.-..........¦............................•..................\
•                                                                                          •
Politične vesti.
¦                                                                                                                                ¦
•                                                                                          •
Sprememba v naši pokrajinski vladi. Poverjeniki Bugurnil Remec, dr. Gosar in Fon so razrešeni svojih dolžnosti. Za poverjenika za notranja dela je imenovan vseučiliški profesor Dr. Leonid Pitamic, za poverjenika za pravosodje dr. Gregor Žerjav in za poverjenika za socialno skrbstvo dr. Vladimir Rav-nihar.
Dr. Trumbič se zopet vrne. Naš vnanji minister dr. Trumbič je dosedaj delal veči-Doma v Parizu, ker se je tam odločevala usoda na-še države. Sedaj pa se misli vrniti v Beograd. Med potom se je v Luzernu sestal z Lloyd Georgeom in Giolittijem,   s kterima
je razpravljal v prvi vrsti o Jadranskem vprašanju.
Jadransko vprašanje hočejo Italijani na svojo pest reSiti. Dne 12. septembra bo leto, odkar je D'Annunzio nasilno zašel Reko. Ker ne more Italija pogoltniti Reke, hočejo Reko proglasiti za samostojno, neodvisno državo. Razmere v Reki sami so nevzdržne.
Boji Z Arnavti. Kaže se, da so albanski napadi na našo državo večjega pomena, nego se je izprva mislilo. Dognalo se je, da so s temi napadi v zvezi Italijani, bolgarski revolucionarni komitaši in turški častniki. So to tisti naši sosedi, kterim ni po volji močna Jugoslavija. Radi bi ji odtrgali še kaj njenih delov. Ali če so se sami Srbi mogli svoj čas ubraniti sovražnih sosedov, bodo sedaj, oja-Čeni po svojih bratih Hrvatih in Slovencih, tudi mogli zavrniti sovražnike, naj pridrjo, odkoder   hočejo.
Italija najhujši naš sovražnik. Za nas Jugoslovane se trgajo vsi naši sosedi. Vsi nas imajo radi, vsak bi rad dobil kak del naše zemlje. Najhujši pa je Italijan, ki bi najrajši pogoltnil vse Slovence in primorske Hrvate. Ko bi se ne bili združili s Srbi, bi nas bili med sabo razdelili že davno Lahi in Nemci. Srbom se imamo zahvaliti, da se nam vsem ne godi tako, kakor našim bratom v zasedenem ozemlju, kjer so ropi, požigi in umori skoro vsakdanji. Ker pa radi Srbov Italijan ne more doseči vseh svojih krivičnih zahtev, ščuva na nas naše druge sosede.
Nemško hujskanje. Ko je začela v Mariboru delovati razmejitvena komisija, so nemški hujskači naščuvali prebivalstvo apaške kotline, da so nekateri demonstrirali proti naši državi, ko je prišla komisija v oni kraj. Znali bi lahko, da ima komisija samo nalogo, natančneje določiti meje, nima pa pravice, odločati, čigavi na« bodo kaki kraji.
Nemški neuspehi na slovenskem Koroškem.
Nemški hujskači na Koroškem so mislili, da bodo slovenski Korošci kar drli za njimi. Ali na shodih v Borovljah, zlasti pa v G-re-binju so se prepričali, da so slovenski Korošci spoznali svoje nemške bratce Ne pojdejo jim več na limanice. V besedah jim vse obetajo, ne dado pa nič. Antantna komisija sedaj lahko spozna hinavsko zlobnost in zvijačnost koroških nemških agitatorjev.
Program Narodnega predstavništva. Podpredsednik Ribar je v Mariboru iziavil o delu v Narodnem predstavništvu: V torek se bo nadaljevala debata o volilnem redu. Prepričan sem, da se volilni red sprejme še v tem tednu, tako da se lahko določi dan volitev in sestanka konstituante. S tem bi Narodno   predstavništvo   dovršilo svoje delo.
Dr. Korošec na dopustu. Radi slabega zdravja odide dr. Korošec za nekaj časa na dopust.   Nadomeščal   ga bo Joka Jovanovič.
Vojska med Poljaki in Rusi. Poljake, ki so dosegli precejšnje uspehe proti Rusom, svare, naj ne gredo zopet predaleč, češ da se lahko sreča obrne. Rusi zbirajo novo vojsko, s ktero mislijo popraviti svoje neuspehe.