Potepal se je! Dramatičen prizor. — Spisal A. D. Osobes Pavel, \ I Pavlova teta. Karol, > prvošolci. I Gospodinja. Francek, ) •' Doir.a. Teta in gospodinja sedita za mizo Gospodinja. Doslej se je vedel lepo in tudi učil se }e še dosti dobro. Samo zadnji čas se je nekoliko zanemaiil; pa mislim, da ne bo nič hudega iz tega . . . Sinoči sem ga opominjala; zanj je dovolj jedna sama beseda; kaznovati ga ni bilo treba še nikoli. ZaSel je mej malovredne tovariše, a odslej upam, da se jih bo ogibal. Teta. Samo da uboga, — potetn še ni nič izgubljenega. AH prosim Vas, pazite nanj, da ne bo pohajkoval brez dela; to je najbolj škodljivo . . . In sedaj odhajam v Solo, da poizvetn, kako napreduje, in da ga tam počakam. Če ga bodo pohvalili tudi učitelji, potem pojde o piaznikih z menoj domov; sicer pa bo moral ostati tukaj .. . Gospodinja. In to bi bilo še boljše. Kakor sem rekla, sedaj je začel postajati ne-koliko brezskrben. Zato bi bilo dobro, da bi ostal čez praznike v mestu in da bi se mu pieskrbel kakšen starejsi dijak, ki bi ga nekoliko poučeval. Tako bi ponovila vse prejšnje in se poleg tega še dobro pripiavila, da bi pozneje lažje izhajal . . . Res je, da mu bo morda dolgčas po domu, a to bo že moial prestati. Teta. Bom videla, kaj porek6 v šoli. Če ne bodo preveč nezadovoljni ž njitn, mu skoro ne bom mogla napravljati tolike žalosti, da bi ga pustila samega; lahko si mislim, kako bi mu bilo hudo . . . A sedaj se še ne more govoiiti, tteba je, da poprej izvem, — in za ta čas z Bogom! Vrneva se takoj. Gospodinja. Z Bogotn! Pridita kmalu. (Teta odide.) Bojim se, da za sedaj ne bodo mogli povedati veliko dobrega o njem. Polenil se je in čudne muhe so mu prišle v glavo. Povsod drugod je rajši kakor pri knjigah. No, pa tako daleč še zmirom ni zavozil v stran, da bi ne mogel več na ravno pot nazaj. Samo malo potruditi se bo treba in vse bo zopet dobro . . . (Francek prihiti v sobo s knjigami pod pa^dttho.) Gospodinja. Kaj, že iz šole? Kako, da je tako hitro minilo? Saj še jednajst ni ura, — in ti si že doma. Francek (ves ^asdpljen.) Pisali smo nalogo . . . da . . . in profesor je dejal: ,,Kdor dovrši, vzemi knjige in odidi." In jaz sem bil prvi. Del sem pero iz roke, še predno je zazvonilo. Karol je še pisal; tako mu je bilo vroČe, da je teklo od njega . . . Pa mi je pomigal, da je tudi on že blizu konca. -»« 66 **- Gospodinja. Zakaj ga pa nisi počakal? Kam se ti je tako mudilo? t Francek. Zato, da pridem v kuhinjo prej kot drugi; potem bo vse natlačeno. Karol J kosi doma, njemu ni treba hiteti . . . Kdo pa je prišel, da je pustil na stolu to veliko ' koSaro . . . in nov klobuk • . . in čevlje; komu je to namenjeno? Gospodinja. Pavlova teta je v mestu. Ali si njega ka) videlf Francek. Nič ne. Celo ob desetih ga ni bilo na mostovž; Šel sem parkrat mitno njegovega oddelka, pa ga nisem zapazil nikjer. Navadno ni tičal ves čas v razredu. | 1 Gospodinja. In tudi zjutraj se mu je tako mudilo, da niti vaju ni mogel ptičakati. Bog ve, kaj itna zopet; da bi se le ne izmišljal kakšne nove nerodnosti. (JCarol pride.) Francek. Oh, tudi ti si že prost . . . To si se potil, — in naloga ni bila prav niČ težka . . . A sedaj že bije jednajst in jaz sem Še zmirom tukaj . . . Z Bogom ; dobro k6site! (Odide.) : "; .' ¦ Gospodinja. Kako se ti je posrečila naloga, Karol? Karol. Upam, da dobro . .. Od začetka je šlo vse hitro in po sreči, pri predzadnjem stavku pa sem obstal. Nikakor se nisem mogel domisliti, kaj se pravi ,hlapec' po latinsko. In ta beseda, ki