelen. Če se bo to nadaljevalo, čez čas, ko bodo stara drevesa preživela svojo življenjsko dobo, ne bo več hojeve paše. To je opazil na Javornikih in v Logaški gmajni, pa tudi v Menišiji. Smreka, žal, ne bo mogla nadomestiti izpada, ker na vseh krajih ne medi tako pogosto.
Skrbi ga tudi za kostanjevo pašo, saj zdaj na kostanjevem rastišču ne bomo več našli kostanjeve podrasti, ker vse plodove pojejo divje svinje. Poleg tega je tu še kostanjev rak in novi zajedavec kostanjeva šiškarica, ki zabijata žeblje v krsto kostanjevi paši. Ne more sprejeti odločitve odgovornih oseb o zavrnitvi reševanja problema kostanjeve šiškarice. Po njegovem mnenju naravovarstveniki s tem delujejo proti samim sebi, proti narodu in proti našim zanamcem. Nekoč je razmišljal in preračunaval, koliko sladkorja bi bilo potrebnega za preživetje čebel, če v Sloveniji ne bi bilo kostanjeve paše. Izračunal je, da bi ga potrebovali več vagonov.
Opaža pa tudi, da celo sladkor ni več tak, kot je bil. Nekdaj je vedno, kadar je čebelje družine krmil s sladkorjem, zaslišal šumenje čebel, ko so hlastno planile nanj. Dandanes takšnega »navdušenja« ni več zaznati. Takrat je bil sladkor drugačen, nekoliko rjavkast. Zdaj je popolnoma rafiniran in vidno drugačen, predvsem zaradi industrializirane pridelave in škropljenja, zato čebele ne »padajo nanj« kot nekdaj.
Kljub slabim obetom za čebelje paše pa mladim čebelarjem svetuje, naj se lotijo prevažanja. S stacionarnim čebelarjenjem bodo vedno pridelali manj medu kot s prevažanjem.
O društvenem delovanju
Alojz mlajši je zdaj član OČD Medvode, bil pa je tudi že njegov predsednik in blagajnik. Na tem območju so se društva precej prilagajala oblikovanju občin, saj je bil pred tem predsednik Čebelarske družine Preska - Medvode in predsednik ČD Ljubljana - Šiška. Po njegovem mnenju je povezovanje če-
Stena s številnimi čebelarskimi priznanji
belarjev v društva nekaj pozitivnega, saj čebelarji potrebujejo zavest, da pripadajo društvu, da se družijo in spoznavajo med seboj. V takšnem okviru pomagajo drug drugemu in si izmenjujejo izkušnje. Že pred veliko leti je opravil tečaj za preglednika za hudo gnilobo in celo predaval o tem. Za svoje dosežke je prejel vsa tri odličja A.J. Po njegovem mnenju je v obdobju njegovega čebelarjenja največji dosežek slovenskega čebelarstva zgraditev Čebelarskega centra Slovenije, katere začetnik je bil g. Benedičič, takoj za tem pa prepoznavnost našega čebelarstva doma in tujini, saj se zdaj marsikaj dogaja tudi na področju promocije.
Čebelarske modrosti
Nekoč sta mož in žena prišla k Bukovšku po matice. Ko je mož stopil na stran, je žena potožila, da njen mož razmišlja samo o čebelah. Bukov-šek jo je potolažil s pojasnilom, da mož zaradi tega vsaj ne zahaja gostilne in da ve, kje je - v čebelnjaku, ona pa je njegova ljubica. Če želi, da bi bila več skupaj, mu lahko tudi pomaga vrteti točilo. Čebele so kot družina. Obstajajo podobnosti z ljudmi, saj se vedejo tako kot človeški rod. Čebela pomaga čebeli, saj ena sama v celotni družini ni niti pomembna niti ni sposobna življenja. Tudi en človek ne more živeti sam. Čebele v družini so nesebične do drugih čebel. Kot polsestre bi se lahko nenehno prepirale, vendar zelo dobro sodelujejo med seboj. Če je treba poskrbeti za ličinko, jo nahrani ena ali druga. Če je nekaj treba narediti, je to narejeno: sat je popravljen, pocejen med počiščen itd. Kadar je treba kaj urediti, čebele to nemudoma tudi storijo. Nič ne stopijo vstran, da bi druga prišla zraven.
Alojz Bukošek mlajši bi bil še enkrat čebelar, če bi lahko izbiral. Najsrečnejši je, kadar je pri čebelah in opazuje, kako izletavajo in priletavajo. »To je zame super užitek!« V posebno zadovoljstvo pa mu je, da se družinska tradicija čebelarstva nadaljuje.
MB
OBLETNICE
ČD Slivnica pri Celju praznovalo 50-letnico delovanja
V nedeljo, 31. avgusta 2014, je bilo na Slivnici pri Celju zelo veselo. Čebelarji smo praznovali jubilejnih 50 let delovanja društva, hkrati pa smo letos odprli tudi prenovljen Čebelarski dom Slivnica. Praznovanje je bilo združeno s krajevnim praznikom KS Slivnica.
Prireditev se je začela s sveto mašo v farni cerkvi sv. Marije Magdalene na Slivnici, med katero smo se spomnili vseh pokojnih čebelarjev. Župnik Marko Šraml je poudaril pomembnost čebelarjenja in vsakega krajana, ki s svojimi dejanji prispeva k napredku in razvoju kraja. Po maši se je začel uradni del prireditve: prvi del je bil namenjen krajevnemu prazniku, drugi pa čebelarskemu. Po čebelarski himni je navzoče nagovoril novi predsednik društva Ignac Ma-stnak; v svojem nagovoru je opisal zgodovino društva ter opozoril na pomembnost čebelarjenja.
ČD Slivnica je bilo ustavljeno leta 1964, čeprav je bilo čebelarjenje na tem območju razširjeno že prej. Tako je npr. v šolski kroniki OŠ Slivnica navedeno, da je nadučitelj Tomaž Kurbus že leta 1901 poučeval čebelarstvo ter za revijo Slovenski čebelar opisoval čebelarjenje na Slivniškem. Sicer pa so bili osrednji pobudniki ustanovitve društva Franc Frece, Jože Tanšek in Martin Cmok starejši. Poleg njih so bili ustanovni člani še: Matija Anzeljc, Martin Kosaber, Vinko Frece, Karel Mansuti, Janez Romih, Franc Obrez, Alojz Štukelj in Ignac Mastnak. V vseh letih skupaj je bilo v ČD 91 članov, zdaj pa je v društvo včlanjenih 36 čebelarjev.
Leta 2011 smo člani društva v Gorici postavili učni čebelnjak, ki ga zdaj uporabljajo učenci OŠ Slivnica, ter uredili njegovo okolico. Velike zasluge za postavitev šolskega čebelnjaka ima prejšnji predsednik društva Martin Cmok, saj mu je na razpisu ČZS uspelo pridobiti nov čebelnjak, hkrati pa si je nenehno prizadeval tudi za urejanje njegove okolice. Člani društva skrbimo, da je v čebelnjaku vedno dovolj družin. Zasluge za delovanje čebelarskega krožka imata zlasti čebelarski mojster in predsednik ČD Blagovna g. Jernej Andrej ter učiteljica v OŠ Sliv-
nica ga. Renata Mastnak. Skupaj skrbita za 20 krož-karjev, ki se udeležujejo različnih čebelarskih tekmovanj, na katerih osvajajo najvišja priznanja.
V okviru praznovanja jubileja so za uspešno čebelarjenje in delovanje v dobro čebelarstva prejeli odličje Antona Janše III. stopnje štirje člani ČD Slivnica, pet članov pa odličje Antona Janše II. stopnje. Priznanja za posebne zasluge pri razvoju čebelarstva in dolgoletno čebelarjenje so prejeli: Franc Smole, Ignac Mastnak, Martin Cmok in Peter Močnik. Podpredsednik ČZS Franc Šmerc in tajnik ČZS Anton Tomec sta društvu za 50 let uspešnega delovanja v imenu krovne čebelarske organizacije podelila odličje Antona Janše III. stopnje, poleg tega pa sta dvema posameznikoma podelila tudi listini čebelarskega veterana. To priznanje za dejavno sodelovanje na področju čebelarstva pripada vsakemu članu, ki je dopolnil 70 let starosti in je najmanj 30 let tudi član ČZS, prejela pa sta ga Matija Anzeljc iz Gorice in Franc Frece iz Turnega. Ob koncu uradnega dela praznovanja smo odprli še prenovljeni Čebelarski dom Slivnica, ki smo ga letos uredili v stari kapla-niji poleg farne cerkve sv. Marije Magdalene in žu-pnišča na Slivnici. Vsi člani društva smo z veseljem sprejeli pobudo novega društvenega predsednika Ignaca Mastnaka, da bi si v stari cerkveni kaplani-ji uredili svoje prostore. Prostori stavbe, ki jih je leta 1974 precej poškodoval potres, od tedaj niso bili več stalno naseljeni, zato je bila stavba potrebna temeljite obnove. Člani ČD Slivnica smo s skupnimi močmi ter ob pomoči donatorjev in sosedov uspešno obnovili prostore in na novo uredili sanitarije. Vsa dela, za katera smo porabili več kot 700 ur, smo opravili prostovoljno. Pridobili smo tudi donatorska sredstva: nekateri so prispevali material, nekateri pa so opravili različna obrtniška dela. Vseh donatorjev skupaj je bilo kar 39. Vse skupaj pa nam ne bi uspelo brez soglasja in podpore župnika g. Marka Šramla, ki je na novo prekril streho, zamenjal vsa okna in vhodna vrata ter obnovil fasado, nato pa prostore odstopil našemu društvu.
Praznovanja so se udeležili številni čebelarji in gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki kar sedmih okoliških čebelarskih društev: ČD Dramlje, ČD Planina, ČD Ponikva, ČD Šentjur, ČD Celje, ČD Šmarje pri Jelšah in ČD Vojnik. Vsem se zahvaljujemo za obisk, velika zahvala pa gre tudi članom Športno-etnološkega društva Slivnica in drugim Sliv-ničanom za pomoč in sodelovanje na prireditvi. Vsi skupaj smo dokazali, da je v slogi moč, ta uspeh pa nam je dal veselje in voljo, da se razvijamo še naprej.
Mojca Mastnak, tajnica ČD Slivnica pri Celju
OBLETNICE
90 let delovanja ČD Slovenska Bistrica
Od začetka delovanja društva, ki so ga leta 1924 ustanovili takratni napredni čebelarji iz naše okolice, do zdaj je to vtisnilo globok pečat v družbenem življenju na ravni občine, regije in čebelarske zveze. Zasluge za to imajo aktivni člani in članice, ki so s svojim prostovoljnim in nesebičnim delom v vsem tem obdobju pripomogli k uspešnemu delovanju društva.
V	zadnjem obdobju nam je uspelo k članstvu pritegniti nove člane. Med 104 člani je tudi deset čebelark, ki nas občasno kljub svojemu delu doma in pri čebelicah razveseljujejo in razvajajo z medenimi dobrotami. V društvu si ves čas prizadevamo za pomladitev, zato v svoje vrste nenehno vabimo mlade čebelarje, saj se globoko zavedamo, da je »društvo brez mladine kakor drevo brez korenine«. Zaradi tega vodimo tudi čebelarske krožke, katerih člani nas skupaj z mentorji vsako leto razveseljujejo z odličnimi rezultati. ČD Slovenska Bistrica je v letih 2010, 2011 in 2012 Slovenijo zastopalo na mednarodnih tekmovanjih mladih čebelarjev, mladi tekmovalci pa so dosegli nadpovprečne rezultate.
