GLASILO HMELJARSKE ZADRUGE z o. J. v ŽALCU
Številka staue 5 diqj Za člane zadruge brezplačno
ŽALEC, JANUARJA 1946 Leto I.	Štev. 1
.Mmeäam“ tut tud
Okupator je v svojem neusmiljenem divjanju prav hmeljarstvu prizadejal najobčutljivejšo škodo. Uničil je hmeljišča, prav tako pa tudi ves hmeljarski tisk. Vsa dolga štiri leta ni prišla nobena tiskana beseda med hmeljarje, razen odlokov o prisilnem krčenju hmeljskih nasadov.
Zato nam je sedaj, v osvobojeni Jugoslaviji, tembolj potrebno v najkrajšem času popraviti in nadomestiti zamujeno. V bodočem državnem načrtu je predvidena hmeljarstvu velika vloga. Moramo površine hmeljišč povečati in obnoviti ter moramo popraviti kakovost hmelja. Tega pa ne smemo začenjati brez načrta, kar »na pamet«. Potrebne so nam smernice in navodila, potreben nam je pouk.
To delo naj vrši »Hmeljar«, katerega bo prejemal vsak član »Hmezada« brezplačno, tako da bo novi list prispel v roke slehernega hmeljarja. Hmeljarska zadruga kot organizacija vseh hmeljarjev Slovenije opravlja z izdajanjem svojega glasila na ta način važno nalogo pri obnovi našega slovenskega narodnega gospodarstva. Bodi zatorej njena pot redna in uspešna!
ING. CIZEJ DOLFE
predsednik Hmeljne komisije za Slovenijo
Delovanje Hmeljarske zadruge po osvoboditvi
Po ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne
22.	julija 1945 v prisotnosti pomočnika kmetijskega ministra tov. ing. Levstika, predsednika glavnega zadružnega iniciativnega odbora za Slovenijo tov. Nemeca Vojka, tov. ing. Cizeja pri kmetijskem ministrstvu, tov. Franceta Hribarja od Okrožnega OF odbora Celje, in ostalih tovarišev in tovarišic, je pričela uprava zadruge takoj z intenzivnim delom.
Prvo je bilo prevzemanje hmelja letnika 1944. Tu je treba pohvaliti vse one hmeljarje, ki so se takoj odzvali pozivu in pripeljali svoj hmelj zadrugi, da ga vnovči, čeprav jim uprava zadruge ni mogla plačati ničesar, ker ni imela na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Zaradi še neurejenih razmer ni bilo mogoče dobiti denarnih kreditov. Pomanjkanje denarja se je občutilo vedno bolj, zato je uprava zaprosila pri narodni oblasti za večmilijonski kredit za obiranje hmelja. Odobren je bil 3 milijonski znesek, ki so ga hmeljarji po večini izčrpali. Dalje smo zaprosili za 300 vagonov premoga za sušenje hmelja. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo nam je takoj odobrilo 250 vagonov velenjskega premoga, ki smo ga pravočasno razdelili po nakupni ceni brez za-
služka. Računali smo samo dejanske stroške. Ce primerjamo našo ceno s ceno, po kateri prodajajo premog trgovci, ima vsak hmeljar že dobiček, ker je razlika v ceni večja, kot je plačal zadružnih deležev. Iz tega malega primera se že vidi, kakšne koristi prinaša posamezniku zadružništvo, ki ga v največji meri podpira naša ljudska oblast.
Nadaljnja naloga uprave je bila, da čim hitreje in ugodneje proda hmelj letnika 1944. Tu je bilo treba premagati razne težkoče, ki so nam bile na poti, posebno kar se tiče izvoza hmelja v Ameriko. Poslati nismo mogli niti vzorcev, niti pisem, temveč smo se o kupčiji brzojavno pogajali: Prodali smo 1000 q la in 500 q Ila, po din 96.— naloženo na ladjo v Trstu. Kupčijo je odobrila Uprava za zunanjo trgovino pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo v Beogradu. Težkoče so obstojale tudi radi prevoza po morju, ker je bila vsa plovba pod zavezniško vojaško upravo, toda tudi to oviro smo odpravili. Naša ljudska oblast in tudi kupec sam so pcdvzeli potrebne korake za prevoz. Na ta način je bila naša pošiljka prva, ki je bila poslana iz Srednje Evrope v Ameriko. Hmelj se je naložil na dva parnika in zadnja pošiljka 500 q
je bila poslana dne 5. decembra 1945. Težava je obstojala tudi glede plačila hmelja. V USA namreč obstoji zakon, da so vsa dobroimetja blokirana, oziroma, da se lahko izvrši plačilo samo v vezanih dolarjih. Potrebna nam je bila intervencija našega poslaništva v Washingtonu, da so nam odprli akreditiv v prostih dolarjih. S pomočjo naših oblasti so bile premagane vse težkoče, izstavljeni in odposlani vsi dokumenti, tako da čakamo danes samo še nakazila denarja iz akreditiva, ki nam je bil odprt.
