Slovenske skupnosti
Naše posebno pismo predsedniku vlade ob obisku v Trstu
Gospod Posl. GIULIO ANDREOTTI
Predsednik Ministrskega sveta
Dovolite nam, da Vam kot voditelji Slovenske skupnosti iz Trsta — izrabljajoč priložnost, 11 nam jo nudi Vaš obisk v deželi Furlaniji - Ju-'jski krajini — na kratko orišemo nekaj pro-emov, ki nas zadevajo kot pripadnike slovenske narodne manjšine. Čutimo se dolžni, a Vam prikažemo položaj državljanov slovenskega jezika v tržaški pokrani, pri čemer Sfy®^a omenjamo probleme vseh Sloven-55.v' ki žive v naši deželi, to je v tržaški, gori-1 ln videmski pokrajini.
Slovenska skupnost si v okivru slovenske prodne manjšine politično prizadeva za u-S,rezno jn globalno reševanje problemov te * upnosti, ki še daneš — skoraj 30 let po koncu . °Lne t’ ne uživa onih narodnostnih, etničnih 'n jezikovnih pravic, kot jih predvideva usta-°f sad junaškega odporniškega boja, v kate-yfm so Slovenci darovali na tisoče in tisoče cl°veskih življenj.
Ifer se zavedamo, da se država s podelje-. VI.®111 pravic, ki pripadajo manjšinam, ne i' niarveč obratno še krepi, želimo, da bi s 11 v celoti izvajani 2., 3. in 6. člen Ustave, ki nanašajo na programska določila za zašči-nar°dnostnih in jezikovnih manjšin. V tem gledu Slovenci ne uživamo pravne in dejan-e enakopravnosti z drugimi državljc
iam.
Našim somišljenikom v premislek
Po poglobljenih posvetovanjih s sorodnimi slovenskimi političnimi organizacijami, ki delujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je Svet Slovenske skupnosti sklenil, da se Slovenska skupnost ne bo udeležila s svojimi listami državnozborskih volitev, ki bodo 7. in 8. maja. Člani, somišljeniki in sploh vsi volivci ter volivke, ki so že na tolikšnih dosedanjih upravnih in tudi na dveh zadnjih parlamentarnih volitvah zaupali svoj glas listam in kandidatom Slovenske skupnosti, se seveda tokrat popolnoma upravičeno sprašujejo, kateri so razlogi, ki so glavno vodstvo naše slovenske politične organizacije privedli, da se ne udeleži volilnega boja.
Preden bomo skušali, vsaj na kratko, odgovoriti na zgornje vprašanje, smatramo za potrebno najprej odločno poudariti, da odsotnost slovenskih list na bližnjih državno zborskih volitvah nikakor ne pomeni niti odklona, še manj pa odpovedi Slovenske skupnosti njenemu glavnemu in bistvenemu političnemu konceptu, to je nujnosti samostojnega, od vsedržavnih italijanskih strank neodvisnega političnega delovanja in nastopanja. Zaradi tega bo Slovenska skupnost še dalje in vedno glasneje zahtevala, naj se sedanji volilni red tako spremeni, da bo slovenski
narodnostni skupnosti v Italiji omogočena izvolitev lastnega predstavništva v rimskem parlamentu, ne glede na njeno številčno moč. Ta zahteva je naravna in tudi ustreza pravilnemu pojmovanju dejanske demokracije ter je gotovo v skladu z duhom ustavnih določil. Mislimo namreč, da mora prej ali slej prenehati današnje stanje, ko Slovenci ob državnozborskih volitvah sploh nismo stoodstotno gotovi, da bo kak slovenski kandidat na italijanskih vsedržavnih listah izvoljen v poslansko zbornico, da ne omenjamo senata, v katerega nobena omenjenih strank doslej še ni niti kandidirala kakega Slovenca.