V	okviru dvodnevnega praznovanja 90-letnice delovanja ČD Slovenska Bistrica, ki je potekalo v petek, 5., in v soboto, 6. septembra 2014, smo prvi dan v Čebelarskem centru Slovenska Bistrica podarili 24 novih čebeljih panjev (12 AŽ- in 12 LR-panjev) vzrejni postaji. Denar za nakup novih panjev so podarili številni donatorji iz občine Slovenska Bistrica in širše okolice ter s tem vnovič podprli prizadevanja društva za končanje oz. nadgraditev zastavljenih projektov (leta 2012 nam je ČZS podelila priznanje za najboljšo čebelarsko učno pot v Sloveniji). Nove panje krasijo tudi panjske končnice g. Čopija, na panjih pa so ob logotipih izpisana imena donatorjev - ustanov in podjetij. Ta dan je Čebelarski center obiskalo več kot 500 otrok iz okoliških vrtcev in osnovnih šol. Zanje smo pripravili organizirano vodenje po čebelarski učni poti medovi-tih rastlin, na kateri so ob spoznavanju življenja čebel in raznovrstnosti medovitih rastlin pri degustacijski stojnici okusili tudi raznovrstnost medu iz našega okolja. Na koncu smo jih pogostili z namazanimi kruhki in zeliščnimi čaji. Izročitve panjev se je udeležil tudi župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Po slovesnem uradnem delu je sledilo družabno srečanje, ki so se ga udeležili povabljeni gosti in domači čebelarji.
Sobotna slovesnost se je na gradu v Slovenski Bistrici začela s predstavitvijo čebelarjev na stojnicah pred vhodom na grajsko dvorišče. Na grajskem dvorišču so bila razstavljena dela likovne sekcije društva,
Obisk otrok v Čebelarskem centru Slovenska
Bistrica
katere člani ustvarjajo likovne izdelke s čebelarskimi motivi. V grajski kapelici so bila razstavljena likovna in literarna dela malčkov iz okoliških vrtcev in učencev osnovnih šol, ki so se odzvali na razpis »Življenje in vloga čebelic za naravo in človeka«. Tričlanska komisija je med prejetimi izdelki izbrala najizvirnejše, za katere so otroci na osrednji prireditvi prejeli tudi nagrade.
Osrednja slovesnost je potekala v Viteški dvorani bistriškega gradu. Vse zbrane je najprej nagovoril predsednik ČD Slovenska Bistrica g. Maksimiljan Prah, članicam in članom pa sta ob visokem jubileju čestitala tudi župan občine in podpredsednik ČZS g. Franc Šmerc. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki sosednjih čebelarskih zvez in društev. Ob tej priložnosti je društvo izdalo zbornik, v katerem so objavljeni tako strokovni prispevki kot tudi predstavitve domačih čebelarjev. Udeležencem slovesnosti smo pokazali tudi odličje Antona Janše I stopnje, ki ga je društvo prejelo na občnem zboru ČZS 5. aprila 2014. Ob tej priložnosti smo članom društva, ki so dopolnili 80 let ali več, podelili priznanja in spominke. Med njimi je bil tudi Jože Šega, ki je letos dopolnil 90 let.
Maksimiljan Prah
Novi panji za vzrejno postajo
DOGODKI IN OBVESTILA
Podelitev diplom petim čebelarskim mojstrom
V šolskem letu 2012/2013 je ČZS kot pripravo na mojstrske izpite, ki jih izvaja OPZS, organizirala usposabljanje za skupino 20 zainteresiranih kandidatov. Lani se je na izpite prijavilo in jih uspešno opravilo osem kandidatov, letos pa še pet. Ti so julija prav tako uspešno opravili izpite. Podelitev diplom čebelarskim mojstrom, ki so si ta naziv zagotovili letos, bo 19. novembra 2014 na Brdu pri Kranju, ob hkratnem praznovanju 45-letnice delovanja OPZS. Zdaj je pred kandidati že nov izziv, tj. da v prihodnje z nenehnim učenjem obnavljajo in poglabljajo doseženo raven čebelarskega znanja ter da to znanje kot izvajalci izobraževanj prenašajo na druge čebelarje. Vse mojstre smo prosili, naj ob tej priložnosti povedo nekaj besed.
Jernej Majcen, Žegar
I I Odločitev za pridobitev naziva ¡»"J čebelarski mojster sem sprejel I zaradi želje po nadgradnji svojega čebelarskega znanja. Priprave na BH izpite so potekale intenzivno, slišali pa smo tudi nekaj novih stvari. '-— Pogrešal sem ogled kakega večjega profesionalnega čebelarstva in praktičen prikaz znanja. Od tega smo sicer videli samo odlično profesionalno vzrejo matic. Izpiti so bili kar zahtevni, vendar smo jih opravili brez težav. Mojstrski izpit kot papir mi ne pomeni veliko. Veliko več mi pomenijo nova znanstva in prijateljski odnosi med čebelarji, ki hočejo iz svojega čebelarstva narediti nekaj več.
Stane Mazej, Gomilsko
Leta 2004 sem pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic čebelar in ugotovil, da mi še nekaj manjka, saj si na nekatera vprašanja v čebelarstvu še vedno nisem znal odgovoriti. Iskal sem nove možnosti za izobraževanje na tem področju. Konec poletja 2005 sem se prijavil na interni razpis Čebelarske zveze društev Maribor za večerno šolo avstrijsko-štajerske čebelarske šole, organizirane v Mariboru. Pozimi leta 2006 sem z zaključnim izpitom končal mojstrsko šolanje in postal čebelarski mojster s spričevalom avstrijske čebelarske šole iz Gradca. Želel sem si, da bi avstrijsko spričevalo nostrificirali (priznali) tudi v Sloveniji, vendar to ni bilo mogoče.
Čebelarska zveza Slovenije je pod vodstvom predsednika komisije UO ČZS za izobraževanje mag. Aleša Rodmana z Ministrstvom za izobraževanje in Obrtno
zbornico pripravila vse potrebno za začetek tovrstnega izobraževanja tudi v Sloveniji. Spomladi leta 2012 je ČZS pod vodstvom g. Marka Borka začela izvajati pripravljalna usposabljanja za čebelarske mojstre in nanje sem se prijavil tudi sam. Priprave na mojstrske izpite so bile temeljite, zato s posameznimi deli izpita nismo imeli nikakršnih težav. Poudariti pa moram, da nas je vsako novo predavanje obogatilo za nova spoznanja in mogoče izboljšave v čebelarstvu, tako na področju biologije čebeljih družin, tehnologije čebelarjenja, zdravja čebeljih družin, paš, ekonomike čebelarstva ter vodenja obrata in varne hrane. Pozornost je bila namenjena tudi pedagoško-andragoškem usposabljanju bodočih mojstrov, saj so ti po definiciji prenašalci znanja na druge čebelarje. Letos sem opravil vse izpite, potrebne za naziv čebelarski mojster, ter si ga z zagovorom mojstrske naloge 10. julija 2014 tudi pridobil.
Razlike med izobraževanjem za čebelarskega mojstra pri graški čebelarski šoli in mojstrskega izobraževanja pri ČZS so minimalne, tolikšne, kot so pač razlike v izobraževanju na istem področju med dvema šolama.
Ob koncu naj povem, da sem vesel, ker sem uspešno končal mojstrsko izobraževanje, saj mi to koristi tako pri odločanju kot tudi pri vsakdanjem delu v čebelnjaku. Želim si, da bi bil v Sloveniji mogoč tudi specialistični študij čebelarstva, zato upam, da ga bo Biotehniška fakulteta v prihodnje razpisala, še posebej zaradi številnih neodgovorjenih vprašanj o čebelji družini in njenem življenju ter o dedovanju in genetiki. V Sloveniji je doma avtohtona čebela Apis mellifera carnica Pollmann 1879, na katero moramo biti še posebej občutljivi in ponosni.
Samo Orel, Domžale
Čebelarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojenjem čebel, da bi pridobili njihove pridelke: med, vosek, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup. Še pomembnejše od čebeljih pridelkov pa je poslanstvo čebel pri opraševanju. O življenju čebel se učimo že stoletja, znanje se prenaša iz roda v rod, o tem so napisane knjige, različni strokovni članki, objavljene je veliko literature. Ne glede na prebrano literaturo, ko že mislimo, da dobro poznamo biologijo čebel, pa se čebele vedejo po svojem naravnem toku življenja, ki ga ljudje ne moremo spremeniti.
S čebelarstvom se amatersko ukvarjam že vrsto let, saj so bile čebele pri nas doma že od moje rane mladosti. Ko sem izvedel, da ČZS pripravlja tečaj za
Interesenti za čebelarske mojstre
ČZS tudi v prihodnje načrtuje usposabljanje za pripravo na izpite za pridobitev naziva čebelarski mojster, vendar le, če bo skupina zainteresiranih čebelarjev dovolj velika. Ko bomo evidentirali zadosten interes, bomo pripravili informativni sestanek. Tiste čebelarje, ki se bodo prijavili do 15. novembra 2014, bomo pravočasno obvestili o času in kraju tega sestanka. Prijave zbira g. Borko na e-naslov: marko.borko@czs.si.
iJtri
"fe-ij »¡i.-
vanj za predavatelje zahtevno delo, vendar so jih vsi izvedli zelo dobro in korektno. Poimensko pa naj izpostavim Marka Borka s ČZS, ki je skrbel za povezavo med OZS in nami ter za čas in kraj predavanj. Prav tako nam je vse potrebne informacije pravočasno posredovala tudi OZS.
Na koncu naj vse čebelarke in čebelarje, ki imajo v čebelarstvu dovolj prakse, pozovem, naj razmislijo o svojem dodatnem izobraževanju in se morda odločijo tudi za izpit za čebelarskega mojstra.
čebelarske mojstre, sem takoj pomislil, da je to izjemna priložnost za obnovitev, utrditev in tudi nadgra-ditev mojega znanja.
Moja pričakovanja so bila velika. Predavali so nam res dobri strokovnjaki s področja čebelarstva. Obdelali smo vse teme: biologijo čebel, čebelje proizvode, čebelje bolezni, analizo čebeljih pridelkov, čebelje paše in povzročitelje medenja. Poslušali smo tudi predavanja o invazivnih rastlinah. Ta so sicer potekala na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici, praktični del pa je potekal na terenu ali pri čebelarjih. Na Kmetijski šoli Grm Novo mesto so potekala predavanja o medenih pijačah. Pridobili smo znanja o poslovnem načrtu, poslovodsko-ekonomskem področju in tudi znanja s pedagoško-andragoškega področja.
Teoretične izpite smo opravljali na OZS, praktične izpite pa tako v svojem čebelnjaku kot tudi v tujem. Izpitov sem lotil zelo resno, tako da sem za učenje porabil več časa, kot sem sprva pričakoval.
In kako so se izpolnila moja pričakovanja? V povprečju lahko rečem, da sem s predavanj odnesel več, kot sem pričakoval. Vem, da je priprava preda-
m
Delovni preizkus v čebelnjaku
Barbara in Boštjan Kojek - družinsko čebelarstvo, Hrovača
Odločitev za šolanje za čebelarsko mojstrico oz. mojstra je bila preprosta. Najin čebelarski mentor, oča Janez Kojek, starosta slovenskih čebelarjev, mi je pred leti polagal na srce, da moram ne samo pridno in dosledno delati s čebelami, ampak da si moram pridobiti tudi s spričevali potrjena znanja. Tudi sicer so bila v našem čebelarstvu vedno zelo pomembna nova dognanja na tem področju ... Spremljali smo marsikateri čebelarski projekt in pri njem tudi sodelovali. Med prvimi smo opravili vse potrebne izpite za nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka.
Vemo, da znanja ni nikoli dovolj, zato sva se z Boštjanom skupaj odločila za izobraževanje za čebelarskega mojstra. Boštjan je svojo diplomo na Biotehniški fakulteti, smer gozdarstvo, zagovarjal iz gozdnega medenja, zato sva imela na tem področju veliko različnih znanj in izkušenj, ki jih je bilo treba samo še nadgraditi. Za nazaj je težko ocenjevati, vendar me predavanja niso povsem zadovoljila, saj sem za raven čebelarskega mojstra pričakovala več. Nekatera predavanja in dela na terenu pa so bila zelo dobra, npr. g. Boršnik, pa Dremljevi ...
