Uveljavljanje
 prednostne 
pravice
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS 1/79, 11/81, 1/86 in 9/90) med drugim ureja tudi promet s kmetijskimi zemljišči in gozdom, v okviru tega še posebej pred-nostno pravico do nakupa kmetijskega zemljišča ali gozda (določbe 21. do 35. člena tega zakona). Po določbi 1. odst. 24. člena citiranega zakona imajo tako kmetijske or-ganizacije združenega dela, kmetijska za-druga in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene pravne osebe in kmet, kate-rih zemljišče meji na zemljišče, ki ga proda-ja kmet, drug občan, društvo ali druga ci-vilno pravna oseba, prednostno pravico do nakupa tega zemljišča. S spremembo zako-na o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. 9/90) je bila črtana predpravica družbenega sektor-ja pred kmetom ob enakih pogojih (3. odst. 24. člena zakona). Zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet in pa kmetijska orga-nizacija združenega dela imata vse od uve-ljavitve citiranega zakona dalje prednost do nakupa teh zemljišč pred vsemi drugimi upravičenci (4. odst. 24. člena zakona). Ka-dar je naprodaj gozd, ima prednostno pra-vico nakupa gozdnogospodarska organiza-cija, ki gospodari z gozdom tega gozdnogo-spodarskega območja.
V primeru, da zgoraj navedeni upravi-čenci ne uveljavljajo prednostne pravice do nakupa kmetijskega zemljišča ali gozda,
je v 2. odstavku 24. člena citiranega zakona določeno, da ima prednostno pravico na-kupa kmetijska zemljiška skupnost (od 1. 1. 1990 dalje občina), nato druge kmetijske organizacije zdniženega dela, kmetijska za-druga in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe ali drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti. Sele v primeru, da nihče od naštetih pred-nostnih upravičencev v zakonitem roku ne uveljavlja prednostne pravice nakupa, lah-ko prodajalec kmetijsko zemljišče ali gozd v nadaljnjih šestih mesecih proda drugim kupcem.
. Tako zakon preprečuje drobitev kmetij-skih zemljišč in gozda, saj zemljo prven-stveno pridobivajo tisti, ki jo obdelujejo ter se s tem tudi preživljajo.
Glede na dejstvo, da prednostni upravi-čenci iz različnih vzrokov ne uveljavljajo prednostne pravice nakupa zemljišč in da zemljo kupujejo predvsem občani, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo, občina kot pravni naslednik kmetijske zemljiške skupnosti in upravljalec kmetijskega zem-ljiškega sklada nastopa kot kupec kmetij-skega zemljišča ali gozda v vseh tistih pri-merih, v katerih zgoraj navedeni prednost-ni upravičenci (zakupniki, kmetje, kmetij-ske organizacije, kmetijske zadruge, gozd-nogospodarske organizacije in naprej) ne uveljavljajo svoje prednostne pravice do nakupa teh nepremičnin.
To pomeni, da do nadaljnjega v občinah ne more biti drugemu kot prednostnim upravičencem po zakonu o kmetijskih zemljiščih prodano niti eno samo kmetij-sko zemljišče ali gozd, kajti v vseh teh pri-merih mora občina uveljaviti svojo pred-nostno pravico do nakupa in zemljišče pre-nesti v kmetijski zemljiški sklad.
MARIJA ZALETELJ