Ostanek hmelja smo prodali skupaj s hmeljem, ki je last Narodne imovine ter nam je bil izročen v upravljanje in prodajo. Centralnemu prometnemu društvu (Centroprcm) v Beogradu, po uradno določenih cenah: la din 95.—, Ila din 87.—, lila din 77.— za kg, v balotih po 150 kg franko vagon Žalec.
Po isti uradno določeni ceni smo prodali hmelj domačim pivovarnam.
Odpremljeno je bilo do sedaj skupno ca 3.800 q. V Hmeljarni še leži 2.100 q. Celoten pridelek letnika 1944 je znašal 6.100 q, od tega je bilo ca 35% la, ca 55 % Ha, ca 8% lila in ca 2% IVa.
Kakor se iz navedenega vidi, je bil pridelek hmelja v letu 1944 normalen — ca 1000 kg na ha. Upoštevamo seveda tudi hmelj, katerega je odpremil okupator in hmelj, ki je ostal neobran. Hmelj je bil po kakovosti zelo dober. Pri prevzemu se je tudi ugotovilo, da so hmeljarji oddali okupatorju večinoma slabše kvalitete hmelja, medtem ko so boljše blago zadržali. Takšna taktika je bila s strani naših savinjskih hmeljarjev popolnoma pravilna in hvalevredna.
Dne 15. oktobra 1945 je uprava zadruge zbrala za odposlani hmelj že toliko denarja, da je lahko vsakemu zadružniku izplačala na račun din 30.— na kg za izročeni hmelj letnika 1944, Nekateri ljudje begajo zadružnike, da je to izplačilo že končni znesek za hmelj letnika 1944. Končni znesek se ne more že sedaj določiti, temveč se bo določil šele tedaj, ko bo odpremljeno vse blago in bedo znani vsi stroški.
Za letnik 1945 je uprava zadruge zbrala potrebne vzorce hmelja in na podlagi teh določila, kakšno blago naj se prevzema za posamezne vrste, in sicer za L, II., III. in IV. vrsto. Ko je bil zagotovljen denar za naplačilo din 50.— za kg pripeljanega hmelja, se je pričel prevzem 7. novembra. Do sedaj se je prevzelo ca 2.600 q hmelja. Ta številka se bo verjetno še malo zvišala. Iz dosedanjega prevzema se vidi, da je letošnji pridelek zelo pičel in bo znašal komaj nekaj nad 400 kg na ha. Tudi kvaliteta radi suše ne odgovarja. Z letošnjim pridelkom se nikakor ne moremo pohvaliti. Ugotovili smo celo slučaje, kc znaša pridelek komaj 200 kg na ha in še to večinoma III. in IV. vrste. Ta katastrofalno nizek pridelek in slabo kakovost hmelja je opaziti največ v okolici Žalca in v krajih, kjer so imeli točo.
Vsakega hmeljarja seveda najbolj zanima cena za letnik 1945. Tozadevno sporočamo, da se je vršila proti koncu oktobra konferenca za določitev cen pri
Zveznem ministrstvu za trgovino in preskrbo za letošnji hmelj. Našo zadrugo sta zastopala na tej konferenci tovariša Jošt in Aubreht. Zastopniki zadruge so konferenci predložili letošnje pridelovalne stroške, ki znašajo din 216.— za kg hmelja pri povprečnem pridelku ca 400 kg na ha. Hmeljarji iz Bačke so poročali o tamkajšnjih produkcijskih stroških, ki znašajo kc maj 190.— din za kg hmelja. Vsi ti stroški so v velikem nasprotju s cenami na svetovnem trgu. Vsled navedenih dejstev, Uprava za cene v Beogradu še ni določila cen za letošnji pridelek, ker zbira podatke o cenah na svetovnem tržišču in išče pota, da spravi v sklad naše ogromne produkcijske stroške s cenami na svetovnih tržiščih. Upamo pa, da se bo to zgodilo v najkrajšem času.