Priprave na izpite so bile zelo različne. Kot je to že v navadi, se je Boštjan bolj potrudil in dosegel tudi boljšo oceno. Oba sva nekaj časa delala v šolstvu, tako da nama pedagogika ni bila španska vas. Sama sem najnižjo oceno dobila iz ekonomskega dela izpita, kljub temu da že deveto leto uspešno krmarim s s. p. in peto leto z d. o. o. Obe podjetji sta po delovanju podobni temu, kar zdaj imenujejo socialno podjetništvo.
Oba pa sva se pred strokovnimi izpiti intenzivno učila. Znova sva predelala temeljno čebelarsko literaturo in gradivo, ki smo ga prejeli na predavanjih. Vesela sva, da sva izpite opravila v drugem krogu. Poleg vseh obveznosti, ki jih imava, je to za naju velik dosežek in priznanje za delo, ki je posledica prizadevanj pri iskanju znanj. Konec koncev ni bilo poceni niti s finančnega gledišča.
DOGODKI IN OBVESTILA
Predstavitev novih čebelarskih mojstrov
Vabimo vas, da se v četrtek, 4. 12. 2014, od 16. do 17. ure, v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika udeležite predstavitve mojstrskih izpitnih del oz. semi-
narskih nalog novih čebelarskih mojstrov. Po končanih predstavitvah bo nekaj časa namenjenega tudi vprašanjem in strokovni razpravi. Vljudno vabljeni!	MB
Ura	Tema	Ime in priimek
16.00-16.20	Vzreja čebeljih matic z uporabo Jenterjevega aparata Spomladanska razvojna paša v letu 2014	Samo Orel
16.20-16.40	Vzreja čebeljih matic	Stanislav Mazej
16.40-17.00	Pridelava matičnega mlečka z EZI Queen sistemom	Jernej Majcen
Dan čebelarstva v Mariboru
V	petek, 26. septembra 2014, so čebelarji iz Po-dravja in tudi od drugod na mariborskem Trgu Leona Štuklja že tradicionalno organizirali Dan čebelarstva v Mariboru. Dogodek je potekal v okviru Festivala stare trte. Čebelarji so pripravili bogato čebelarsko tržnico, na kateri se je predstavilo kar 20 čebelarjev iz severovzhodne Slovenije. Obiskovalci so lahko poskušali različne vrste medu in med z dodatki, npr. med s cimetom, čokolado ali z borovnicami. V medenem šotoru so čebelarji predstavili izvrstne medene pijače, še posebej odlično penečo medico, na stojnicah s čebeljimi pridelki pa je bilo mogoče videti vlivanje figur iz čebeljega voska, risanje na lect in čebelje pridelke za apiterapijo. Na osrednjem delu trga so čebelarji pripravili čebelarsko razstavo in prikaz čebelarskih opravil, npr. žičenje satnikov, vstavljanje satov v panj in tudi točenje medu. Poskrbeli so tudi za naše najmlajše. Ti so na delavnicah slikali panj-ske končnice in z njimi okrasili slovenski čebelnjak.
V	prostorih Občine Maribor so Tanja Vrhovnik, Boštjan Noč, Janja Viher in Vlado Pušnik pripravili novinarsko konferenco in med drugim predstavnikom medijev povedali, kako čebelarji v Podravju uspešno pridobivajo evropska sredstva za promocijo slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Do zdaj so pridobili sredstva za tri projekte, ki jih bo sofinanciral Evropski sklad za razvoj podeželja. Tako so v minulih treh letih
širši javnosti uspešno predstavljali slovenski med z zaščiteno geografsko označbo na več kot osemdesetih dogodkih, od teh so jih 27 organizirali kar sami. Izvedli so tudi več kot 60 izobraževalnih delavnic za najmlajše in tako približali kranjsko sivko in slovenski med več kot 4200 otrokom v Mariboru in okolici. Poleg tega so novinarjem predstavili tudi letošnjo katastrofalno letino v čebelarstvu, prihodnje delo čebelarjev na tem območju ter priložnosti v čebelarskem turizmu. Tega zadnja leta razvija in propagira zlasti ČZS, tako da je tudi na območju Podravja že nekaj čebelarjev, ki na domu sprejemajo skupine in razvijajo svoj čebelarski turizem. Čebelarji so za pomoč pri promociji čebelarskega turizma že prosili Zavod za turizem Maribor - Pohorje. Dan čebelarstva v Mariboru je odprl predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Tomaž Samec, svetovalec JSSČ
FTN d.o.o.	ray
Nad izviri 34	¿Sj
N E & 2204 Miklavž na Dravskem polju
02/62-96-226
www.ftn.si
f *< M
NOVI MOTIVI POKROVČKOV
-petka od 8. do 14. ure
Pokrovi O 82 od 0,072
Odprtje prenovljenega idrijskega meščanskega čebelnjaka
V Idriji so 18. septembra 2014 slovesno odprli prenovljeni meščanski čebelnjak. Prenova je potekala v okviru projekta Enjoy Tour, ki ga sofinancirajo program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Idrijski meščanski čebelnjak je bil zgrajen leta 1925 na željo Pavla Lapajneta, sina premožnega trgovca s čipkami Franca Lapajneta. Postavili so ga na prijetnem kraju za družinsko hišo Lapajnetovih v Idriji. Ker čebelnjak ni bil samo »dom za čebele«, ampak tudi prostor za družinsko družabno življenje, je bil pravzaprav nekakšen statusni simbol lastnika.
Za čebelnjak in čebele so do začetka osemdesetih let 20. stoletja skrbeli različni člani družine La-pajne, od leta 1981 pa je bil čebelnjak, ki je v slovenskem merilu izjemen primerek tovrstne stavbne dediščine, nenaseljen in prepuščen zobu časa.
Idrijski čebelarji so več let iskali možnosti za obnovo čebelnjaka, a denarja zanjo ni bilo na voljo vse do leta 2013, ko je Občina Idrija načrt obnove uspešno prijavila v projekt Enjoy Tour in skupaj z Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo ter ČD Idrija začela obnovo. Predsednik gradbenega odbora in podpredsednik čebelarskega društva Martin Kolenc je skupaj z arhitektom Cvetom Kodrom, domačimi obrtniki in čebelarji prostovoljci uspešno načrtoval in
Rezanje traku ob uradnem odprtju prenovljenega čebelnjaka: g. Martin Kolenc, idrijski župan g. Bojan Sever in podpredsednik ČZS g. Aleš Rodman
Obnovljen in uradno odprt idrijski meščanski čebelnjak
končal obnovo, maja letos pa so v čebelnjaku znova zaživele tudi čebele. Panjske končnice je z idrijskimi motivi poslikal idrijski umetnik Danilo Jereb, podjetje Zidgrad Idrija pa je kot lastnik zemljišča, na katerem stoji čebelnjak, s prenosom lastništva na občino omogočilo, da je objekt ostal na svojem prvotnem mestu in da so ob njem uredili čebelarsko učno pot. Ob tej priložnosti je strokovna sodelavka Idrijsko--cerkljanske razvojne agencije Špela Rudolf v dveh študijah poglobljeno raziskala zgodovino, prenovo in prihodnost idrijskega čebelnjaka ter zgodovino čebelarstva na Idrijskem in Cerkljanskem.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili delegacija čebelarjev iz pobratenega Labina na Hrvaškem, predstavniki sosednjih čebelarskih društev ter številni Idrijčani, so navzoče nagovorili župan Občine Idrija Bojan Sever, podpredsednik ČD Idrija in predsednik gradbenega odbora Martin Kolenc ter podpredsednik ČZS Aleš Rodman. Ta je med drugim povedal, da tako lepega čebelnjaka, kot je idrijski, ni videl še nikjer. Vsi trije so tudi slovesno prerezali trak in tako uradno odprli prenovljeni čebelnjak, ki bo poslej tudi učilnica za naravoslovne dneve in turistična točka za ljubitelje narave, še bolj zanimivo pa bo, ko bodo v bližini uredili vrt medovitih rastlin. Objekt in čebele so zaupali v oskrbo najbližjemu in zavzetemu idrijskemu čebelarju Andreju Likarju.
Martin Kolenc
10. Ambroževa maša v Novi Štifti
ČD Gornji Grad vabi vse slovenske čebelarje na zahvalno sveto mašo v počastitev našega zavetnika sv. Ambroža. Sveta maša bo 7. decembra 2014, ob 10. uri, v romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti
pri Gornjem Gradu. Po bogoslužju bo tudi družabno srečanje. Zaželeno je, da se čebelarska društva maše udeležijo s svojimi prapori. Vabljeni!
ČD Gornji Grad
DOGODKI IN OBVESTILA
Delavnica o vzreji čebeljih matic
Predavanja o vzreji čebeljih matic, ki ga je v začetku letošnjega marca imela ga. Marija Sivec, so se udeležili številni člani ČD Dolomiti Polhov Gradec. Na njem so bile čebelarjem zelo natančno predstavljene vse pasti pri vzreji matic. Predavateljica je predstavila postopek vzreje matice v celoti, torej od jajčeca do iz-valitve matice. Čebelarje je zanimalo tudi dodajanje oz. zamenjava matic pri gospodarskih družinah. Ker imajo čebelarji pogosto težave s panji, v katerih so začele za-legati čebele trotovke, jim je ga. Sivec tudi za ta primer predstavila preizkušen postopek ravnanja.
Maja letos smo pred Riharjevim čebelnjakom na prostem organizirali še čebelarsko delavnico o vzreji čebeljih matic. Zbralo se je dvajset čebelarjev, ki so najbolj zainteresirani za vzrejo matic za svoje čebelarstvo. Ga. Sivec je s seboj pripeljala panj s čebelami in nam neposredno natančno prikazala postopek vzreje matic. Opozorila nas je tudi na možnost napak, saj nam čebele naših napak včasih ne odpustijo in rav-
najo po svoje. Čeprav so bile čebele zaradi prevoza nekoliko zmedene in so koga tudi opikale, so si čebelarji z veseljem ogledali vsak detajl na satju in gradilni-kih. Želimo si čim več takih in podobno kakovostnih predavanj. Janko Prebil, ČD Dolomiti Polhov Gradec
Dan čebelarjev na sejmu AGRA
V	nedeljo, 24. avgusta 2014, je bil na 52. kmetij-sko-živilskem sejmu AGRA tradicionalni dan čebelarjev. Ob tej priložnosti so pod pokroviteljstvom Pomurskega sejma slovesno razglasili rezultate ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo in podelili priznanja. Slovesnosti se je poleg predsednika Pomurskega sejma Janeza Erjavca in podpredsednika ČZS Janeza Venclja udeležil tudi minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, ki je dobitnikom tudi podelil priznanja za med. Na ocenjevanju je letos sodelovalo 34 čebelarjev iz štirih držav. Največ vzorcev medu je bilo iz Slovenije, posamezni vzorci pa so bili tudi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovaške. Pomurski sejem je podelil 25 zlatih, 13 srebrnih in pet bronastih medalj za med, prvaka sorte pa sta bila dva, in sicer gozdni (pridelal ga je Rudolf Ferkolj iz Borovnice) ter cvetlični med (pridelalo ga je Čebelarstvo Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini). Letošnjega šampiona za med je z najvišjim številom doseženih točk za gozdni med prejel Rudolf Ferkolj iz Borovnice.
V	okviru dneva čebelarjev je potekala tudi mednarodna strokovna razprava o varovanju zdravja čebel, predvsem o preprečevanju varoze. Na njej so sodelovali podpredsednik ČZS Janez Vencelj, prof. dr. Nikola Kezic iz Hrvaške in Vlado Auguštin, svetovalec specialist s področja tehnologije čebelarjenja. Med
Čebelarska sveta maša
ČD Šenčur vabi vse čebelarje iz bližnje in daljne okolice na čebelarsko sveto mašo. Sveta maša bo
drugim so poudarili nujnost izvajanja apitehničnih ukrepov, kot so preverjanje stanja varoj v panju s po-tresanjem čebel z mletim sladkorjem, prekinjanje za-leganja matic in zatiranje varoj z organskimi sredstvi, če poletni tehnološki ukrepi niso zadostni, pa je neizogibno tudi zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino.