Ko je Slovenska skupnost ob parlamentarnih volitvah leta 1963 in leta 1968 predložila svojo listo za poslansko zbornico, je vnaprej vedela, da noben njen kandidat ne bo prodrl. Če je kljub temu posegla v volilni boj, je tako ravnala predvsem zato, ker je hotela na najbolj nazoren in vsem viden način opozoriti ne samo tržaško, temveč predvsem širšo italijansko javnost, da ob vzhodni državni meji živi slovenska manjšina, ki ima svoje specifične probleme in ki že predolga leta čaka, da se ti problemi pravično rešijo in uredijo. Volilni nastop in njegovi rezultati
(dalje na 4. strani)
^ol so še vedno v veljavi zakoni in dolo-
d ° j i?snim fašističnim pečatom, ki nam pre-ovedujejo uporabo materinščine pred sodni-. 1 oolostmi. Še vedno čakamo na povračilo orne in moralne škode, ki je bila slovenski trQ|? Pr'za^eiana v fašističnem obdobju. V etl pokrajinah dežele Furlanije - Julijske kra-r j. rovnajo s Slovenci še vedno neenako, za-1 cesar Slovencem iz videmske pokrajine še , nes odrekajo najosnovnejše etnične in jezi-vne Pravice.
ni ^0s.p°d predsednik, tolmačimo razpolože-e Pripadnikov Slovenske skupnosti in Vas bal5*1110' Prou^'te ‘n dejansko odobrite glo-je "! *akonski načrt za slovensko manjšino, ki Pa I Položen novembra lani v državnem nQ^anientu v smislu 50. člena ustave. Zakonski v ki obsega 44 členov, ie sestavila Slo-
i* Trs? skupnost iz Trsta in Si>1 iz Gorice ,er
(dalje na 2. strani)
Pred obiskom predsedstvu SZDL. lani 10. septembra, se je delegacija Slovenske skupnosti poklonila slovenskemu geniju Francetu Prešernu in polotila venec pred njegov spomenik v Kranju ter se nato ustavila v Begunjah, kjer je polotila venec pred spomenik trtvam druge svetovne vojne. Na sliki delegacija Slovenske skupnosti pri polaganju venca vojnim trtvam v Begunjah.
SKUPNI NASTOPI SLOVENCEV V ITALIJI
Dejstvo, da so predstavniki vseh Slovencev v Italiji, vključenih v Slovensko skupnost, v italijanske stranke, v razne druge organizacije, sestavili skupno spomenico in jo poslali ministrskemu predsedniku Colom-bu ter da so se zmenili za skupno predstavništvo pri predsedstvu italijanske vlade in ga izvedli, kljub praktičnim, racionalnim in e-fektivnim težavam, pomeni lahko začetek večjih podvigov vseh slovenskih zamejskih sil predvsem ko bo šlo za reševanje problemov, ki zadevajo vso slovensko manjšino v Italiji. Mislimo na skupne nastope vseh Slovencev, kateregakoli svetovnega nazora, verskega prepričanja, socialne uvrstitve, ekonomske teže, ker je povsem jasno, da svoje probleme najlaže in najučinkoviteje rešuje posameznik sam; tako tudi skupnost posameznikov, narod. Menimo, da je treba najprej biti, živeti, potem sem šele pripadnik tega ali onega svetovnega nazora, te ali one stranke, itd., Bistveno je torej ohraniti narod in in zavarovati njegov vsestranski razvoj; vse drugo bi moralo biti, v slovenskem političnemu okviru, podrejeno temu, primarnemu namenu. Italijanske stranke, naj bodo še tako naklonjene Slovencem, ne morejo reševati samo ali predvsem slovenskih problemov, ker vsaka od teh zasleduje svoje cilje in uporablja tem primerna sredstva. Če katera od njih hoče reševati ali dejansko rešuje slovenske probleme, dela to iz sekundarnih razlogov,
Naše posebno pismo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prepričani smo, da bomo le z zaščito šibkejših, to je manjšin, preprečili ponavljanje o-nih občutkov prizadetosti, ki so že vse preveč zavirali družbeni in človeški napredek v teh krajih. Složnost in skupna zavzetost za napredek celotnega prebivalstva bosta prevladala šele, ko bodo odnosi med večino in manjšino temeljili na popolni pravičnosti.
Demokratična Italija je storila že marsikaj pomembnega za reševanje problemov jezikovnih manjšin; nastalo je zlasti vzdušje hotenja, da se rešijo obstoječi problemi; vzpostavljen je bil odprt in konstruktiven dialog. Jutrišnja Italija pa mora dokončno rešiti še vse nerešene probleme slovenske narodnostne manjšine. Obvezujemo se, da bomo nenehno, vztrajno in lojalno delali za gradnjo zares človečanske prihodnosti za celotno naše prebivalstvo; to pa se bo zgodilo tudi in zlasti s tem, da država odobri skupek pravnih določil za slovensko manjšino v Italiji.