Istočasno sta se naša zastopnika udeležila tudi konference pri Upravi zunanje trgovine, kjer so se obravnavale vse možnosti izvoza našega hmelja. Na konferenci smo vsi soglasno ugotovili, da imamo za naš hmelj dovolj kupcev, ne pa toliko blaga, kolikor bi ga želeli, da si tudi v bodoče zagotovimo vsa naša stara tržišča. Hmelj je namreč potrebno izvažati tudi za kompenzacijo za druge blago, ki ga potrebujemo v naši državi. Ravno bratska SSSR nam dobavlja največ takega blaga. Zato je tudi potrebno, da se največji kontingent hmelja določi ravno zanjo. Ne smemo namreč pozabiti, da je v SSSR okupator uničil skoro vsa hmeljišča in da je sedaj navezana na tivoz hmelja.
Pri tem moramo omeniti, da so na merodajnem mestu pohvalili našo zadrugo in imajo zanjo razumevanje, ker vidijo, da smo ravno savinjski hmeljarji spoznali pridobitve dolgoletne osvobodilne borbe in uredili naše hmeljarstvo na zdravi zadružni podlagi.
Upravi zunanje trgovine smo poslali na njeno zahtevo tudi vse podatke o našem slovenskem hmeljarstvu, kakor tudi pravila in poslovnike naše zadruge in Hmeljne komisije za Slovenijo. Uprava zadruge je s svoje strani vse storila, da je nadrejenim oblastem prikazala pravilno stanje našega hmeljarstva.
Pripomnimo še, da je sodelovala uprava zadruge pri vpostavitvi Hmeljne komisije, kjer so se rešile vse sporne točke glede signirania, v vsestransko korist.
Na prošnjo zadruge je Narodna vlada Slovenije po intervenciji tov. ministra Leskoška odobrila, da zadruga izplača za obnovo hmeljišč vsem onim hmeljarjem, ki niso bili obsojeni in so imeli volilno pravico po din 15.— na kg hmelja, ki so ga morali oddati okupatorju. Na ta način se je tudi onim hmeljarjem, ki so v času okupacije takorekoč prisilno oddali hmelj, dala možnost obnovitve zemljišč. Iz navedenega se vidi, kako naša ljudska oblast ravno delovnemu ljudstvu vsestransko pomaga pri čim-hitrejši obnovi gospodarstva. Na ta naslov je bilo izplačanih ca 4,200.000 din.
Do danes je zadruga izplačala hmeljarjem na ra-
čun hmelja letnika 1944 ca 9,000,000 din, na račun hmelja letnika 1945 ca 13,000.000 din, skupno z din 15 na kg hmelja oddanega okupatorju pa čez din
26,000.000.—.
Najvažnejše, pri vsem tem pa je, da ta znesek niso prejeli posamezniki, temveč je bil sorazmerno razdeljen na vse zadružnike-hmeljarje, ki jih je do-sedaj približno 2.400.
Vse upravne direktive v zadrugi so se obravnavale na sedmih sejah upravnega odbora, deloma skupno z nadzornim odborom in na dveh delegatskih zborih, ne upoštevajoč manjših nujnih sestankov.
Iz navedenega jev glavnih obrisih prikazano delo naše zadruge, ki ga je izvršila od obstoja do danes. Seveda pa tu ni navedeno vse ono podrobno delo in vse one začetne težave, ki so nastajale in jih je' bilo treba sproti premagovati. Vse težkoče nam je uspelo premagati s pomočjo naše ljudske oblasti. Danes lahko trdimo, da je zgrajena naša zadruga na zdravih osnovnih temeljih, na katerih se bo obnavljalo naše slovensko hmeljarstvo, ki 'bo kot važna panoga našega gospodarstva, mnogo pripomoglo k boljši bodočnosti delovnega ljudstva.	Martin Jošt.