Po razpravi je ČZS, JSSČ organizirala novinarsko konferenco o projektu »Od setve, do žetve-kar sejemo, to žanjemo«. Poleg podpredsednika ČZS Janeza Venclja so na njej sodelovali državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, pomočnik ravnatelja Biotehniške šole Rakičan dr. Robert Janža in vodja posestva na Biotehniški šoli Rakičan Franc Jakič. Predstavili so pomen ajde, ukrepe kmetijske politike in pomembnost setve ajde kot strniščnega posevka. Po končani novinarski konferenci so predstavnike medijev povabili še na ogled vzorčnega nasada različnih vrst cvetoče ajde.
Sejem je bil za obiskovalce odprt do vključno četrtka, 28. avgusta 2014. Na prireditvenem prostoru Javne svetovalne službe v čebelarstvu so sodelovale tudi vzgojiteljice vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone ter za otroke organizirale ustvarjalne delavnice o čebelarstvu, npr. risanje čebel in panjskih končnic.
Lidija Senič, vodja JSSČ
7. decembra 2014, ob 10. uri, v župnijski cerkvi svetega Jurija v Šenčurju. Naj medi!	ČD Šenčur
Tretja mednarodna konferenca čebelarskih organizacij na Brdu pri Lukovici
V četrtek, 20., in petek, 21. novembra 2014, bo JSSČ na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici organizirala 3. mednarodno konferenco čebelarskih organizacij. Uradni začetek konference, na kateri bomo govorili o dejavnostih čebelarskih organizacij v povezavi z delom z mladimi na področju čebelarstva, bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 13. uri. Do zdaj so svojo udeležbo potrdile čebelarske zveze iz Avstrije in Koroške z Okrajno čebelarsko zvezo Velikovec na čelu, iz Češke, Črne gore, Francije, Združenje čebelarjev proizvajalcev Pčelinjak iz Hrvaške, iz Italije, Čebelarska zveza Kadulja iz Bosne in Hercegovine, iz Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Sloveni-
je, Srbije ter Apimondia - Mednarodna zveza čebelarskih organizacij.
Na prvi dan konference vljudno vabimo tudi čebelarje, sicer pa bodo predavanja predstavljena tudi v posebnem zborniku. Predavanja, ki bodo potekala v angleščini, bodo simultano prevajana v slovenščino. Ker sta prostor in število slušalk za simultano prevajane omejena, je treba udeležbo na konferenci prijaviti. Prijave zbira Nataša Klemenčič Štrukelj na e-naslovu: natasa.strukelj@czs.si. Natančen program bo pred konferenco objavljen na spletni strani www.czs.si.
Lidija Senič, vodja JSSČ
Tradicionalni slovenski zajtrk
Kot ste bili že obveščeni, bomo letošnji tradicionalni zajtrk, v okviru katerega poteka tudi naša pro-mocijsko-izobraževalna akcija, pripravili v petek, 21. novembra 2014. Tudi tokrat bodo tradicionalni slovenski zajtrk sestavljali kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Sredstva za nakup živil bo zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, namenjena pa bodo za nakup dodatnega obroka, to je zajtrka, ki bo moral biti sestavljen iz vseh navedenih živil. S projektom spodbujamo prehranjevanje s hrano iz bližnje okolice oz. lokalnega okolja,
zato morajo biti živila pridelana oziroma predelana v Sloveniji. Čebelarji, ki boste prodali med v vrtce, boste tako kot lani morali priložiti izjavo, da so živila pridelana oziroma predelana
v Sloveniji. Primer izjave je objavljen na naši spletni strani www.czs.si.
Tanja Magdič, svetovalka JSSC
TRADICIONALNI
SLOVENSKI ZAJTRK
Dan apiterapije v Mariboru
Predviden program:
Tudi letos bo v Mariboru potekal dan apiterapije, in sicer v četrtek, 27. novembra 2014, ob 16.30, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče. Tokrat bo osrednja pozornost namenjena uporabi apiterapije v zobozdravstvu. Vodilni predavatelj bo nemški strokovnjak Gerhard Fredel, ki se že vrsto let ukvarja z apite-rapijo, še posebej v zobozdravstvu. Predavatelj bo predstavil tudi svoje izkušnje na področju apitera-pije v Nemčiji. Predavanje bo v nemškem jeziku, prevod bo zagotovljen.
V	■	V
16.30	Uvodni pozdrav
16.45-18.15	Apiterapija v zobozdravstvu (Gerhard Fredel, dr. dentalne medicine)
18.15-19.00	Možnost uporabe slovenskega medicinskega medu za zdravljenje kroničnega parodontitisa (Marta Anžič Kocjan, dr. dentalne medicine)
19.00	Razprava
Vljudno vabljeni! Vstop je prost!
JSSČ in ZČD Maribor
Sporočanje števila družin v register
Po Pravilniku o označevanju čebelnjakov in stojišč je vsak čebelar dolžan v register čebelnjakov sporočiti podatke o številu čebeljih družin, ki jih ima v posameznih čebelnjakih, in sicer na dneva 15. april
in 31. oktober. Podatke za oba datuma je treba sporočiti najpozneje do 25. maja, torej števila družin, s katerimi gospodari, ni treba sporočati 31. oktobra 2014. Tanja Magdič, svetovalka JSSC
Vpliv sladkorne pese in sladkorja na čebelarstvo v Sloveniji
ČZD Pomurja in Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) pripravljata posvet o vplivu sladkorne pese in sladkorja na čebelarstvo v Sloveniji. Simpozij bo v torek, 4. novembra 2014, ob 16. uri, v prostorih KGZS - Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota. Na njem bodo sodelovali slovenski strokovnjaki s področja pridelave in predelave sladkorne pese ter strokovnjaki s področja čebelarstva. Namen posveta je ugotoviti vpliv pridelave sladkorne pese na čebelarjenje ter vpliv sladkorja na čebelarstvo in potrebe po njem v povezavi z industrijo sladkorja. Vljudno vabljeni!
Teme posveta:
•	Uvodni pozdrav.
•	Pomen sladkorne pese za slovensko kmetijstvo in gospodarstvo na splošno (red. prof. dr. Črtomir Rozman - FKBV UM, in mag. Vladimir Hunjadi - ZPSPS).
•	Vpliv vnovične uvrstitve sladkorne pese v kolobar-ni sistem na obremenitev čebel s fitofarmacevtski-mi sredstvi (izr. prof. dr. Mario Lešnik - FKBV UM).
•	Pomen sladkorne pese in oljne ogrščice v sodobnem čebelarjenju (dr. Stanko Kapun - KGZS).
•	Razprava.
•	Sprejetje sklepov posveta in zaključek.
ČZD Pomurja
Enotni kozarec za čebelje pridelke in izdelke
Uporaba enotnega kozarca za čebelje pridelke in izdelke prav gotovo prispeva k prepoznavnosti in razlikovanju čebeljih pridelkov slovenskega izvora od čebeljih pridelkov in izdelkov neslovenskega izvora, ki se pojavljajo na slovenskem trgu. ČZS bo to leto
povečala nadzor nad uporabo kozarca, saj smo v kozarcu zaznali tudi nečebelje pridelke. Prav tako opozarjamo, da je v kozarce dovoljeno polniti samo čebelje pridelke slovenskega izvora.
ČZS
Sporočite slabšo kakovost slovenskih kozarcev
Če čebelarji opazite morebitno slabšo kakovost slovenskih kozarcev za čebelje pridelke, vas prosimo, da take kozarce reklamirate na mestu, kjer ste jih kupili
Dan čebelarskega turizma
Vabimo vas na tradicionalni posvet ob Dnevu čebelarskega turizma. Posvet o čebelarskem turizmu bo v petek, 5. decembra 2014, ob 11. uri, v prostorih Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Natan-
ter jih fotografirate in posnetke po e-pošti pošljete na ČZS (na e-naslov: info@czs.si). Na podlagi posnetkov napak bo ČZS lahko ukrepala pri dobavitelju. ČZS
čen program bo objavljen v prihodnji številki SČ in na spletni strani www.czs.si. Vabljeni!
Tanja Magdič, svetovalka JSSC
Natečaja za Zlati medenjak in Kulinarične medene dobrote
Vabljeni k sodelovanju na natečajih za Zlati me-denjak in Kulinarične medene dobrote. Podrobnosti obeh razpisov najdete na spletni strani: www.czs.si/ medene_dobrote.php. Rok za prijavo na natečaj za
Ambrožev ples
ČZS bo tudi ob koncu tega leta priredila Ambrožev ples. Vabimo Vas, da se nam pridružite v čim večjem številu. Ob zvokih prijetne glasbe se bomo v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici zavrteli v soboto, 6. decembra 2014, od 18. ure naprej. Prijave zbiramo po telefonu št.: 01/729
Kulinarične medene dobrote je 4. november 2014, za natečaj za Zlati medenjak pa 19. november 2014.
Tanja Magdič, svetovalka JSSC
61 00 ali 041/370 409 oz. na e-naslovu: barbara. dimc@czs.si. Število udeležencev je omejeno. Cena aranžmaja je 25,00 EUR na osebo. Obstaja tudi možnost prenočitve v našem centru. Skupaj si bomo polepšali večer in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Prisrčno vabljeni!	Tajništvo ČZS


Priporočene cene čebeljih pridelkov
Kljub letošnji slabi letini se na trgu pojavljajo nižje cene medu od priporočenih. Še enkrat vas obveščamo o priporočenih cenah za čebelje pridelke in priporočeni ceni za med, vključen v SMGO, v letu 2014. Te cene, ki naj bi bile spodnja meja, je predlagala komisija UO ČZS za ekonomiko na svoji razširjeni 4. redni seji, ki je bila 6. maja 2014 skupaj s 3. redno sejo komisije UO ČZS za kulturno dediščino. Čebelarji, spoštujmo svoje delo! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ
* Cvetni prah:
-	svež cvetni prah osmukanec je cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in globoko zamrznjen,
-	sušen cvetni prah osmukanec je cvetni prah, ki je po odvzemu očiščen in posušen na toplem zraku,
-	izkopanec je cvetni prah, pridobljen z izkopavanjem iz satnih celic.
** Propolis:
-	propolis (10 g) je zadelavina, očiščena vseh primesi, brez vidnih delcev voska, navadno postrgana s posameznih delov panja,
-	propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah, je zadelavina, očiščena vseh primesi, pridobljena po tehnologiji dobre čebelarske prakse z lovilnimi pripomočki (plastične mreže, posebni plastični vložki, platno ...).
Predlog priporočenih cen za čebelje pridelke v letu 2014
Čebelji pridelek	Cena EUR	Cena medu v SMGO
cvetlični med (900 g)	8,00	9,50
akacijev med (900 g)	8,50	10,50
lipov med (900 g)	8,50	10,50
gozdni med (900 g)	9,00	11,00
kostanjev med (900 g)	9,00	11,00
smrekov med (900 g)	10,00	12,00
hojev med (900 g)	11,00	13,00
cvetni prah osmukanec (0,1 kg), sušen *	5,00	
cvetni prah osmukanec (0,1 kg), svež, globoko zamrznjen *	5,00	
cvetni prah izkopanec (0,1 kg) *	30,00	
propolis (10 g) **	3,00	
propolis (10 g), pridobljen na ustreznih mrežicah **	5,00	
matični mleček (10 g)	10,00	
vosek (1 kg)	8,50	
vosek, deviški (1 kg)	15,00	
čebelja družina (sat pokrite zalege s čebelami)	12,00	
Označevanje čebeljih pridelkov
Konec tega leta, natančneje 13. decembra 2014, bo začela veljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih porabnikom. S tem bo prenehala veljati zdajšnja zakonodaja s področja označevanje živil, natančneje Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Poglavitna sprememba pri označevanju bo predpisana velikost črk na nalepkah. Vse oznake na živilu (z izjemo oznake za neto količino) bodo morale biti velike vsaj 1,2 mm. Na karticah o pravilnem označevanju, ki si jih lahko ogledate pri predsednikih društev, je ta velikost označena v besedilu »čebelarstvo«. Črke morajo biti velike 1,2 mm, kot je to označeno pod številko 6 tega besedila (osrednji črkovni pas).