Skupno z ogromno večino tržaškega prebivalstva odklanjamo vračanje k nekdanjim sumničenjem, nesporazumom in sovražnostim, ker želimo živeti v miru, v prijateljstvu in v dialogu, katerega cilji so trajni mir med prebivalstvom in med mejnimi državami, boljša bodočnost in pa zares nova Evropa.
V	tem duhu Vam v imenu Slovenske skupnosti izrekamo iskreno dobrodošlico v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Trst, 10. aprila 1972.
v kolikor taka prizadevanja jim pomagajo uresničevati njihove lastne težnje in njihove cilje.
Važnost sedanjega političnega trenutka
V	tem izredno važnem političnem trenutku italijanskih državnozborskih volitev, ko se odloča politična usoda italijanske države, nismo predložili slovenske kandidatne liste temveč moramo presojati in ugotavljati, katere sedanje konkurenčne stranke so se v dosedanji praksi najbolj izkazale do Slovencev, katere nam po svoji strukturi, idejni usmerjenosti in moralni občutljivosti nudijo večje jamstvo, katere so nam izven obljub, ki utegnejo biti odraz posebnega temperamenta, pripravljene resnično pomagati. Premišljevati moramo, ali nista morda narodnostna frigidnost in nacionalni kvalunkvizem strank, ki se sicer proglašajo za zagovornice slovenskih interesov, nevaren sovražnik slovenske narodnosti, kajti že če smo stalno budni in pozorni se težko ustavljamo poplavi večinskega naroda, kaj šele, če smo v narodnostnem oziru neobčutljivi ali hladni.
Za slovensko predstavništvo v Rimu
Mislimo, da bi morali Slovenci kot taki, kakršna koli je naša politična struktura, imeti svoje predstavništvo v rimskem parlamentu. Tako predstavništvo predvideva tudi 2. člen Osnutka za zakonsko zaščito slovenske manjšine v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki ga je Slovenska skupnost z goriško in tržaško SDZ poslala v obliki peticije predsedniku rimskega senata, predsedniku parlamenta in vodjem parlamentarnih skupin. A mislimo, da ta predlog, ki je sicer pameten in razumljiv tudi demokratično razpoloženemu tujcu, ne bo mogel biti spričo sedanjih italijanskih razmer uresničen v bližnji bodočnosti. Skratka treba bi bilo sile, ki bi sprožila proces, zaradi katerega bi italijanska vlada sprejela in osvojila tak predlog. To bi mogle narediti italijanske stranke, ki imajo v svojih vrstah pripadnike slovenske manjšine; to bi utegnila izpeljati kaka stranka po pravilu usluge — protiusluge po neki vpeljani politični računici. A ta pot se nam zdi negotova in težavna. Bolj naravna in učinkovita, v skladu z obstoječimi italijanskimi zakoni, brez potrebe po dodatnih ali posebnih zakonih, bi bila skupna odločitev, da vsi Slovenci v Italiji pri važnih političnih ukrepih in izbirah, kakršne so, na pr. volitve, zavzamemo enotno stališče. Tak proces ji bil verjetno hitrejši, gotovo pa trdnejši in bolj življenjski, predstavljal bi dejansko silo in bi ne bil samo posledica zaščitnega zakona, ki morda ščiti tiste, ki ne marajo biti zaščiteni.
Slovenska skupnost in njen Statut
Po Spomenici, ki so jo sestavili predstavniki vseh zamejskih Slovencev in po skupnem obisku pri predsedstvu vlade bi morala biti pot do večjih skupnih nastopov naravna in logična in taki nastopi bi bili v razcefrani sliki povojnega slovenskega narodnega telesa velik zgodovinski dogodek, porok obstoja, razvoja in rasti tukaj živečega sloven-
skega naroda. Slovenska skupnost meni, d6 je taka politična pot edina prava, naravi in gotova. Že v Statutu, ki ga je pretresti in odobril občni zbor SS beremo pod 2. čU nom sledeče: »Glavni cilj Slovenske skupi0 sti je in ostane ohranitev in okrepitev slo venstva na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. »Slovenska skupnost je prepričana, da bomo zamejsfc, Slovenci dosegli uresničenje pravic in kot1 sti, če bomo enotno organizirani. Slovenski skupnost hoče postati po svojih namenih značaju in sestavi politična organizacija vseh zamejskih Slovencev. Takšna čim širša zdf° žitev slovenskih sil je nujno potrebna zet M' činkovit nastop proti ogražanju naših bistvi nih vrednot, kakor so jezik, zemlja in sari° bitnost. SS je globoko uverjena, da samo •' samostojnimi slovenskimi političnimi nast° pi lahko ohranimo in izpričamo svojo narod no samobitnost.«
Naš cilj
Slovenska skupnost ima ta cilj vedi pred očmi očmi in ga želi s svojim razveji nim političnim življenjem, s svojimi števili mi nastopi, s svojimi stalnimi stiki s SloveH ci v Gorici, v Beneški Sloveniji, v Kanalsk dolini in, seveda, v Trstu uresničiti v korit in blagor celotne naše slovenske narodnosti skupnosti.