S	strani hmeljarjev zadružnikov se še vedno postavljajo vprašanja ali se lahko na novo sadi hmelj in pod kakšnimi pogoji. Da bo enkrat za vselej vsakomur jasno, sporočamo vsem hmeljarjem, da poleg Hmeljarske zadruge obstoji Hmeljna komisija za Slovenijo, ki je kontrolni organ nad produkcijo hmelja, po zakonu o hmelju iz leta 1940. Na podlagi tega zakcna je bila ustanovljena Hmeljna komisija za Slovenijo s sedežem v Žalcu, ki ima naslednje naloge:
1.	Da po organih komisije za signiran j e oznam-kuje ves hmelj, ki je pridelan v Sloveniji.
Overovljenje, oziroma signatura je naslednja:
Hmelj I. in II. vrste dobi označko »F. L. R. Jugoslavija —- Slovenski hmelj štajerski — Savinjska dolina«, brez obzira kje je pridelan, samo da je I. ali
II.	vrste.
Hmelj III. vrste se signira »F. L: R. Jugoslavija — Slovenski hmelj štajerski«.
Hmelj IV. vrste »F. L. .R. Jugoslavija — Slovenski hmelj«.
Pod to značko pride ovalna štampiljka »Hmeljna komisija za Slovenijo — Žalec«.
Z navedeno razporeditvijo oznake se je namreč enkrat za vselej odpravil spor med savinjskimi in izven savinjskimi hmeljarji. Istočasno pa se je povzdignil sloves savinjskega hmelja, ker se samo I. in
II.	vrsta oznamkuje kot savinjski hmelj. Dalje je bil prenesen sedež Hmeljne komisije nazaj v Žalec. Na vsaki signirani bali pa je odtisnjen napis Žalec, tako
Po štirih strašnih letih zapiranja, preganjanja in ubijanja, nam je končno v letošnjem letu zasijala zaželjena svoboda. Ves ta razburkani čas smo vendarle srečno prestali, čeprav smo mislili, da bomo z našim hmeljarstvom vred vsi uničeni. Naša narodna vojska nas je rešila iz okov fašističnega zatiralca in zatirano ljudstvo je prijelo za oblast ter si sedaj na svobodni zemlji samo kuje svojo usodo. —
V	novem letu 1946 naj nas hmeljarje vodi le misel, da obnovimo in povzdignemo svoje hmeljarstvo tako, da bomo s svojim obilnim in kvalitetnim pridelkom dosegli višje cene ter koristili sebi in vsej naši skupnosti!
V	tem smislu želimo našim hmeljarjem
seetM m msda mv® M®!
UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR HMELJARSKE ZADRUGE
da je tudi s te strani ustreženo savinjskemu hmeljarju, ki je zahteval takšno ureditev že v bivši Jugoslaviji, pa te njegove zahteve takratni protiljudski režim ni upošteval.
2.	Vodi točen popis površine vseh hmeljišč in število zasajenih sadik. V to syrho mora vsak lastnik hmeljišča vsako leto, najkasneje do konca maja, prijaviti Hmeljni komisiji vsako povečanje ali pa zmanjšanje površine z navedbo točnega števila sadik. Vsako prijavo potrdi Krajevni NO. Tozadevne prijavne obrazce bo izdala Hmeljna komisija.
Kakor je iz navedenega razvidno, lahko vsak hmeljar za enkrat brez predhodnega odobrenja sadi hmelj. Obvezna je samo vsakoletna prijava o zasajeni, oziroma na novo zasajeni površini hmeljišč (navesti točno število sadik). Tako izpolnjeno in od Krajevnega NO potrjeno prijavo je poslati najpozneje do konca maja Hmeljni komisiji za Slovenijo — Žalec.
Resničnost navedenih podatkov o prijavljeni površini in številu sadik kontrolira Hmeljna komisija po svojih organih.
Pripomniti je potrebno, da ti podatki služijo za statistične namene in za pravične' razdelitev hmeljarskih potrebščin.
3.	Daljne naloge Hmeljske komisije so, da proučuje vse probleme, podaja svoje predloge o vprašanjih pridelovanja in prodaje hmelja. Ugotavlja pridelovalne stroške itd.
Te naloge so približno iste, ket jih predvidevajo pravila Hmeljarske zadruge. Na ta način se namreč
Kaj mora vsak hmeljar vedeti pri obnavljanju hmeljišč?
izpolnjuje delovanje zadruge s Hmeljno komisijo, ki se sestoji iz hmeljarjev zadružnikov in delegata kmetijskega ministrstva.