jo slišim vsak dan najmanj desetkrat, delala mi je toliko preglavice , . . Naposled se mi je zasvetilo in skoio da se nisem na glas zasmejal samemu sebi... Servus! Servus! ln to tni ni hotelo piiti vglavo! Prevečkrat jo slišim, zato sem pozabil nanjo ravno takrat, ko bi jo bil rabil . . . Kmalu bt bila vsled tega skažena vsa naloga. Gospodinja. Kako pa Francek ? ¦ . Karol. On piše latinske naloge vselej najbolje; tudi sedaj jo je dovršil prvi. Lažje se uči kot vsi drugi. Gospodinja. In tudi priden je; le po njem se vzgledujta, ti in Pavel. Vama je dobro in ni vama treba skrbeti za drugo, kot da dobro napravita svoje naloge. Fvancku pa prede trda za hrano in obleko, — in kljub temu je najboljši učenec v razredu . . . Pojdi sedaj v drugo sobo in ponovi, kar ste se danes učili; jaz grem napravit kosilo. (Odideta^ — vsak na drugo stran. Kratek odmor.) Pavel (pride v sobo in ^apre tiho vrata ^a seboj; čevlje ima vse blatne in na obra^u se mu popia utrujenost. Knjige polo^i na tni^o in sede.) Karol je že doma; na postelji je njegov lclobuk; in sedaj se uči. Nobenih skrbij nima in njegova vest je miina; meni pa se zdi, kot da mi leži na ramah silna teža . . . Samo da me ni kdo videl na cesti, — ali celo moj profesor, — o Bog, kaj bi bilo \z tega! Sedaj se tni zde svečni vsi drugi, ki so bili v šoli; ni se jim bilo treba strašiti vsacega znanega obraza, vsacega človeka, ki je prišel nenadoma izza ogla. Zdel sem se satnemu sebi kakor tat; bal sem se svojih lastnih korakov, kot da hodi neprenehoma nekdo za mano . . . In vse to zaradi jedne same nesrečne ure, ki sem jo rajši zapravil v lenobi, kakor pa da bi se • bil učil in odšel potem brezskvbno v šolo . . . Kako bi bilo lo kiasno! Pogledal bi lahko vsakomur prosto in jasno v oči; a sedaj vidim na vsakem obrazu samo očitanje in zani-čevanje ... Karol (odpre vrata in pogleda i% druge sobe.J O, glej ga! — kaj si doma? Zdelo se mi je, da sem sliSal neki šnm, pa mislil setn, da se motim. Prikradel si se tako tiho, kot bi imel copate na nogah. - - (, , ^».,- n .^iti-i = Pavel. Kje pa je gospodinja? Karol. V kuhinji; kosilo pripravlja . . . Kod pa si hodil, da imaS take čevlje; saj ni toliko blata na cesti. Pavel. Stopil sem v lužo . . . nekdo me je sunil . . . (V^ame ščel i^a peči, stopi ^jedno nogo na pručico in si brišc čevlje.) Ali stc pisali danes latinsko? Karol. Seveda; in stavki niso bili nič posebno sitni ... In tir Kako si se izmotal? Ali si hil vpiašan iz naravoslovja? 67 Pavel. Ne .. . nisem bil. Karol. Tudi danes ne? Pa si pravil, da so bili vsi že davno pred teboj na vrsti. Pavel. Jaz ne vem, kako je to . . . i^~l '•'¦ Gospodinja (pride v sobo.) Oho, pa sam prihajaš, Pavel? Kako, da nisi priJel s teto skupaj? Kaj te niso čakali na mostovžu ali pred Šolo? f Pavel. Moja teta? Gospodinja. Kdo pa drugi! Tvoja teta so tukaj, - pa čemu tako gledaš, kakor bi se bil prestrašil. Karol. Ah, —torej Pavlova teta! Meni so se zdeli znani, ko sem jih siečal na mostovžu, pa sem tako hitel, da jih niti pozdravil nisem. Ravno prej sta govorila z go-spodom ravnateljem, potem pa se mi je ždelo, da so šli v konferenčno sobo, kjer se zbirajo profesorji. . Pavel (gleda v tla in molči) Gospodinja. To je čudno, da se nista našla ... Dokler ne pridejo, pojdita in učita se; kosilo bo kmalu na mizi. In glejta, da se ne bosta samo razgovarjala. (Pavel in Karol odideta v drugo sobo.) Pavlovo vedenje se mi ne zdi nič kaj pošteno; gledal je tako posebno, kot bi imel nekaj težkega na vesti. (Teta pride.) Pavel