Ustoličenje upravnega sveta združenja Stalno slovensko gledališče
26. aprila t. 1. je tržaški župan sklical prvo sejo upravnega sveta združenja Stalnc slovensko gledališče. Seja je bila na tržaški občini.
Tako je prišlo do dokončne publicizacijt Slovenskega gledališča, za katero so sklenik politični sporazum stranke leve sredine, t« je Krščanska demokracija, socialisti, social' demokrati in republikanci, ter Slovenski skupnost.
Slovenska skupnost, ki je vložila velike svojega političnega napora v ureditev statuse Slovenskega gledališča, izraža svoje prepfi' Čanje, da bo to javnopravno priznanje SGi ki že ves povojni čas deluje v zamejstvu, od ločilno vplivalo na bodočo rast naše sloveB' ske gledališke ustanove, ki ima kot gledalk ško telo slovenske narodnostne skupnost’ v zamejstvu še posebno poslanstvo.
—o—
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je posta-vila povsod v občini dvojezične obcestne table.
Tako je izpolnjena ena glavnih točk političnega in upravnega sporazuma na krajevni ravni strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo.
—o—
Zakonski osnutek, ki so ga izdelale Slovenski skupnost ter goriška in tržaška SDZ, je dežeW’ svetovalec SS predložil v pretres deželnemu sveta Furlanije - Julijske krajine.
Slovenska skupnost v sedanjem političnem trenutku
_ Slovenska skupnost je politična organiza-Clla; katere glavni cilj in pravzaprav edini smoter je ohranjevanje in okrepitev narodnostnega, gospodarskega in socialnega življenja ■n razvoja Slovencev v Trstu. Zato je Slovenska skupnost na neizprosnem stališču samostojnosti polititičnega življenja zamejskih Slovencev. Samo v avtonomnem polititičnem živ-[|enju je moč delati, graditi, opominjati, grajati in zavzemati politična stališča o vsakodnevnem političnem dogajanju. Ker je Slovenska skupnost prepričana, da je samo tako moč reševati slovenska vprašanja in preprečiti, da
kot zamejski Slovenci postali le zanimivo kulturno ali folklorno ljudstvo, zato je trdno ^a stališču, da morajo zamejski Slovenci imeti Jastne politične organizacije. To načelo 'n to prepričanje je baza našega dela in političnega prepričanja.
'Na drugem mestu povemo, zakaj je bilo Pametno ne postaviti za letošnje parlamentar-ne volitve lastne liste. Izredne volitve kot so
terjajo izredne korake. Tak izreden korak |e Slovenska skupnost naredila s tem, da sku-sa s svojo zadržanostjo pomagati po svojih [Tiočeh demokratični izgradnji jutrišnjega dne. Ni nam bilo vseeno ali bo jutri na oblasti ta ®|i ona stranka, ni nam bilo vseeno ob misli, da
fašisti okrepili svoje glasove: zato smo naredili izjemen korak in smo s tem, da nismo predložil. liste hoteli okrepiti tiste stranke, si se resnično bore za slovenske pravice, ki so resnično proti vsakršnemu nasilju in totalitarizmu, ker jim je preveč pri srcu mir, svoboda in socialna pravičnost slehernega državljana. S svo-l|rr> zadržanjem hočemo pomagati predvsem jem zdravim silam v državi, v kateri živimo kot slovenska narodnostna skupnost.