Poslovnik Hmeljne komisije z navedenimi popravki (črtalo, oziroma opustilo se je vse one postavke, ki ne odgovarjajo današnjemu času, kakor tudi one, ki so vnesene proti volji našega hmeljarja) je odobrilo kmetijsko ministrstvo Slcvenije na predlog Hmeljarske zadruge:
Iz navedenih podatkov lahko vsak hmeljar vidi, da imamo danes res našo narodno oblast, ki vedno in povsod upošteva vse želje in potrebe ljudstva.
Naša dolžnost je, da točno in vestno izvršujemo vse odredbe, ki jih izdaja naša ljudska oblast in tako pomagamo pri izgraditvi naše domovine. M. J.
Obnova hmeljišč
Pred nas se danes postavlja vprašanje obnove hmeljišč. Pod pritiskom okupatorja so bili naši nasadi reducirani od 2650 ha pred vojno, na sedanjih 640 ha, to je manj kot četrtino predvojnega stanja.
Ker ima ravno naša Savinjska dolina vse pogoje za uspešno hmeljarjenje ter ima vsak naš hmeljar tudi vse potrebne priprave in izkušnje za pravilno gojenje hmelja, je potrebno, da se zopet z največjo
letos katastrofalno slabo letino radi izredno hude suše. Rastlina se ni razvila, kot bi se morala. Namesto zdravih in močnih sadežev, ki so edino primerni za razmnožitev, bomo imeli letos, kolikor se je dalo to' dosedaj ugotoviti, večinoma tanke in slabe. Tu bo potrebna posebna previdnost hmeljarjev. Bolje bo manj saditi in to res z dobrimi sadeži, v kolikor jih bomo pač mogli dobiti. Dolžnost vsakega hmeljarja je, da se čimbolj potrudi in izbere od obrezanih sadik zdrave, močne sadeže s primernim nastavkom oči. Vsak sadež naj ima po možnosti tri vence oči. Suhi del trte pri sadežu naj bo tudi gladko v živo meso odrezan. Pri tem je paziti, da se reže z ostrim nožem. Če se na sadežu nahajajo korenine, moramo prirezati močnejše, tanke, nitaste pa pustimo. Predvsem moramo paziti, da sadeži niso ranjeni od pluga ali motike. Raztrgana vlakna rada napade gniloba in plesen ter sadež uniči.
Pri sajenju sadežev moramo paziti na naslednje: skopljimo na vsak način, kamor pride sadež, dovolj globoke in široke jame, ne sadimo pa v luknje z železnim drogom, kot nekateri to delajo. Če le more, naj vsak hmeljar v tako izkopane jame nasuje po eno dobro lopato komposta, ali pa močne vile dobro preležanega živinskega gnoja. Ako se daje v jame gnoj, je potrebno, da se gnoj potlači in nasuje nanj vsaj 5 cm debelo zemlje. Jama, katero izkopljemo,
Sajenje Hmelja v trikotu.
vnemo poprimemo hmeljarstva, posebno še sedaj, ko nam naša narodna oblast povsod stoji cb strani in nam uspešno pomaga pri obnovi.
Obnova ne bo tako lahka, kot je to videti na prvi pogled. Primanjkuje nam pač vsega, tako delavcev kakor tudi potrebnega materiala in gnoja. Najtežje bo seveda s sadikami in to vsled tega, ker smo imeli
naj bo 35 do 40 cm globoka. V njo položimo sadež, ki je navadno 12 do 14 cm dolg ter ga pokrijemo s približno 12 cm debelo plastjo zemlje.
Kdor se bo pri izbiri sadežev in sajenju ravnal po teh navodilih, se bo lahko prepričal, da bo dobil iz hmeljišča temu primeren pridelek.
Velik pomen ima tudi primerna priprava zemlje
za hmeljišče. Vsak dober hmeljar je že v jeseni dovolj globoko preoral zemljo (45 do 50 cm), kjer bo sadil hmelj. Se bolje je seveda rigolanje z lopato na 60 do 80 cm globoko, toda na to zaradi pomanjkanja delavcev ni misliti.
Kdor še morda ni izoral, oziroma pripravil njive za hmeljišče, mora paziti na to, da to stori še pozimi, da se bo zemlja prezebla do spomladi. Pri nas se še v splošnem premalo pazi na pravočasno oranje v jeseni, na takozvano prašenje zemlje.
