Marenberg. Ljubezen do blagopokojnega kraIja Aleksandra I. Zedinitelja se je v obmejre?n trgu Marenbergu pokazala v skupni zamisii, da se postavi skromen, a lep spomin. Mnogo je bilo načrtov, končno so se poseben odbor pod predscdstvom aodnega predstojnika g. Zohrerja ter vsa narodna društva zedinila, da se vzlda v pročelje sreskega aodišča lepa granitna p!ošča s kra*jevo podobo in državnim grbom t.er z napiaom pisatelja A. Gradnika, v katerem :zraža narod svojemu vladarju nepozabno ljubezen: »Mučeniku kralju Aleksandru I. Zedinttelju, 17. XII. 1888 — 9. X. 1934. Se živ poveljmk naših src: »Ukaži!« In od povaod, kjer mejnikov naših je ograja, SV.eta, dobil odgovor boš. »Mi smo na straži.«« Slovesno odkritje tega spomenika, ki je prvi v Dravski dolini, se ie \/.vrsilo na Vidov dan, v nedeljo dne 28. juttija. Pokroviteljstvo je prevzel ban dravake banovir.e dr. Marko Natlačen. Sodelovala je poleg domače gasilske godbe še vojaška godba, vod vojakov in pevski zbor »Drava« iz Maribora. Ob 10. uri je bila slovesna levitirana av. maša na sredini trga pred sodiščem pri Iepo preno\i.ienem Marijinem spomeniku. Tržani so trg lepo okrasili z zastavami, z zelenjem in cvetjem. Med govorniki na častnem odru so govorili g. Zohi-er, podpolkovnik Erič, poslanee g. Doberšek in mnogo drugih. Udeležba je bila ogronma iz Dravske in Mežiške doline, iz Maribora in od drugod. Ljudstvo je pokazalo svojo veliko iju! ^zen do blagopokojnega kralja, čuvarja na.ših liiej ter borca za našo svobodo in pa razumevanje ter ljubezen do naših neosvobojenih bratov na Koroškem. Šmiklavž pri Slovenjgradcu. (Silno neuije a točo.) Zimo smo imeli zelo milo in tudi prvi Cel spomladi je bil prav lep. Zgodaj smo mogli vsa poljska dela opraviti, zimska žita 30 se krasro razvijala, rž je koncem aprila, kar se morda še ni kdaj zgodilo, že bila vsa v klasju. Z naetopom maja pa se je izvršil veliki vremenski prevrat. Celi mesec maj in še v jnntj noter je skoraj dan za dnevom deževalo. Rž je bila radi tega v cvetju ovirana, jarica sploh do cvetja ni prišla in močni nalivi ao rž, jarico in zimski ječmen potlačili; koruza in krompir vsletl pvevelike mokrote nista mogla ae razvit.i. JabolCno sadje, ki je bilo v najlepšem cvetju, je vsled stalnega deževja čisto uničeno in letos Jabolk pri nas ne bo. Ako bi bilo nato lepo vreme nastopilo, bi ae bilo še vse popravilo. Prišlo je pa še hujše. V soboto dne 20. junija, ker jc po prejšnjih hladnih dneh pritianila huda vroCina, je nastalo ailno neurje z bliskom in gromom, in vsula se je gosta toča, spremljana s fjilnin*. nalivom, kakršnega ti.kaj še ne pomnimo. l"rizadeti je bil po toči na.iuiej vzlrjdui del naše župnije, pozneje proti večeru pa sc je neurjc razSirilo na zapadni del naše župnije k Arncžiku in Petolanšku, tam je pa padala naravnost suha toča. Nevihta je presko«Mla \z r.aše župnije v šmartinako župnijo, kjer ao bile vasi Dobrava in Turiška vaa najbolj prizadetc. škoda je velikanska, rž, pSenica, jarica ao popoinoma uničeno, zimaki ječmen je naravnost izmlačen. Potoka Jenina in štihov potok ata pre- stopila bregove in preplavila in zalila vae spodnje naše župnijako polje in travnike. Skoda je stoodatotna. G. srezki načelnik ae je osebno o strašni katastrofi preprftal in tako je pričakcvati, da ae ne bodo samo davki odpisaii, ampak da bo, kar je nujno potrebno, priakočila vlada našemu tako hudo prizadetemu ljudstvu z naklonitvijo potrebnega živeža na pomoč. Podova. Prostovoljna gasilska četa v Podov: pri Račah vljudno sporoča, da se bo preiožena tombola vršila v nedeljo dne 12. julija, po že označenem sporedu. Sv. Martin pri Vurbergu. Gasilska četa priredi v nedeljo dnc 12. julija ob pol štirih popodne veliko tombolo. Sv. Trojica v Slov. goricah. Te dni je praznoval 501etnico svojega udejstvovanja kot cerkveni zvonar Jože Ploj iz Zgornje Senarske. Mož je še zelo čil in zdrav in upati je, da bo sredi svojih tovarišev zvonarjev še maraikatero zakjepkal v čast sv. Trojici. Na mnoga leta! — Naša fara je zelo bpgata na zlatih porokah. Tekom pol leta je bila 21. junija Že ^ruga. ?I&'a poroka in sicer šnoflovega očeta iz Oseka tcr njegove zlate ženke. Prva se je vršila prvo rcedeljo v maju in sicer pri Frasovih istotako iz Oaeka. Baje se obeta še tretja. Pač zdra"v s,lovenski rod Slovenskiii goric! Bog naj jih poživIja še nadalje! — Nekdaj se je v zelo obilni udeležbi vršila vsakoletna procesija od Sv. Petra pri Radgoni skozi Sv.Trojico k Sv. Martinu pri Vurbergu na dan sv. Jakoba, ki se je pa pričela precej opuščati, ker ni bilo pravih voditeljev. Letoa se bo tf nedoatatek popravil in je vse potrebno ukrenjeno, da se bodo sv . lia.