Slovenska skupnost je krovna organizacija;
Pomeni, da združuje Sloverice različnega 'deološkega gledanja. Njen cilj je združiti vse Slovence pod eno in isto streho. To poudarja-I110 tudi danes, ker nam je ta cilj res pri srcu 'n ne samo volivna parola. Prišel bo čas, ko bomo morali vsi Slovenci - katoličani, neodvis-n' in marksisti —• glasovati eno samo listo, tako kot to delajo zrele manjšine drugod v daliji in v Evropi. Ko bodo vsi Slovenci spoznali — in do tega bo prišlo — da jih velika streha vsedržavne stranke onemogoča v njiho-V|h odločitvah, ko bodo uvideli, da more le samostojna manjšina učinkovito ukrepati. Takrat borno vsi Slovenci sedli okrog mize — kot smo *° storili za podpis Spomenice in kot smo pripravili obisk pri ministrskem predsedniku Co-lombu — ter se odločili, da skupno nastopimo Pn volitvah in pošljemo v parlament svojega Zastopnika, morda tudi dva. V Italiji živi o-krog 100.000 - 120.000 Slovencev, kar je več kot dovolj, da bi mogli dobiti dva poslanca in dva senatorja. Takrat nam ne bo treba trepetati za vsakega Slovenca, ki bo kje kandi-dpt, ali bo izvoljen ali ne — ker bo naša številčnost in naša moč največie jamstvo za naš ^speh in za izvolitev naših parlamentarcev Kolo zgodovine se nenehno obrača: kar je pilo včeraj nemogoče, je danes že mogoče, lutri pa gotovo. Zato upamo, da se bo kolo Zgodovine počasi, a vztrajno vrtelo v to smer: v smer slovenskega skupnega volivnega nasto-Pa Slovencev v Italiji.
Dotlej pa moramo na parlamentarnih volitvah izbirati med več strankami, oz. listami in kandidati. Kako naj izberemo, je Slovenska skupnost že povedala: za stranke in kandidate, ki se zavzemajo za slovenske pravice, ki so za socialni napredek, ki so proti vsakemu nazadnjaštvu, fašizmu in totalitarizmu. Izbrali bomo torej po svoji vesti in lastnem prepričanju. V tem hoče biti Slovenska skupnost široka in demokratična, taka pač kot od vsega svojega početka.
-o—
Leva sredina in Slovenci -skoro 10 let sodelovanja
Slovenska skupnost je skoro pred desetletjem stopila kot nosilec slovenskih problemov v sodelovanje s strankami leve sredine. V začetku je bilo to sodelovanje tvegano, saj je bilo treba na novo pot, ki terja večje angažiranosti, stalne prisptnosti in politične vztrajnosti. Predvsem je bilo treba imeti nenehno pred očmi načelno in konkretno reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Treba je bilo premostiti mnogo ovir in težav. Toda po enem desetletju dela in sodelovanja s strankami leve sredine v okviru pokrajine in občine-ter v devinsko-nabrežinski občini, ne smemo mimo bistvenih rezultatov, ki so bili doseženi za vse Slovence v Italiji.
Še pred desetimi leti smo bili povsem zapostavljeno ljudstvo, danes imamo Slovenci dva (odbornika na tržaški pokrajini in dva odbornika v tržaškem občinskem odboru. Poleg tega jmamo Slovenca za nabrežinskega župana, ki bi ga sicer ne imeli niti, če bi vsi slovenski občinski svefbvalci devinsko-nabrežinske občine glasovali skupno za Slovenca. Število v devinsko-nabrežinski občini je namreč v korist italijanski narodnostni skupnosti.
Toda sodelovanje s strankami leve sredine je prineslo predvsem mirno sožitje med tukajšnjim prebivalstvom. Lani, ob priliki antifašistične manifestacije, je v tem duhu tržaški župan korakal po tržaških ulicah, med mnogimi slovenskimi napisi in transparenti. Kaj takega ni bilo mogoče pred desetimi leti.
Levosredinska politika je prinesla tudi konstruktiven dialog med vsemi, ki jim je mir in sožitje glavna stvar. Občinski svet, pokrajinski svet, deželni svet so govorili in sklepali o problemih, ki bi pred desetletjem izzvali eno samo žvižganje v dvorani. Danes se o slovenskih problemih govori mirno in stvarno. In to je velik in važen napredek. Ne bomo našte-
Slovenski tržaški skavti na častni straži pred spomenikom na Bazovici. Kdaj bo prišel čas, ko bo mo s skupno slovensko proslavo počastili naše junake? Slovenska skupnost, ki je doslej vedno počastila žrtve s samo slovensko besedo in pesmijo, vabi vse Slovence na organiziranje skupne slovenske proslave
vali tu —> ker ni pravi moment — vsega, kar se je napravilo v okviru sodelovanja s strankami levega centra. Tržaška občinska in pokrajinska uprava sta napravili nič koliko korakov in dejanj v korist slovenskega prebivavstva. Zamolčati to dejstvo, je nepošteno in kritično.