Pomembna novost nove zakonodaje je tudi obvezen zapis hranilne in energijske vrednosti na živilu. Ker je bila Direktiva o medu spremenjena maja letos, ta ne bo obvezna za med, saj so iz tega izzvzeta živila, ki so nepredelani proizvodi in ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin. Prav tako so izjema pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 vol. % alkohola. Za zdaj pa še ni jasno, ali bodo izjema tudi
71-				
	>e	arstvo	i	7
				
preostali izdelki iz čebeljih pridelkov, saj bo ta določba uredbe začela veljati šele konec leta 2016, zato tolmačenje še ni dokončno. Kljub temu vas opozarjamo, da zaloge nalepk ne delajte za več let, temveč jih naredite samo toliko, kolikor jih boste porabili do konca leta.
Preostale določbe te uredbe bodo začele veljati veljati 13. decembra 2014. Živila, ki so bila dana v promet ali označena do tega datuma in ki niso označena v skladu z zahtevami te uredbe, je mogoče prodajati do prodaje zalog. Na terenu zdaj potekajo svetovanja o označevanju živil. Društva, ki bi želela organizirati takšno svetovanje, naj se o tem dogovorijo s svetovalci JSSČ.
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ
Uporabljajte spletno in mobilno aplikacijo e-Cebelar!
Čebelarje pozivamo, naj uporabljajo spletno in mobilno aplikacijo e-Čebelar, saj ta omogoča vodenje evidenc o družinah, pregledovanje in urejanje panjskih listov, vpisovanje pomembnejših dogodkov v panju ter vrednotenje družin v čebelnjaku. V njej prav tako lahko preprosto pregledujete objave Opazovalno-napovedovalne službe medenja po Sloveniji, jih izbirate po posameznih okoliših, ki vas zanimajo, ali po posameznih opazovalnih postajah ter spremljate zgodovino meritev na njih. Aplikacija bo prikazovala tudi porabo hrane na avtomatskih tehtnicah čez zimo. Poleg tega omogoča tudi spremljanje
Naložba v vašo prihodnost
razpisanih izobraževanj in tečajev, ki jih organizira Čebelarska zveza Slovenije, elektronsko prijavo na želena izobraževanja in tečaje ter pregledovanje gradiv za pripravo nanje. Prek Obveščevalnika lahko prejemate tudi izbrane novice in obvestila ČZS o napovedi mede-nja, izobraževanjih in tečajih ter druga sporočila, ki jih pošilja ČZS. Aplikacija je dostopna na spletnem naslovu: www.czs.si/ecebelar.php. Razvoj aplikacije je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj.
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ
Registracija primarnih proizvajalcev krme pri Upravi za varno hrano
Čebelarji, ki za svoje potrebe proizvajate krmo za čebele, v katero dodajate tudi premikse (npr. po-lioel) ali dodatke, kot so vitamini, minerali, mlečna kislina, kvas ..., morate vložiti vlogo v Register primarnih proizvajalcev krme in živil rastlinskega izvora za dejavnost poslovanja s krmo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tem primeru morate imeti vzpostavljen tudi sistem analize tveganja in kritičnih nadzornih točk na podlagi načel HACCP pri pripravi krme za čebele. Tisti čebelarji, ki čebele krmite samo s konzumnim sladkorjem, počakajte na nova navodila, saj stanje še usklajujemo s predstavniki Uprave za varno hrano. Na podlagi zakonodaje predstavniki Uprave za varno hrano
menijo, da bi morali sladkor za krmo čebel kupovati samo v trgovinah, ki so registrirane za prodajo krme, čebele pa bi lahko krmili samo s sladkorjem, namenjenim krmi za živali, ne pa za hrano ljudi. Tistim čebelarjem, ki čebele krmijo samo s kupljenimi pogačami, se ni treba dodatno registrirati, prepričajo naj se le, da krmo kupujejo v trgovini, ki je registrirana za prodajo krme, shranijo pa naj tudi račun in deklaracijo. Več informacij in obrazec za vpis lahko dobite pri svetovalcih JSSČ, povezava do vloge za registracijo pa je: www.uvhvvr.gov.si/si/registri_obrazci_ in_spletne_aplikacije/identifikacija_in_registracija_ zivali/obrazci_in_navodila/.
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ
Laboratorij ČZS - čez zimo bomo razširili nabor analiz
Kot je večini znano, je ČZS letos pridobila nove prostore za laboratorijsko dejavnost. Naš cilj je, da bi v internem laboratoriju povečali nabor analiz, ki jih bomo izvajali sami. Najprej bomo v njem pregledovali čebele na nosemo, hkrati pa bomo skušali čebelarjem (ČD) omogočiti čim cenejši nakup mikroskopa in jih naučiti, kako lahko sami pregledujejo čebele na nosemo. Zdaj iščemo najugodnejše ponudbe za nakup mikroskopov, naši zaposleni pa se že usposabljajo za izvajanje teh pregledov.
Čebelarsko medeno razvajanje
Po sklepu UO ČZS je ČZS izdelala projektno dokumentacijo za Čebelarsko medeno razvajanje. Prostori, ki jih bomo namenili za to dejavnost, merijo več kot 100 m2. ČZS zdaj išče ustreznega najemnika, saj se bomo izvedbe lotili takoj, ko ga bomo našli. Več informacij dobite na e-naslovu: nocb@czs.si ali v tajništvu ČZS. Slika je »vizualni« del projekta.
Boštjan Noč, predsednik ČZS
Prizadevali si bomo tudi, da bo v našem laboratoriju mogoč pregled medu in drobirja na spore hude gnilobe, zato že iščemo najugodnejše ponudbe za dodatno opremo (upamo, da bo oprema cenovno dostopna), ki jo potrebujemo za ta namen. Čez zimo se bodo naši zaposleni usposobili tudi za izvajanje teh analiz. Upamo, da bosta obe vrsti analiz mogoči že v prihodnji čebelarski sezoni.
Boštjan Noč, predsednik ČZS
Pobuda Organizaciji združenih narodov za razglasitev svetovnega dneva čebel
Kot predsednik ČZS sem predlagal Upravnemu odboru ČZS, da naj ČZS na Organizacijo združenih narodov naslovi pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, saj tovrstne dneve razglaša prav ta organizacija. UO ČZS je pobudo sprejel. Predlagam, da bi za svetovni dan čebel razglasili 20. maj, rojstni dan Antona Janše. Za podporo pobudi smo prosili predsednika republike g. Boruta Pahorja, predsednika Vlade RS g. Mira Ce-rarja, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo
Čebelarski koledar 2015
ČZS je tudi letos izdala čebelarski koledar za leto 2015. Člani ČZS boste koledar prejeli brezplačno pri predsedniku vašega ČD. Več dodatnih koledarjev lahko naročite na: info@czs.si ali po tel. št.:
za zunanje zadeve. Poleg omenjenih smo za podporo prosili tudi svetovno čebelarsko organizacijo Apimondio in nacionalne čebelarske organizacije po vsem svetu. Pisne podpore smo do sedaj dobili od: Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - mag. Dejan Židan, Župana občine Žirovnica g. Leopolda Pogačarja, Urada predsednika Republike Slovenije - g. Borut Pahor, ZČD Republike Srpske, Čebelarske organizacije iz Izraela, ČZ Slovaške, ČZ USK, regija Bihač.
Boštjan Noč, predsednik ČZS
01/729 61 00, 041/370 409. Cena posameznega izvoda koledarja z DDV je 2,50 EUR. Koledar vam lahko pošljemo tudi po pošti, vendar poštnino plača naročnik.	ČZS
Članarina Čebelarske zveze Slovenije za leto 2015
Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 13. redni seji, 16. oktobra 2014, sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2015. Enotna članarina ČZS za leto 2015 je 36 EUR na člana. Znižana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide I. stopnje je 20 EUR, znižana članarina za učence, dijake in študente je 15 EUR, za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR.
Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da članarino zberejo najpozneje do konca januarja 2015 ter jo nakažejo na transakcijski račun ČZS, št. SI56 0318 6100 2214 727. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro vašega društva. Naročnina za Slovenskega čebelarja za naročnike neče-belarje za leto 2015 je 45 EUR, za tujino 50 EUR. Posamezna številka SČ stane 4 EUR za člane oz. 7 EUR za nečlane. Blagajnikom in vodstvom čebelarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo.
Da bi v našo organizacijo - Čebelarsko zvezo Slovenije - vključili čim več članov, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega
novega člana ob plačilu članarine ČZS pripada nagrada v vrednosti 21 EUR. Za nove člane torej društva v letu 2015 nakažejo ČZS 15 EUR, razliko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado.	Upravni odbor ČZS
Graf: Gibanje cene medu v prodaji na drobno (900 g) in članarine od leta 2006-2014, izražene s kozarci medu v EUR
Preglednica: Gibanje cene medu v prodaji na drobno (900 g) in članarine od leta 2006-2014, izražene s kozarci medu v EUR
	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Cena medu v prodaji na drobno (900 g) v EUR	4,59	4,32	5,96	6,13	6,52	6,72	7,99	8,37	9,14
Članarina, izražena s kozarci medu v EUR	7,73	8,33	6,04	5,87	5,52	5,36	4,51	4,30	3,94
Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika
Sporočamo vam, da bo Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika pri ČZS do konca leta 2014 odprta v četrtek, 6. novembra, ter v četrtek, 4. decembra. V skladu s pravilnikom o delovanju knjižnice Čebelarska knjižnica od 1. januarja 2012 omogoča tudi izposojo knjig na dom. O ponudbi in storitvah Čebelarske knjižnice smo se pogovarjali s knjižničarjem Davidom Ožuro.
Kaj knjižnica omogoča uporabniku?
Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika je specialna knjižnica, ki zbira, strokovno obdeluje, vzdržuje, hrani in posreduje knjižnično gradivo s področja čebelarstva. V svoji bogati zbirki delno posega tudi na področje biologije, agronomije, gozdarstva in etnologije. Knjižnica je članica sistema Cobiss, revija Slovenski čebelar pa je dosegljiva tudi v digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si).
Kdo lahko obišče knjižnico in si izposodi gradivo?
Knjižnico lahko obišče vsak, ki se zanima za področje čebelarstva. Naši obiskovalci so po večini čebelarji, bodisi poklicni bodisi ljubiteljski, srednješolci, študenti in raziskovalci, tudi tujci, ki jih zanima naša kulturna dediščina. Knjižnica je odprta vsak prvi četrtek v mesecu od 13. do 17.
Knjižničar David Ožura vam svetuje, pomaga pri iskanju in uredi izposojo.
ure. Članstvo v knjižnici je brezplačno, za prvi vpis potrebujejo uporabniki le veljaven osebni dokument. Za informacije in svetovanje smo dosegljivi tudi po telefonu ali na e-naslovu.
Kakšna gradiva so na razpolago v knjižnici?
V naši knjižnici si lahko izposodite monografske publikacije (knjige), mednarodne revije s področja čebelarstva, dokumentarne filme, posnete na DVD--jih, imamo pa tudi nekaj kaset VHS. Knjige in revije lahko prebirate v naši sodobno opremljeni čitalnici, obiskovalcem pa so na voljo tudi DVD-predvajalnik skener in fotokopirni stroj. Vljudno vabljeni! MB
Vabilo izvajalcem čebelarskega izobraževanja
ČZS želi med predavatelje oz. med izvajalce če- kandidati lahko več informacij oz. navodila za izpolni-belarskih izobraževanj pritegniti večje število čebe- tev potrebnih obrazcev dobite pri g. Borku (051/637 larjev oz. poznavalcev čebelarstva. Vsi zainteresirani 204, marko.borko@czs.si).	MB
Ste že pridobili poklicno kvalifikacijo čebelar?