še brale kakor navadno pri Sv. Trojici, Sv. Ru;>ertu in Sv. Barbari. V Vurbergu bodo tudi večernice. Vabimo k obilni udeležbi, da se to lcpo romanje zopet poživi. ¦— Tudi orglje smo dali popraviti in dopolniti. V naši cerkvi orglje veliko pojo, ker je pač romarska cerkev. Ni ni'* čudnega. da so po dolgih letih, odkar so bilf popravljene, opešale, bile so tudi v Plenu prc siabotne za to veličastno cerkev. Zato js tvrci ka Jenko iz Guncelj pri št. Vidu nad Ivjubljano orglje dopolnila z osemčeveljsko Gambo in i'10bento in jih pripravila do polne moči. V svoj; novi formi so prvič zapele na splošno zadovoljstvo za Slomšekove dneve, v slavo velikega našega škofa. Zdaj pa čakamo še na novi veliki zvon. Gornja Radgona. Glaabena šola v Gornji Radgoni je priredila na praznik sv. Pctra in Pavla v zdravilišču Slatina-Radenci jako lepo uspeli koncert slovanskih narodnih pesmi, katerega je proizvajalo 20 malih tamburašev s petjem. Nastopili so tudi posamezniki, violina, kromatična in diatoničm harmonika ter »šramel-kvartet«. Poaebno so ugajali trije najmanjši tamburaši na konjičkih. ^lala Nedelja. Tukajšnja gasilska Ceta proslavi v nedeljo dne 19. julija ob vsakem vremenu gaailski praznik. Ob pol desetih bo skupna sv. maša, ob treh popoldne bo v Društvenem domu gasilska akademija z godbo, petjem ter kraano narodno igro iz turških časov >Crna žena«. Vabljeni vsi od blizu in daleč. Podpirajte mlado gasilsko četo inpridite! Griie. štiri tiče-tatiče ao peljali pretečeni četrtek vkleniene v zapore žalski orožniki. Kradli so in. kakor se govori, že več let razno blago v trgovini gospe Amalije Pikl. Dva izmed njih sta bila kar v domači hiši, dva iz sosednjih vasi, med tema en zakonski mo2, ki je bil še pred kratkim poročen. Dolgo časa so opravljali neopaženo nečedni poael in alednjič je le prišlo vse na dan. Baje imajo še na vesti tudi druge tatvine. Je pač žalibog pri mnogih zavladalo prepričanje, da je v današnjih Casih krize tatvina najkrajša pot, kako se pride do blagoatanja. Da, da, z vero bo izginilo med ljudmi tudi poštenje in splošna varnost. LaSko. V torek dne 23. junlja je obiakal Laško naš ljudski ban g. dr. Marko Natlačen. Sprejela ga je že na meji našega sreza kolesarska četa pod vodstvom g. Martina Deželaka. Pri mostu, kjer je bil poatavljen lep alavolok, pa jO ga pozdravili zaslopniki uradov, cerkve ter raznih društev in naše šolske mladine. Zbralo se je lepo število občinstva ter pozdravljalo svojega bana, želeč mu iakreno dobrodošlico. Laško. V torek dne 23. junija je obiskal naše mesto ban g. dr. Marko Natlačen. Sprejem je bil zelo lep. K sprejemu so prišli tudi kmctje, akoravho je obiskal ban naš okraj v času največjega dela. Oseba g. bana je posebno kmetskim ljudem dobro zrftna. že ko je bil na čelu bivše ljubljanske oblasti, smo bili deležni vsestranskih podpor za kmetsko dobroblt. S podporo oblastne samouprave se je marsikatera vas oskrbela z dobro pitno vodo, pa tudi občinske ceste v hribovitili krajih in vaseh so se popravIjale S ppflppraRji od strani oblasti. Pa tudi sedaj kot ban se je spomnil potreb nfišega okraja^. Vasi Brce v občini Hrastnik-Dol že dalje časa grozi plazovje, da jo uniči. G. ban si je že ieta 1929 kot oblastni komisar ogledal položaj, v katerem ae je nahajala ta vas. Ko je koncem leta 1929 prenehalo delovanje oblasti, je tudi misel na popravo plazu zaspala. Letošnjo spomlad pa je banska uprava nakazala za to delo 35.000 Din in je bilo s tem omogočeno, da se je odstranila nevarnost, ki je grozila vasi, pa tudi brezposelni so prišli do zaslužka. Ban ur. Natlačen pri vsaki priliki pokaže svojo Ijubezen in razume\-anje do kmečkega stanu. — Kresni sejem v Laškem je bil srednje obiskan. Cene živine so bile nekoliko nižje kot spomadi, vendar pa nekoliko višje. kot lani ob tem čaau; nrodane je bilo precej živirtc. Boljši voli dosegao ceno po 4 Din za 1 kg žive teže.