Zato si kot somišljeniki Slovenske skupnosti in pripadniki slovenske narodnostne skupnosti želimo, da bi se stranke današnjega sestava leve sredine ne razšle po volitvah. KD, PSI, PSDI in PRI so v krajevnem merilu napravile skupaj s Slovensko skupnostjo tako pomembne korake, da jih le politično zaslepljen človek more tajiti, Trditev, da ni bilo nikjer nič napravljenega, pa je tako de-magoška, kot po drugi strani ona, da je bilo vse napravljeno za Slovence. Kot pripadniki Slovenske skupnosti trdimo, da je bilo zlasti v krajevnem merilu precej storjenega za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Zaradi tega želimo, da bi stranke leve sredine izšle okrepljene iz volivnega boja in da bi lahko sestavile skupaj tako vladno večino, ki bo res samostojna, bo res jamčila mir in red v državi in bo — kar je za nas bistveno — hotela in znala rešiti slovenske probleme v pravilni luči in pravični smeri. Če bo po volitvah nastala taka vladna večina, ki bo resnično napredna in pravična do slovenske skupnosti, tudi v duhu ustave in deželnega statuta, potem se je bomo kot pripadniki slovenske manjšine resnično razveselili.
Rižarna ha postala spomenik
Na predvečer Odporniškega dne je bil ob prisotnosti ministra Donat-Cattina položen temeljni kamen za preureditev Rižarne v trajen spomenik, ki bo spomin na vse, ki so tam žrtvovali svoja življenja za našo boljšo bodočnost, a bo hkrati tudi opomin našim in bodočim rodovom, naj ne dopuste, da bi se
take temne sile ponovno osvojile oblasti in zverinsko besnele nad vsemi, ki želijo mir, svobodo in bratstvo med narodi.
Na pomembni in pretresljivi svečanosti v Rižarni je med drugimi položilo venec s slovensko zastavo tudi odposlanstvo Slovenske skupnosti.
Našim somišljenikom v premislek
(nadaljevanje s 1. strani)
so gotovo imeli svojo težo pri razvoju kasnejših dogodkov. Razmere so danes nedvomno nekoliko drugačne, kot so bile pred devetimi, oziroma štirimi leti. Slovenska narodnostna skupnost je v tem razdobju naredila korak naprej na poti priznavanja in uveljavljanja svojih pravic v okviru družbe, v kateri ji je usojeno živeti, še zdaleč ni seveda dosegla, kar ji po vseh pisanih in nepisanih zakonih pripada, vendar se ji je posrečilo doseči, da morajo oblasti in vse italijanske politične sile danes upoštevati prisotnost Slovencev in da ti predstavljajo dejavnik, katerega pomena ni mogoče podcenjevati ali omalovaževati, če hočemo govoriti o kakem družbenem in gospodarskem razvoju tukajšnjih obmejnih krajev ter o nadaljnji materialni in duhovni rasti celotnega obmejnega prebivalstva.
Poglobljena analiza tega dejstva je bil prvenstveni razlog, zaradi katerega je Svet Slovenske skupnosti sklenil, da ne predloži svojih list na letošnjih državnozborskih volitvah, to tembolj, ker je volilni red ostal še vedno nespremenjen, zaradi česar je bila izvolitev kakega njenega kandidata že vnaprej izključena.