Poklicna kvalifikacija je po Zakonu o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica, in je priznana kot nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK). Predstavitveni video Centra RS za poklicno izobraževanje o NPK čebelar/čebelarka si lahko ogledate na povezavi: www.youtube.com/ watch?v=782Dxz36Ztw.
Prek svetovalnega postopka certificiranja lahko NPK čebelar/čebelarka pridobite pri Čebelarski zvezi Slovenije. Svetovalni postopek pridobivanja NPK čebelar/čebelarka je namenjen:
•	odraslim, ki imajo poklicne kompetence iz čebelarstva (izkušnje, znanje, spretnosti), vendar nimajo javno veljavne listine;
•	tistim, ki želijo napredovati v poklicni karieri;
•	povečevanju naše poklicne mobilnosti;
•	izpolnjevanju zahtev pri registraciji za vzrejevalca matic;
•	izpolnjevanju zahtev pri nekaterih razpisih oz. ukrepih (npr. mladi prevzemnik kmetije).
Temeljni pogoj za vstop v svetovalni postopek za pridobitev NPK čebelar/čebelarka je, da čebelari-te najmanj tri leta z najmanj petimi čebeljimi družinami pod mentorstvom izkušenega čebelarja. Če si tudi sami želite pridobiti NPK čebelar/čebelarka, vas vabimo na predstavitveni sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra 2014, od 16. do 17. ure, v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika na ČZS na Brdu pri Lukovici.
Marko Borko,
vodja izobraževanja in usposabljanja pri ČZS
OBVESTILA ČZS
Osmi natečaj čebelarske fotografije 2014
ČZS že osmič zapored razpisuje »Natečaj za čebelarske fotografije«. Letošnji bo tokrat prvič tudi mednarodni. Na njem lahko s svojimi avtorskimi fotografijami, ki še nikoli niso bile objavljene, sodelujejo fizične osebe iz katerih koli držav. Natečaj obsega štiri tematske sklope: 1. Čebela in rastlinski svet, 2. Življenje čebel (biologija), 3. Čebelarska opravila in čebelji pridelki, 4. Slovenski čebelnjak. Posamezen avtor lahko sodeluje bodisi v enem bodisi v vseh tematskih sklopih. Za vsak tematski sklop lahko avtor pošlje največ po tri digitalne fotografske posnetke, barvne ali črno-bele, v ločljivosti 300 dpi ali več. Vsaj ena fotografija mora biti v pokončni legi. Vsaka fotografija mora biti opremljena z zaporedno številko, naslovom fotografije, naslovom tematskega sklopa in z letnico njenega nastanka. Fotografije iz tematskega sklopa Slovenski čebelnjak morajo biti opremljene tudi s podatki o lastniku čebelnjaka.
Nosilce elektronskih podatkov (zgoščenke, USB-ključe) s fotografijami pošljite s priporočeno pošto na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Slovenija, s
pripisom: »Fotografski natečaj«, lahko pa jih oddate tudi osebno. Vsi prispeli nosilci elektronskih podatkov ostanejo v lasti ČZS. Fotografije lahko pošljete tudi na e-naslov: marko.borko@czs.si. V vseh primerih morajo biti priloženi podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefonska številka, e-naslov).
Fotografije bo ocenjevala strokovna komisija po vnaprej določenih merilih. Ta so: izpovednost, ori-
ginalnost, tehnična oblikovanost, estetika in rasa čebel. Ker je Slovenija domovina kranjske čebele (Apis mellifera carnica) bodo imele prednost pri no-miniranju fotografije s to raso čebel. Za tematski sklop Slovenski čebelnjak velja poleg navedenih še dodaten pogoj, to je, da je predmet ocenjevanja tudi urejenost čebelnjaka in okolice. Avtorji fotografij ostanejo pred ocenjevanjem anonimi. Žirija bo no-minirala po tri avtorje z najboljšo fotografijo v posameznem tematskem sklopu, izmed njih pa bo izbrala in podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje. Dobitniki enega izmed navedenih priznanj bodo prejeli nagrado in listino. Vsi preostali nominiranci bodo prejeli listino o nominaciji, drugi sodelujoči pa potrdilo o sodelovanju na natečaju.
Rok za oddajo fotografij je 19. december 2014. Rok za nominacije je 15. januar 2015. Razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev priznanj bo na sejmu ApiSlovenija 2015 v soboto, 21. marca 2015, v Celju. Zmagovalci bodo po sejmu ApiSlovenija 2015 objavljeni tudi na spletni strani ČZS: www.czs.si. Vse nominirane fotografije bodo razstavljene na sejmu ApiSlovenija 2015, pozneje pa v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Za podrobnejše informacije lahko pokličete g. Marka Borka po telefonu, št.: 051/637 204.
Brane Borštnik, predsednik komisije UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino
Opazovalna postaja	Gibanje tehtnice ± kg	Opis dogajanja
Goriško, Šempeter	-1,4	Poraba hrane
Lukovica, Brdo	-0,6	Poraba hrane
Lendava	-0,7	Poraba hrane
Bled	-1,0	Poraba hrane
Koper, Dekani	5,5	Bršljan
Logaška planota, Menišija	-2,7	Poraba hrane
Bela krajina, Poljanska gora	-2,2	Poraba hrane
Gorjanci, Šentjernej	-2,4	Poraba hrane
Šentjur, Celje	-0,6	Poraba hrane
Braslovče	-4,2	Poraba hrane
Metlika	-1,4	Poraba hrane
Slovenska Bistrica, Oplotnica	-4,8	Poraba hrane
Travna gora	-2,7	Poraba hrane
Zreško Pohorje	-0,6	Poraba hrane
Goričko, Dankovci	3,5	Travniki
Žalec, Liboje	-3,7	Poraba hrane
Loška dolina, Kozarišče	-0,9	Poraba hrane
Kočevski rog	-1,3	Poraba hrane
Kostrivnica, Lahomno	-5,5	Poraba hrane
Kozjak, Kapla	-2,2	Poraba hrane
Prekmurje, Bakovci	0,5	Travniki
Ptuj, Haloze	-2,3	Poraba hrane
Kobansko na Kozjaku	-2,6	Poraba hrane
Krško, Sevniško	-1,9	Poraba hrane
Kanalsko, Tolminsko	-1,4	Poraba hrane
Podatki o gibanju tehtnic od 21. 9. do 20. 10. 2014
OBVESTILA ČZS
Svetovanje terenskih svetovalcev
Ta mesec terenski svetovalci opravljajo še zadnja letošnja osebna svetovanja čebelarjem. Če imate o čebelarjenju kakšna koli vprašanja ali dileme, jih lahko pokličete in se z njimi dogovorite za obisk. Ob tej priložnosti vam bodo brezplačno odgovorili na vaša vprašanja ter vam svetovali glede zadnjih čebelarskih opravil v sezoni, v pomoč pa so vam lahko tudi pri izpolnjevanju čebelarske dokumentacije, ki jo morate voditi. Svetujejo vam lahko še glede označevanja čebeljih pridelkov, saj je pozornost čebe-
Svetovanja terenskih svetovalcev v novembru
larjev zdaj usmerjena predvsem v prodajo letošnje sicer pičle bere.
Vsak svetovalec je pristojen za določeno območje v Sloveniji. Razporeditev si lahko ogledate na spletni strani ČZS, lahko pa nas tudi pokličete po telefonu, št.: 01/729 61 16 ali 041/352 997, in skupaj bomo poiskali terenskega svetovalca, pristojnega za vaše območje. V tem obdobju terenski svetovalci pripravljajo tudi delavnice, ki so namenjene vsem čebelarjem.
Dr. Peter Kozmus
Datum	Čas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
7. nov.	16.00	Svetovanje o pridelavi in predelavi voska	Dušan Milinkovič	Čebelarski dom na Selih pri Otovcu	g. Milinkovič 031/651 006
Urnik usposabljanj v novembru
Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Konec tega leta bo začela veljati nova uredba s področja označevanja živil. Do
konca leta bomo organizirali delavnico o pravilnem označevanju. Če želite v društvu organizirati takšno delavnico, pokličite svetovalce za varno hrano. Po posameznih predavanjih bo sledila še brezplačna pol ure trajajoča predstavitev novih možnosti trženja za čebelarje z naslovom: Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje.
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
6. nov.	16.00	Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev	Milan Meglič	Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska 97, Celje	g. Gradišnik 031/836460
7. nov.	16.00	Pridelava in predelava propolisa	Vlado Pušnik	Trg padlih borcev 2, Rakek (poleg železniške postaje)	g. Palčič 031/618 900
7. nov.	17.00	Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev	Marija Sivec	ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a,Lesce	g. Legat 031/371 952
12. nov.	17.00	Ekološko čebelarjenje	Aleksander Mikuš	Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica	g. Skrt 041/484 174
13. nov.	17.00	Prevozno čebelarjenje	Ivan Atelšek	Gostišče Marof, Marof pri Kočevju	g.Jakovac 041/231 633
14. nov.	17.00	Tehnologija čebelarjenja z različnimi izpeljankami listovnih panjev	Marija Sivec	Restavracija Gaj, Loke 1, Mozirje	g. Čopar 041/665 187
14. nov.	17.00	Pridobivanje matičnega mlečka	Milan Meglič	Dom upokojencev Slovenj Gradec	g. Jelen 041/522230
18. nov.	17.00	Pridelava in predelava cvetnega prahu	Brane Borštnik	KS Dob , Ul. 7. avgusta, 1233 Dob	g. Koderman 041/244590
19. nov.	17.00	Pridelava in predelava cvetnega prahu	Vlado Pušnik	OS Ivan Cankar Ljutomer	g. Cvetko 041/507 254
19. nov.	17.00	Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	Milan Meglič	OS Selca, Selca	g. Čenčič 031/741 371
19. nov.	18.00	Senzorične lastnosti in prepoznavanje medu	Helena Marinč	Kulturni dom Skaručna	g. Gosar 041/767595
20. nov.	17.00	Tehnologija čebelarjenja s Kirarjevim panjem	Zoran Zidarič	Pohorska vila, Pivola 8, Hoče	g. Vogrinec 041/818 705
22. nov.	9.00	Pridelava in predelava propolisa	Vlado Pušnik	OŠ Ivan Cankar Ljutomer	g. Cvetko 041/507 254
22. nov.	9.00	Pridelava in predelava cvetnega prahu	Brane Borštnik	Zavod za gozdove, Ahacijev trg 2, Idrija	g. Kuma 041/930 070
27. nov.	17.30	Alternativne tehnologije čebelarjenja	Milan Starovasnik	Gostišče Stefanič, Brežice	g. Kelhar 031/893230
Svetovanja JSSČ					
3. nov.	17:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Mag. Andreja Kandolf Borovšak	Krajevna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana	g. Nikoloski 031/518 411
Datum	Cas	Tema	Izvajalec	Kraj	Kontakt
5. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Mag. Andreja Kandolf Borovšak	Čebelarski dom Hrastnik	ga. Kandolf Borovšak 040/436 514
10. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Mag. Andreja Kandolf Borovšak	Dom čebelarjev Apis Ribnica, Dolenii Lazi	g. Skulj 041/368 115
12. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Nataša Lilek	Sejna dvorana občine Tolmin, Tolmin	g. Podgornik 040/800 402
14. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Nataša Lilek	Čebelarski dom, Sela pri Otovcu, Črnomelj	g. Milinkovič 031/651 006
17. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Mag. Andreja Kandolf Borovšak	ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce	ga. Bunderla 031/628499
18. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Nataša Lilek	OŠ Draga Bajca, Vipava	g. Sušl 041/613 595
19. nov.	16:00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Mag. Andreja Kandolf Borovšak	Gostišče Grad Vrbovec, Savinjska cesta 4, Nazarje	g. Podrižnik 041/420 821
24. nov.	16.00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Tomaž Samec	Gasilski dom Banovci	g. Novak 041/612 769
25. nov.	16.00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Nataša Lilek	Pri Atelšku, Povir 52, Sežana	g. Atelšek 041/649 142
26. nov.	16.00	Nova zakonodaja o označevanju medu	Nataša Lilek	Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto	g. Kobe 041/940 606
27. nov.	16.00	Svetovanje s področja davčne zakonodaje: spremembe Uredbe o dopolnilnih dejavnostih	Tanja Magdič	Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica	ga. Magdič 040/436 513
Posebna novembrska akcija
Za mrzle zimske dni vam ponujamo pulover z napisom »Ohranimo čebele« po znižani ceni 16,00 EUR za kos. Ker se že približuje čas obdarovanj, vam po znižani ceni 8,00 EUR (redna cena je 12 EUR) ponujamo tudi DVD Kranjska sivka. Na-
Cenik prodajnih artiklov ČZS
Vse prodajne artikle ČZS lahko naročite po e-po-šti: barbara.dimc@czs.si oz. po tel. št.: 01 /729 61 00. Vse cene so z DDV-jem. Če želite, da vam naročeno blago pošljemo po pošti, boste morali plačati tudi
ročila lahko pošljete po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-naslov: barbara.dimc@czs.si ali jih sporočite po telefonu št.: 041/370 409.