Vsi ti činitelji zelo vplivajo na večji pridelek in boljšo kakovost hmelja.
Naš letošnji načrt naj bo, da spomladi nanovo nasadimo vsaj 500 ha hmelja. Za to površino pa potrebujemo čez 2 in pol milijona sadežev. Da bomo dobili to množino, moramo uporabiti vse za novo na-saditev sposobne sadeže.
Pri obnovi hmeljišč nastane tudi vprašanje kako na široko, oziroma na gosto naj sadimo. Vsakdo je že prišel do prepričanja, da so vrste v naših hmeljiščih ozke in jih je treba razširiti. Misliti moramo na uporabo motornih škropilnic in morebitno nabavo in uporabo novega motornega poljskega orodja. Zato se priporoča, da sadimo hmelj med vrstami 1.55 do
1.60 m široko, v vrsti pa 1.30 do 1.40 m. Na ta način pride na 1 ha 4.500 do 5.000 sadik. Zelo umestno je, da sadimo hmelj v trikotu, kakor se običajno sadijo jablane. V takem nasadu debi posamezna rastlina več prostora in svetlobe za rast in da boljši pridelek.
To so glavna navodila, po katerih naj se ravna vsak hmeljar pri obnovi hmeljišč. Če pa kateremu hmeljarju kakšna stvar ni jasna, oziroma potrebuje nasvet, kako in kaj bi ukrenil, naj se vedno in v vsaki zadevi obme ha svojo Hmeljarsko zadruge, kjer bo prejel potrebna pojasnila	M. J.
Vprašanja in odgovori
Vpr.: Imam star zelo slab nasad in nameravam nasaditi novega, za polovico večjega. Ali naj starega takoj izrujem, ali počakam še eno leto, oziroma kaj naj storim, da si pridelek povečam?
Odg.: Radi pomanjkanja hmelja obdržite star nasad vsaj še eno leto. Pognojite ga dobro in spomladi ga ne obrežite v živo, ampak nekoliko višje kot navadno. Na ta način se namreč sadež učvrsti.
Vpr.: Kako bomo v bodoče lahko nabavljali hme-ljevke?
Odg.: Hmeljarska zadruga je naprosila Gozdarsko ministrstvo za Slovenijo, da ji dodeli iz državnih gozdov vse razpoložljive hmeljevke in določi cene hmeljevk franco vagon nakladna postaja.
»Hmeljar« bo prinašal stalno vprašanja in odgovore, zato se naj hmeljarji zadružniki tozadevno obračajo na Hmeljarsko zadrugo.
domt kmdfo
Uprava zadruge poziva vse one hmeljarje zamudnike, ki še hmelja niso oddali, da pripeljejo hmelj letnikov 1944 in 1945 najpozneje do S. januarja 1946. Kdor ne bo do tega dne pripeljal hmelja, se ga ne more upoštevati pri rednem
obračunu oziroma izplačilu hmelja.-
Hmelj letnikov 1943, 1942, 1941 in 1940 se bo prevzel v februarju 1946. Dnevi prevzema bodo pravočasno javljeni.
Uspehi ruskega hmeljarstva
V ruskem časopisu »Socijalističkoe zamedelie« od 6. novembra 1945 je med rekorderji Sovjetskega saveza v poljedelski produkciji med drugimi omenjena tudi Pavlina Radomskaja, desetarka kolhoza »XVIII.' Partsjezda« v Žitomirskem rajonu iste oblasti. Pridelala je namreč v svojem oddelku 27 q hmelja na hektar.
Obvestilo zadružnikom !
Hmeljarska zadruga je naročila za svoje člane razna umetna gnojila, ki pridejo v hmeljarstvu v poštev.
Cene umetnih gnojil in razdelitev med člane objavimo v prihodnji številki Hmeljarja.
w gprV'WVnrWv' ©
OPOZARJAMO VSE HMELJARJE, DA SE TOČNO DRŽE NAVODIL HMELJARSKE ZADRUGE V POGLEDU DOVOZA IN PREVZEMA HMELJA, DOLOČENIH DNEVOV IZPLAČILA TER IZDAJE UMETNIH GNOJIL
NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V ŽALCU
želi
vsem svojim zadružnikom= odjemalcem
srečno in veselo novo leto
-----------7946---------------
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
želi
vsem hmeljarjem
srečno in veselo novo leto