Svet Slovenske skupnosti je pri svoji odločitvi imel dalje živo pred očmi sedanji kočljivi notranjepolitični položaj v državi, ki ga označuje predvsem odločen poskus fašistične desnice, da zrahlja demokratični državni in družbeni red, demokratične institucije ter se nato polasti oblasti ter postopno uvede svoj red. Slovenci v Italiji predstavljamo sicer le majhen odstotek celotnega prebivalstva in zaradi tega ne moremo bistveno vplivati na nadaljnji razvoj notranjepolitičnega položaja v državi, vendar menimo, da smo kot demokrati in kot protifašisti dolžni PRISPEVATI SVOJ DELEŽ. K OBRAMBI DEMOKRACIJE IN SVOBODE TER K ZATRT-JV VSAKRŠNE TOTALITARNE IN REAKCIONARNE NAKANE. To tembolj, ker se dobro zavedamo, da bi od takšnega preobrata imeli največjo škodo prav mi Slovenci, kot nas lepo uči zgodovina med dvema svetovnima vojnama. Zaradi tega je prav, da odvrnemo od sebe vsak, tudi najmanjši sum, po katerem bi lahko kdo sklepal, da smo Slo-
Beseda našega somišljenika
Na tablah, kjer so postavljeni volivni manifesti, se pozna, da ne nastopa Slovenska skupnost s svojo listo. Tu in tam se pojavi redek letak tudi v slovenskem jeziku; letaki v slovenščini so pravzaprav bele vrane, posebno v mestnih predelih. Prav tako je z votivnimi shodi: redki, zelo redki volivni govori v slovenskem jeziku v centru mesta, po ulicah ni gesel v slovenskem jeziku.
Ko nastopa Slovenska skupnost pa so govori od Ponteroša do Devina in Mačkovelj samo v slovenščini.
Pravzaprav si želim, da bi kmalu prišel oktober, ko bodo občinske volitve, da bi spet prisluhnil slovenski politični besedi in bral slovenske letake povsod v mestu. Vidim, da govorite resnico, ko pravite, da bi brez Slovenske skupnosti bilo žalostno.
Volivec Slovenske skupnosti
venci na kakršenkoli način, tudi samo posredno pripomogli k uveljavitvi že omenjenih temnih sil.
Ko smo to ugotovili, nastane samo po sebi vprašanje, kako naj se člani, somišljeniki, volivci in volivke Slovenske skupnosti na bližnjih političnih volitvah konkretno ravnajo. Svet Slovenske skupnosti je ob upoštevanju notranje strukture svoje politične organizacije in zlasti ob upoštevanju različnih nazorskih in političnih opredelitev svojih volivcev mnenja, da nikakor ne more svetovati ali priporočati, naj Slovenci, ki na upravnih in deželnih volitvah volijo slovenske liste, tokrat zaupajo svoj glas eni sami, pristno demokratični vsedržavni italijanski stranki.
Svet Slovenske skupnosti je globoko prepričan, da so slovenski volivci že toliko politično zreli, da jim ni treba dajati posebnih naukov, kako naj se ravnajo, da bo njihov glas čimbolj koristen za celotno slovensko narodno manjšino v Italiji. Vsak naš volivec ima priložnost, da si pobliže ogleda volilne programe strank, da se neposredno sooči Z vsem dosedanjim delovanjem in s konkretnimi ukrepi teh strank, pa se bo po trezni in premišljeni oceni lahko odločil, katera stranka in zlasti kateri kandidati resnično zaslužijo zaupanje slovenskega volilca in slovenske volivke.
Kar si našim ljudem dovoljujemo svetovati, je predvsem to, naj se pri izbiri liste in kandidatov ravnajo tako, kot jim velevajo vest, razum, splošne koristi naše narodne skupnosti, stvar dejanske demokracije in nadaljnje vsestranske družbene rasti v državi,
V	mandatni dobi, ki se izteka je Slovenska skupnost v Tržaški občini bistveno prispevala k rešitvi nekaterih problemov, ki smatramo, da so zelo pomembni za nadaljnji razvoj naše narodne skupnosti.
Predvsem so v lanskem letu končno začele delovati Rajonske konzulte, ki predstavljajo velik korak naprej k demokratizaciji občinske uprave in pomemben prispevek k zbližanju med občinsko upravo in vsem prebivalstvom. Tudi Slovenci lahko ugotovimo z zadoščenjem, da je sprejeti pravilnik uzakonil uporabo slovenskega jezika v rajonskih konzultah, kjer prebivajo Slovenci. Čeprav je izvajanje sprejete norme naletelo v začetku na določene težave tehnične narave, predvsem pomanjkanje ustreznega prevajalca, lahko sedaj ugotovimo, da deluje pet peri-feričnih rajonskih konzult Tržaške občine dvojezično. Dosledno uporabo slovenskega jezika, ki je zagotovljena tudi v periferičnih uradih pa bomo tudi v praksi uveljavili, če se bomo dosledno posluževali svojega jezika pri občevanju z osebjem rajonskih konzult.