Tajništvo ČZS
stroške dostave (3,00 EUR). Vse artikle si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.czs.si, v rubriki e-trgovina. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo po telefonu ali e-pošti.
LITERATURA	CENA V EUR
Čebele - Mala vseveda (I. Esenko)	16,00
Ptice - Mala vseveda (I. Esenko)	16,00
Čebela - ustvarjalne ideje	2,17
Čebela se predstavi - učbenik in delovni zvezek (M. Mlaker)	3,10
Priročnik za začetnike (V. Pušnik)	5,00
Čebelarjenje v nakladnem panju (J. Rihar)	15,60
Mana iglavcev (J. Rihar)	15,60
Varoza čebel (J. Rihar)	13,00
Vzrejajmo boljše čebele (J. Rihar)	19,80
Med - značilnosti slovenskega medu	2,70
Cvetni prah	1,90
Pridelava in predelava voska (V. Auguštin)	4,34
Čebelji pridelki - pridobivanje in trženje (M. Meglič)	6,26
Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov (J. Božič)	4,34
Zdravljenje s čebeljimi pridelki (P. Kapš)	43,00
Filip Terč - začetnik moderne apiterapije (G. Pivec)	15,00
Popolni nauk za vse čebelarje (A. Janša)	3,34
Čebeloreja (I. Jurančič)	2,92
Slovenski čebelnjak (B. Juvanec)	20,00
Čmrlji v Sloveniji	3,90
Večjezični slovar čebelarstva	4,17
Zbornik »Sadovi dela dr. Janeza Poklukarja« (SAČD)	6,00
DVD	
S čebelo do medu	5,00
Varoja	5,00
Čebelarske turistične poti (na voljo v treh jezikih)	10,00
Kranjska sivka	12,00
TABLE	
Enostranska tabla	17,00
Dvostranska tabla	25,00
Opozorilna tabla - čebelji pik	18,30
PRELEPKE	
Prelepka SMGO (mala)	0,035
Prelepka SMGO (velika)	0,030
ODLIČJA in DIPLOME	
Različne diplome	0,83
Odličje Antona Janše	24,00
Listina častnega člana	0,19
Listina čebelarskega veterana	0,19
Značka zvestobe - za 10 let članstva	2,50
Značka zvestobe - za 20 let članstva	2,50
Značka zvestobe - za 30 let članstva	2,50
Značka zvestobe - za 40 let članstva	2,50
Značka zvestobe - za 50 let članstva	2,65
SLOVENSKI ČEBELAR	
Izvod SČ - člani	4,00
Izvod SČ - nečlani	7,00
Naročnina na SČ (tujina)	50,00
Naročnina na SČ (Slovenija)	45,00
OBLAČILA	
Majica »Ohranimo čebele«	7,00
Majica »Slovensko je biti čebelar«	7,00
Majica, otroška (za 4, 6 in 8 let), v rumeni, ciklamni in črni barvi	8,00
Majica, ženska (S-XXL), v ciklamni in svetlo zeleni barvi	9,50
Majica, moška z ovratnikom (L, XL), temno modra, svetlo modra	12,00
Majica, moška brez ovratnika (L, XL), temno modra, svetlo modra	9,50
Pulover	20,00
Brezrokavnik	21,00
Jakna »soft shell«	48,00
Kapica s ščitnikom »Slovensko je biti čebelar«	4,80
Klobuček	9,00
Nahrbtnik	25,00
RAZNO	
Brisača »Slovensko je biti čebelar« -velika (rumena, oranžna)	18,00
Brisača »Slovensko je biti čebelar« -mala (rumena, oranžna)	9,00
Žig čebelica	10,00
Slikovni satniki - osnovni komplet (10 satov)	67,50
Slikovni satniki - nadgradnja (5 satov)	33,00
Dveletne sadike evodije, tel.: 041/509 928.
Matični mleček, pakiran v 40, 150 in 700 g embalaži, tel.: 031/484 527.
Cvetni prah, zamrznjen, pakiran po 5 kg (Ljubljana), tel.: 041/990 360.
Med in AŽ-satnike, sestavljene, zažičene po naročilu, tel.: 041/385 620.
Večjo količino gozdnega in cvetličnega medu (5000 kg) ter večjo količino matičnega mlečka (20 kg), certificirana sonaravna pridelava, tel.: 040/467 467.
Cvetlični, gozdni in hojev med (Pomurje), tel.: 041/298 199.
Lipov, hojev in cvetlični med, tel.: 031/244 601.
Gozdni in hojev med, tel.: 041/403 960.
Hojev in lipov med, tel.: 031/882 295.
Hojev, lipov in cvetlični med (Dolenjska), tel.: 051/276 589.
AŽ-panje, 10- in 7-satne, izjemno trden spoj, krmilnik 2 l, AŽ-sa-tnike, lepljene, cinkane in vrtane (Cerkno), tel.: 031/304 118.
AŽ-panje, 10- in 7-satne, 1/1, 2/3 LR-panje ter LR- in AŽ--satnike, tel.: 041/839 496.
AŽ-panje, 10- in 11-satne, ter GJ-panje; mogoča menjava za prevozni zabojnik za 36 do 60 panjev, tel.: 031/803 070.
Nove 10-satne AŽ-panje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri).
Štiri 11-satne AŽ-panje, starejše in obnovljene, ter tri 9-satne AŽ-panje, novejše, tel.: 031/345 731.
LR-panje, komplet tri etaže, tel.: 040/212 300.
Čebelnjake, izdelane po naročilu, od 800 EUR naprej, Mizarstvo Malavašič, tel.: 041/633 311.
Čebelarsko vozilo TAM 110
z 52 naseljenimi trietažnimi AŽ--panji, tel.: 031/798 426.
Tovornjak Actros 1840, l. 1999, brezhiben, na blazinah, keson+cerada 7,7 x 2,5 x 3,05 m, odlično ohranjen, tel.: 041/696 454.
Kakovostne lipove AŽ-sa-tnike, lepljene, zbite in navrtane, mogoča dostava, ugodno, tel.: 031/753 345.
Akacijev med, tel.: 040/160 015 (po 15. uri).
AŽ-satnike, vrtane, lepljene in zbite s 5 cm žeblji, po želji tudi satnike za druge sisteme, ter nove kakovostne 9-, 10-, 11- ali 12-satne AŽ-panje, tel.: 041/833 843.
Strojni ometalnik čebel znamke Dolinšek, star dve leti, čebelje družine na AŽ-satih, in cvetni prah (Novo mesto), tel.: 041/868 121.
Šestsatno točilo na ročni pogon, nerjaveče, tel.: 040/648 719.
Prevozni čebelnjak TAM 110
T10, letnik 1979, homologiran za prevoz 60 panjev, tel.: 041/693 009.
Prevozni zabojnik za 10 AŽ-
-panjev ter 1/1 ali 2/3 LR-panje tel.: 031/674 883.
Nove krmilnike za 10-
satne AŽ-panje, 7,5-litrske, tel.: 051/225 916.
Čebelji vosek, tel.: 031/694 913.
Notranji osmukalnik za 10-
satni AŽ-panj, tel.: 040/302 523.
Mehansko panjsko tehtnico za AŽ-panj, tel.: 041/831 155.
Sušilniki SUŠA
Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd.
Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si
FRANC LESJAK 1911-2014
Letos spomladi smo se člani ČD Ljubno ob Savinji in ČZ SA-ŠA na domačem pokopališču poslovili od staroste zgornjesavinjskega čebelarstva Franca Lesjaka. Še pol leta pred tem smo ga obiskali in mu voščili ob njegovem 102. rojstnem dnevu.
Franca je izjemno zanimalo življenje čebel in ga navdihovalo. Sistematično in z veliko zavzetostjo je preučeval čebelje družine, odnose v panju in razmere, ki vplivajo na donose medu. Svoja spoznanja je zapisoval in jih tudi objavljal. Nikoli ni skoparil s prijaznimi nasveti, svoje znanje - tako teoretično kot praktično - pa je rad delil z drugimi čebelarji.
Za vse, kar je dobrega naredil kot čebelar in kot velik človek, bo ostal zapisan v naših srcih. Pogrešali ga bomo!
ČD Ljubno ob Savinji in ČZ SA-ŠA
FRANC KLOPČIČ 1949-2014
Franc se je s čebelami srečeval že v zgodnjem otroštvu, saj je bil čebelar I tudi njegov oče. Z veseljem mu je pomagal pri vseh čebelarskih opravilih, tako da je kar kmalu usvojil potrebna znanja za delo s čebelami. Na vrtu svojega doma je postavil ličen čebelnjak, v katerem je imel povprečno po 12 družin, za katere je skrbel z veliko ljubeznijo. Rad je zahajal na poučna predavanja in izmenjaval izkušnje s svojimi čebelarskimi kolegi, redno pa je pomagal tudi pri različnih delovnih akcijah. Z ženo sta se rada udeleževala tudi strokovnih ekskurzij. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje.
Kot je v poslovilnem govoru obljubil njegov vnuk, se bo čebelarstvo v družini nadaljevalo tudi poslej. V spominu ga bomo ohranili kot dobrega prijatelja in prizadevnega čebelarja. ČD Zagorje ob Savi
PAVEL PAULIČ 1949-2014
Čebelarje ČD Lovrenc na Pohorju je globoko pretresla novica, da nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš član Pavel Paulič. Vse življenje je živel v naravi in z naravo. V mladosti je čebelaril skupaj z očetom. Po očetovi smrti je začasno prenehal čebelariti, čebelarjem pa se je znova pridružil tik pred upokojitvijo. V Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju se je včlanil leta 2003. Čebelaril je tako, kot je živel - delovno in skromno. Kakršen je bil do čebel, tak je bil tudi do ljudi: vedno miren, preudaren in razumevajoč, zato smo ga sokrajani in čebelarji cenili. Čebelaril je z dvajsetimi panji. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje, za 10-letno članstvo v društvu pa tudi značko zvestobe.