je že doma; kako da se nista srečala? Teta. Kaj tacega bi ne bila pričakovala od njega. Nikdar ne! Niti misliti bi si ne mogla, da se je izgubil že tako daleč. - • f.. . ' Gospodinja. A kaj se je pripetiloi' Jaz sem slutila že naprej nekaj nepravitnega ... Povejte, prosim Vas . . . Teta. Sram me je bilo tako, da Vam ne morem razložiti. Stopitn pred profesorja in vpraSam po Pavlu, — kako se vede in kako napreduje. No, pritožb ni bilo ravno posebnih ; lahko bi bil piidnejši, a za silo že še izhaja . . . Toda nato me vpraša, kaj mu je danes, da ga ni bilo v šolo. Jaz se začudim in obstanem. ,,Gospodinja je vendar rekla, da je odšel od doma o pravem času, s knjigami v roki . . ." Gospod profesor zmaje z glavo : nAh, tako... tako! Zgodaj je začel ta dečko!" Rdečica me je polila po obrazu in nisem vedela, kaj bi odgovorila . . . Tolaži me samo, da se je zgociilo to danes prvikrat; kakor so mi povedali, je bil doslej še vsako uro redno v šoli ... A da je pričel sedaj s takimi rečmi, to je že skoro preveč . . . to se ne da oprostiti kar tako. Gospodinja. Niti sanjati bi si ne mogla, da bi me varal tako umazano. In mislila setn, da pazim na vsak njegov koiak, da mi ne more zakriti ničesar. Pa mi napravi tako sramoto. Teta. Vi nimate na tem nikake krivde; v šolo ga vendar ne morete spremljati, saj ni ved tako nespameten otrok, da bi se izgubil na ulici . . . A rekli ste, da je že doma; kam je šel? Gospodinja. Učf se v drugi sobi. (Odpre vrala.) Pavel! (Pavcl pride i$ druge sobe). ¦ '¦ Teta. Kod si hodil danes dopoldne? (Pavel ne odgovori in sol^e se mu prika^ejo v očeh). Gospodinja. Lep vsprejem si pripravil teti; sram te bodi, da jim delaš v zahvalo za vse dobrote samo žalost in sramoto. Teta. Jaz te ne bom zmerjala, Pavel; ne bora ti očitala ničesar. Sarao povej mi, kaj misliš s tem svojim vedenjem ? Komu hočeš koristiti s tem, da si se začel tako zanemarjati ? — Odgovori: zakaj nisi šel danes v šolo? Pavel. Bal sem se, da bi ne bil vprašan iz naravoslovja. Gospodinja. Saj si imel vendar časa na preostajanje, da bi se bil lahko naučil. In jaz sem te sinoči priganjala in celo še danes zjutraj. 68 Pavel (jokaje). NauČim se takoj . . . vse se naučim . . . Samo seda/ mi odpustite. Nikdar več Vas ne razžalim . . . nikoli več . . . Teta. To ni dovolj. Zaslužil si hudo kazen, da bi si zapomnil za ztnirom ta dan, ki si ga zapravil s postopanjem in lažjo ... A ta kazen ti bo samo v korist. Namenila sem se, da pridem o praznikih pote in te vzamem s seboj domov na počitnice, če vidim, da se vedeš lepo in pridno učiš. Sedaj pa to ni mogočej ker si pokazal, da si pričel izgubljati veselje do Sole; Le te vzamevn sedaj s seboj, navžiješ se Se veL prostosti in še bolj boš po-zabil na knjige. (Francek pride v sobo.) Zato ostaneš tukaj, da ponovi$, kar bo treba in da popraviš, kar si zamudil. "' Gospodinja. Pomaga mu Iahko Francek, ki je najvzglednejši učenec v svojem raz-redu. Saj tako nima doma nikogar in ne more na počitnice. Teta. To bi bilo dobro . . . Ti nam boS gotovo ustregel, Francek. Francek. Z veseljem. Jaz moram še sana ponoviti vse od začetka in tako se lahko s Pavlom skupno učiva, da nama ne bo dolgčas. Teta. Kolača vama pošljem toliko, da bosta imela oba zadosti, — četudi bi ti, malopridnež, ne zaslužil ničesar . . . Obljubi mi, da se poboljšaš, in o drugih počitnicah boš imel toliko veselejše dneve. Pavel. Obljubim Vam, teta. Nikdar več se ne bote hudovali nad menoj. j Gospodinja. In sedaj dovolite, da pogrnem mizo; kosilo je napravljeno.