Ravno tako smo slovenščino uveljavili v precejšnji meri v šolski zdravstveni službi z nastavitvijo slovenskega šolskega zdravnika in treh bolničark, ki zdravnikom pomagajo pri delu na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. To službo bo treba seveda v bodoče dopolniti z nastavitvijo še ostalih potrebnih strokovnih oseb, ki obvladajo slovenščino.
Slovensko Gledališče v Trstu je v teku sedanje poslovne dobe Tržaške občine doseglo javnopravno priznanje in z ustanovitvijo
v kateri živimo. Kot pri vseh volitvah, je tudi pri sedanjem volilnem boju precej demagogije, lepega besedičenja in praznih obljub-Naši ljudje pa kljub temu vedo, kateri stranke in kateri kandidati imajo trdno volje1 in še posebno stvarno politično možnost, da v zakonodajnih zbornicah in na vseh drugih odločujočih ravneh nekaj konkretnega naredijo za rešitev in ureditev še odprtih manjšinskih vprašanj in za zagotovitev nadaljnjega skladnega in vsestranskega razvoja celotne naše slovenske narodne skupnosti.
Preden torej slovenski volivci in slovenske volivke zaupajo svoj glas tej ali oni stranki, temu ali onemu kandidatu, naj imajo pred očmi tako splošne koristi naše manjšine kot tudi stvar demokracije, svobode in socialne pravičnosti, katerih nadaljnji razvoj morejo jamčiti le tiste politične sile, ki so resnično napredne, ker sprejemajo metodo demokratične igre in odločno odklanjajo kakršnokoli reakcionarno in totalitarno avanturo. Slovenska skupnost je namreč prepričana, da je le v demokratičnem sistemu, katerega bistvena komponenta je idejni in politični pluralizem, mogoče pravično in pravilno reševati vsa družbena vprašanja in s tem tudi manjšinska vprašanja.
Slovenska skupnost na bližnjih državnozborskih volitvah ni prisotna s svojimi listami in kandidati. Njeni člani, somišljeniki, volivci in volivke pa naj bodo prepričani, da bo spet kmalu čas, ko bodo imeli priložnost brez zadrege izpričati vso svojo zavest. Bližajo se namreč občinske volitve v Trstu, prihodnje leto pa bodo deželne volitve. Tedaj bo Slovenska skupnost polno prisotna s svojimi listami in je že sedaj prepričana, da se bodo njene liste krepko uveljavile.
Stalnega Slovenskega gledališča, pričelo pot enakopravne manjšinske kulturne ustanove, ki uživa tudi ekonomsko podporo iz javnih sredstev. Smatramo, da bi tudi druge osrednje slovenske kulturne ustanove v bližnji bodočnosti morale dobiti enako javnopravno priznanje.
Občinski regulacijski načrt, ki nedvomno predstavlja inštrument za obrambo slovenskega Krasa, ker je zaustavil neurejeno naseljevanje na Krasu, pa je prehodno ustavil tudi naravni razvoj kraških naselij. SS se je zavzela za rešitev problema in končno dosegla, da se je pričelo proučevati možnosti za bodoči razvoj kraških vasi in celotnega o-Remija od Bazovice do Sv. Križa. Smatramo namreč, da je potrebno, da se naš Kras tako razvije, da bo njegovemu slovenskemu prebivalstvu omogočen naravni razvoj v domačem okolju.
Cestne povezave s tržaškim zaledjem potekajo po ozemlju, kjer strnjeno živimo Slovenci. Tudi če upoštevamo, da so te ceste potrebne za razvoj našega mesta in s tem koristijo tudi slovenskemu prebivalstvu, pa bomo skrbeli, da se naši narodnostni skupno-■s ti ne bo v ničemer škodovalo. Isto velja za prometno vozlišče in univerzitetno gradbišče Katinare, za katero se je SS zavzela za ustrezno rešitev; barkovljanska vpadnica pa predstavlja še vedno odprt problem, ki mu bomo pozorno sledili.
Odgovorni urednik: Dr. Dragomir Legiša ia politično vsebino člankov odgovarja izvrSni odbor
Slovenske skupnosti - Tisk Graphart - Trst
Slov. skupnost v Tržaškem občinskem svetu