ČD Lovrenc na Pohorju
JOŽEF BREČKO 1928-2014
Člani ČD Poljčane smo 3. marca letos, torej v obdobju prebujanja narave, izgubili plemenitega čebelarja Jožefa Brečka. Član ČZS je bil od leta 1946, v našem društvu pa je bil dejaven od leta 1952, in sicer kot tajnik, blagajnik in predsednik. Na osnovni šoli je ustanovil čebelarski krožek, velike pa so tudi njegove zasluge za zgraditev doma čebelarjev. Bil je mentor mlajših čebelarjev, pa
tudi predavatelj in sodelavec dr. Riharja. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel vsa tri odličja Antona Janše, priznanji ČZD Maribor za 50 in 65 let čebelarjenja, ČD Poljčane pa mu je za 70 let aktivnega dela podelilo naziv »zlati čebelar«. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. ČD Poljčane
LUDVIK TRČKO 1944-2013
Julija 2013 smo se čebelarji ČD Poljčane in ČD Makole na pokopališču v Makolah poslovili od našega zvestega člana Ludvika Trčka. Odraščal je v idiličnem naravnem okolju Štatenberga, vendar se je zaradi službe preselil v Slovensko Bistrico. Ob upokojitvi se je vrnil, postavil čebelnjak in začel čebelariti v 30 Ki-rarjevih panjih. Leta 2009 je postal član ČD Poljčane, deloval pa je tudi v ČD Makole in Slovenska Bistrica. V našem spominu ga bomo ohranili predvsem kot vztrajnega in vedo-željnega čebelarja. ČD Poljčane
TOMAŽ PREVODNIK
16. oktober 1943-14. avgust 2013
Člani ČD Škofja Loka smo se avgusta lani z društvenim praporom in govorom poslovili od čebelarja Tomaža Prevodnika. Pokojni Tomaž je čebelarstvo prevzel po smrti svojega očeta Tomaža, ki je bil v sredini prejšnjega stoletja eden izmed najbolj znanih loških čebelarjev. Samostojno čebelarjenje je začel v enem od očetovih čebelnjakov v dolini Hrastni-ce, kjer je čebelaril z največ 12 panji. Večjega števila panjev mu ni dopuščalo službeno delo, tako da so bile čebele zanj bolj zabava in sprostitev kot pridobitna dejavnost. V čebelarske vrste se je
vključil leta 1980 in bil vsa ta leta zelo dejaven. S svojimi mizarskimi deli je veliko prispeval h graditvi čebelarskega doma. Čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu kot dobrega čebelarja ter dobrega in prijetnega sogovornika.
ČD Škofja Loka
ANTON KONDARDI 1939-2013
Člani ČD Vrhnika smo se 25. aprila 2013 na pokopališču v Verdu poslovili od dolgoletnega člana našega društva in čebelarja Antona Kon-dardija. Rodil se je v vasi Pokoji-šče, kjer je začel tudi svojo dolgoletno čebelarsko pot. Bil je velik ljubitelj narave, osrečevalo ga je delo v gozdu, zelo lepo pa je skrbel tudi za svoje čebelice. Kot dobrega prijatelja in vestnega čebelarja ga bomo ohranili v trajnem spominu.	ČD Vrhnika
PETER ROPIČ 1947-2014
Junija letos se je od nas za vedno poslovil član in tajnik ČD Pesnica Peter Ropič. Čebe-lariti je začel že pri svojih štirinajstih letih, vendar je član našega društva postal šele leta 1987. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje, občinsko priznanje in priznanje čebelarjev ČZD Maribor. Ker se je vse življenje ukvarjal z glasbo, so se na njegovi zadnji poti od njega poslovili tudi glasbeniki. Zaradi hude bolezni je svoje čebelarstvo prepustil ženi ter izrazil željo, da ga pozneje prepusti vnukom. Kot vestnega člana ČD Pesnica bomo pokojnega Petra ohranili v lepem spominu.
ČD Pesnica pri Mariboru
FRANCI LIPIČNIK
1921-2014
Na vojni-škem pokopališču smo se 13. maja letos poslovili od 92-le-tnega Francija Lipičnika. Član ČD Vojnik je bil več kot trideset let. V najlepših letih je če-belaril z osemnajstimi čebeljimi družinami. Franci je bil nekaj posebnega. Bil je invalid, brez leve roke, zato smo ga čebelarji občudovali. Imel je neizmerno voljo do dela, pri delu s čebelami pa je bil izjemno dobrovoljen in natančen. Svoje znanje in izkušnje je znal deliti tudi z drugimi čebelarji. Rad je priskočil na pomoč pri društvenih dejavnostih. Pod cerkvijo sv. Device Marije nad Voj-nikom si je uredil lep čebelnjak. Pri delu mu je veliko pomagala žena Pepca. Za svoje delo v čebelarskem društvu je prejel več odličij Antona Janše. Pokojnemu čebelarju želimo miren počitek v domači zemlji.	ČD Vojnik
AVGUŠTIN GRBEC
1922-2014
Aprila letos smo se za vedno poslovili od zvestega člana našega društva Antona Gerbca. Rodil se je pred 92 leti v majhni vasici Ljubgojna. Ko se je leta 1941 začela druga svetovna vojna, se je pridružil partizanom oz. NOB. Po osvoboditvi se je zaposlil v JLA, tako da ga je poklicna pot vodila v številna mesta tedanje Jugoslavije. Čebelariti je začel po upokojitvi, ko je imel več časa zase. Z velikim veseljem je skrbel za svoje ljubljenke.
Več kot dvajset let je bil vesten in dejaven član ČD Dolomiti Polhov Gradec. Vedno je bil dobre volje in pripravljen za pogovor o čebelah, zato se ga bomo še dolgo spomi-
njali predvsem kot ljubitelja narave in prizadevnega sodelavca.
ČD Dolomiti Polhov Gradec
IVAN MARKOČIČ 1926-2014
Rodil se je 26. aprila 1926 v vasi Brstje v Goriških brdih. Ker je bil ljubitelj narave in živali, je leta 1955 začel čebelariti. Čebele je prevažal na pašo po nekdanji Jugoslaviji; najprej organizirano z vlakom, pozneje pa s svojim prevoznim sredstvom. Ivanu gre velika usluga za ustanovitev ČD Koper oz. zdajšnjega Obalnega društva. Sam ga je vodil en mandat, pozneje pa je bil vrsto let član UO in komisije za zdravstveno varstvo čebel. Od leta 2007 je bil častni član OČD Koper. Za svoje prizadevno čebelarjenje in društveno delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Od Ivana smo se poslovili 11. aprila 2014. Zahvaljujemo se mu za vse, kar je dobrega naredil za naše društvo, ohranili ga bomo v lepem spominu. OČD Koper
JANEZ SKUBIC 1938-2014
Sredi letošnjega maja, ko čebele živahno šumijo okrog čebelnjakov, se je od svojih domačih in čebelarskih prijateljev poslovil Janez Skubic. Rodil se je 1938 na Ble-čjem Vrhu. Zanimale so ga žuželke, ki nabirajo sladki med, zato je leta 1973 začel čebelariti in se tudi včlanil v ČD Grosuplje. S čebelami se je ukvarjal resno, saj jih je z zabojnikom tudi prevažal na pašo.
V društvu je bil zelo dejaven. S tovornjakom je prevažal material za čebelarski dom in tudi pomagal pri graditvi doma. Za svoje delo v društvu in na področju čebelar-
i
stva je prejel plaketo Čebelarskega društva Grosuplje, odličje Franca Košaka II. in III. stopnje in odličje Antona Janše III. stopnje. Njegov je tudi žebljiček na čebelarskem praporu. ČD Grosuplje
LADISLAV ČRV 11. junij 1935-17. marec 2014
Marca letos smo se tolminski čebelarji poslovili od našega člana Ladislava Črva iz Prapetnega Brda na Šentvi-škogorski planoti. Z ženo Marijo sta vzgojila štiri otroke: Bogdana, Maro, Melito in Tadejo. Poleg
službe v Metalflexu je obdeloval še svojo kmetijo v Slemenu. Bil je navdušen harmonikar in soustanovitelj folklorne skupine »Ivan La-harnar«. Čebele so bile na Slemenu doma. Vestno je skrbel zanje, zlasti po upokojitvi, ko je čebelaril z največ dvajsetimi družinami. Tolminski čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Tolmin
FRANC DREMELJ 1937-2014
Konec letošnjega marca nas je presenetila žalostna novica o smrti našega dolgoletnega člana
Franca Dremlja. Rodil se je leta 1937 v Dragovškem pri Veliki Štangi. Čebelariti je začel kmalu po osnovni šoli, saj je imel čebele že njegov oče. Pozneje si je ustvaril družino in zgradil nov dom v Za-vrstniku. Tam je čebelaril z desetimi panji, katerih prebivalke so mu bile v veliko veselje. Kot strojnik v kotlovnici je bil zaposlen v Usnjarni Šmartno, leta 1992 pa je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. Član ČD Litija je bil od leta 1982. Od njega smo se z društvenim praporom poslovili 1. aprila 2014 na pokopališču v Šmartnem pri Litiji. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
ČD Litija
HHfl
Ud
Spoštovane kolegice čebelarke in kolegi čebelarji!
Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite matični mleček odlične kakovosti, pridelan v Sloveniji, prav tako pa tudi cvetlični med v želeni količini ali pakiran v kozarce.
Prodamo vrtljivo stojalo s šestimi posodami za točenje medu, v katere lahko natočite po 6-krat po 60 kg medu. Vse posode so ogrevane s termostatom in iz nerjavečega materiala. Cena po dogovoru.
031/734 905-
Čebelarstvo PISLAK BALI
Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u
info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si
Predstavljamo vam novost na slovenskem tržišču:
spiralni potopni talilniki za med
Odlikuje jih:
•	velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom, ki je izdelano iz nerjavečega jekla,
•	zaradi spiralne oblike je grelna površina enakomerno razporejena po celtni širini posode,
•	stalna temperatura gretja, tako da ta ni nikoli višja od 40°C,
•	preprosta uporaba - grelnik le priključimo v standardno 220 V vtičnico in namestimo v posodo,
•	preprosto vzdrževanje - po uporabi grelnik operemo v topli vodi in posušimo.
Kupiti jih je mogoče v treh različnih dimenzijah: Premer	Moč Cena*
170 mm	50 W 70,00 €
215 mm	50 W 75,00 €
300 mm	75 W 85,00 €
*V ceno je vključen 22 % DDV
PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 8010
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto.
GSM: 051/348-426
e-mail:jana.pp@amis.net
www.cebelarski-center.si
Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele
Nudimo vam: Voščene satnice AZ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni f Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor
Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom!
Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo
PE ČEBELARNA OB PARKU
Tyrševa 26, Maribor, Tel./Fax: 02/251 60 12 Delovni čas:
Pon., sre., pet. odprto od 9h -17h
JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor
Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120.
KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02,
031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06,
040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php.
Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek,
vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/
Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php.
Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php.
KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin,
svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko
čebelarjenja: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane:
01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519,
natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si,
Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka in svetovalka za ekonomiko čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si.
Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl,
dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj
Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu.
Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh.
Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €,
pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko
dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice,
ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV.
Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica
Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi).
Naklada: 7600, tiskano: 27. 10. 2014
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585.
Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.
ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO
4% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo s
paketno pošto.	TESTNA MREŽA
Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15
ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU
IZDELUJEMO:
-	hladno valjane satnice
-	žične matične rešetke
-	rogljičene satnike AŽ
-	satnike LR, LR 2/3
-	testne mreže
-	plastična obešala
-	plastična razstojišča -kovinska rastojišča
-	kožice 11 in 14 satne
-	usipalnike lesene
-	plastične odtočne pipe
-	lovilce rojev-lesice
-	smukalce za cvetni prah
-	zaščitne obleke in rokavice
-čebelarske lopatke
-	prečne zapore
-	vijake za prečne zapore
-	dvo in tro satne panjičke
APIS
tel.
ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA : (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52
Delovni čas:
ob delavnikih 9.00-12.00
16.00-18.00
Novembra bo trgovina ob sobotah zaprta
apis.md@siol.net
AZ-PANJI 10-SATNI
■P-'""'	. ,
■	
	
	- ■
TRIETAZNI AZ-PANJ
K /
»
PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,95 EUR/KG
SATNIKI: AZ-VRTAN, _ LEPLJEN, ZBIT
LR-STANDARD LR 2/3
\a i
GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 187 EUR TOČILA
STANDARDNI LR-IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ
ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF - 4,8 EUR 250 g CINKANE - 2, 5 EUR
Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah od 17. 11. 2014 naprej. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 EUR/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek (do 5,5 EUR/kg). ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 EUR (z izjemo izdelkov v akciji). Popusti se ne seštevajo.
Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila.
Kakovostna izdelava po ugodni ceni.
Trgovina in proizvodnja: Vrhika, Opekarska 16 Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec