Leto XIII. ^ Oelju, dne 15. septembra 1903. L Štev. 72. Ihrono tomoUn« ' F * 1 «+ in p f tek- ~ Daplsi n *i 86 Izvolijo pošiljati uredništvo, In sicer frankkano. — Rokopisi so M vračajo. * Ptfetojtetee ter od vsake pettt-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate ta za mnogokratno inseriranje primoran popast za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; Ista naj se pošilja; Upravnlštvn »Domovine* v Celju. se Mo« Slovenski starši pozor na nemškutarske agitacije za nemške šole! Prišel je zopet čas, ko se začne lov na slovenske otroke za nemške šole. Slovenski oče- slovenska mati, pozor! — Dovolite, da vam po¬ jasnim namen in pomen teh ponemčevatnic, da vam razkrinkam agente za nemške šole. Kaj pa vam obetajo? Vaš; otroci dobe obleko, hrano, učne pripomočke, vse zastonj; razun tega vam zatrjujejo, kako potreben je nemški jezik, brez katerega ni moči priti črez domači prag. Ogo¬ varjajo in blatijo slovenske šole, slovenske uči¬ telje , slovenske odvetnike, slovenske trgovce, kratko vse, kar je slovensko. More količkaj na roden Slovenec verjeti, da je nemški trgovec, odvetnik ali učitelj slovenskemu kmetu večji prijatelj, kakor pravi, zavedni Slovenec?! Ne verujte tem lisjakom, ker ravno oni sami so vaši naj,večji sovražniki, ravno oni so isti, ki vas žele izkoriščati ter sčasoma ugono¬ biti. Nastavljajo vam svoje mreže, laskajo se vam, da vas lažje vjamejo. Le malo pomislite, kako korist vam donašajo nemške šole! V nemških šolah je ves pouk popolnoma nemški, učitelji dostikrat Nemci, ki slovenske besede niti ne razumejo. Ubogi otrok, ki ne more slediti slovenskemu pouku, naj ima korist od pouka, katerega še popolnoma ne razume, Ne trdim, da se otroci ne nauče popolnoma nič nemški, saj si še papiga zapomni nekaj besed, ako ji iste večkrat ponovimo. Najbolj si gotovo zapomnijo vsenemški pozdrav „H pohajajo tudi tisti otroci, ki ne uspevajo v slo venskih šolah. Sadove nemške šole pozna tudi vsak. Otroci popolnoma podivjani, se pode kričeč po cestah in ulicah, kakor divjaki, ne pozdravijo nikogar, ali končno zatulijo edino nemško be sedo, katere so se naučili „Heil“. Med potjo na¬ padajo sirovo učence slovenskih šol, dostikrat ne dajo tudi miru mimo idočim popotnikom. Iz tako vzgojenih otrok naj postane pošten, de¬ laven, značajen slovenski naraščaj. Potem šele bodo Nemci kazali na nas, češ, glejte jih, to so Slovenci, to so roparji, tatovi, ubijalci itd., saj to že store sedaj, ko se jim vendar da tako malo povoda. Slovenski oče, slovenska mati, želita, da se bodo kedaj vaši potomci na tak način bla tili, želita, da bi vaš sin v svoji nemškutarski nadutosti psoval vas, psoval materin jezik, teptal svoje rojake; hočete vzgojiti narodne izdajice? Mislim, da ne, mislim, da še v Slovencih vedno tiči toliko narodne zavednosti, narodnega po¬ nosa. da ne bodo izdali svojih otrok, da ne bodo izdali svojega naroda za košček kruha, hlačice itd, ki se dobivajo po nemških šolah, mislim sploh, da še imate toliko ponosa ter bodete te malenkosti, četudi včasih težko, kupili za lasten težko prislužen denar, rajši kakor bi vživali milost izdajskih nemškutarjev! Ako hočete vzgojiti iz svojih otrok dobre, značajne, materi Sloveniji zveste sinove in hčere, dajte jih v narodne, slovenske šole, kjer se bodo učili kaj pametnega in koristnega, da ne bodo v zasmeh nemškutarjem, ampak bodo vedeli z uma bistrim mečem vedno in povsod odbijat nesramne napade teh propalic. Nikdar pa vam pameten človek ne odsve tuje dati naučiti svoje otroke tudi nemškega ali sploh kakega drugega jezika. To pa storite šele tedaj, ko se je otrok žs naučil, česar mu je ne- obhodno potreba za življenje. Dajte potem svoje otroke v mestne višje šole, ako pa ste manj premožni, dajte jih k poštenim Nemcem služit, kajti tam se bodo najprej in najboljše naučili nemškega jezika. Cenjeni bralci ^Domovine 0 , vi gotovo ne pošiljate svojih otrok v nemške šole, ker ste prerazumni, da ne bi uvideli škode, katero prov- zroča nemška šola, zato pa imate dovolj sosedov, kateri še tavajo v temi zmot, nevednosti in za¬ slepljenosti; dajte jih poučiti, posebno sedaj, ko se nemškutarski agitatorji plazijo po vaseh in kočah, da bi vjeli kakega revčka na svoje lima¬ nice. Pojasnite tem zaslepljencem pogubonosen namen nemških šol ter jih z vsemi mogočimi in dopustnimi sredstvi odvračajte od teh pone- umnjevalnic, ker s tem si pridobite nevenljivib zaslug za prospeh slovenstva, za napredek mi¬ lega nam slovenskega naroda! Na delo torej dragi rojaki, da nas nemškutarji ne prehite! V spomin vč. gospodu župniku Martinu Jurkoviču ob priliki njegove inštalacije v Ljutomeru, dne 13. septembra 1903. Ljutomer bodi vesel, ker zopet dobil si pastirja, ki za tvoj blagoslov vnet, v tebi bo pazil na red, ki ti bo v verskih rečeh preblag in pcgumen voditelj, žitelje tvoje učeč, kar je krščanska dolžnost. Srčen ti bodi pozdrav, sin krasnega murskega polja, nekdaj že tn službujoč, ljudstvo že dobro poznaš. Mnogo strupenih zeli pognalo je tukaj korenje, časa drugačen je duh tukaj sedaj vladajoč; rada bi tu se trdčst utrdila ščitov protislovenskih, ki se ošabno povsod, vidno vzdigujejo že; toda ne boj se zlobnežev teh le sebe častečih, ki jim za drugo ni mar, ki so le drugim na kvar. Bodi naslednik srčan učenega svojega ujca, ki mu bil rod je nad vse, sreča njegova še več. Ko iz dolin odganja megle žar solnčni po jutrih, tš,ko odganjal je on narodovo nezavest, močno trudeč se povsod nasprotnikom pot je zapiral: Protislovencev napor njemu nikak ni bil strah. Tudi Ti delaj tako; za setvo vesela bo žetev. Čuvaj Te zemskih nadlog, dolgo Te živi nam Bog! Bož, Flegerič Celjske in štajarske novice. (Bratje Sokoli 1) Za izlet v Žalec se- vrše redovne in proste vaje v četrtek in soboto zvečer v „Narodnem domu“. Članom, ki ne pridejo k redovnim vajam ni dovoljeno nastopiti v društveni opravi na izletu v Žalec. Odbor. 420 (Slovenskim staršem, ki mislijo dati svoje sinove v celjske srednje šole v pouk) Za vadičnega učitelja pripravnice na celjski nemški gimnaziji je imenovan neki Pruner, ki je do- sedaj služboval na Dunaju. Mož seveda ne zna slovenski in vidi se nam kakor uganka, kako bo na pripravnici slovenske dečke poučeval, kateri so v zadnjem šolskem letu večinoma ta razred obiska vali. Vsakdo lahko sprevidi, da je napredek pri pouku nemogoč, če učenec ne razume jezika svojega učitelja. Zatorej svetujemo staršem, da svojih otrok naj nikar ne dajo v pripravnico nemške gimnazije, ampak naj jih pustijo od domačega učitelja pripravljati (a tem pridobijo otrokom eno leto in se obvarujejo troškov), ali pa naj jih dado v petrazredno ljudsko šolo celjske okolice, kjer se učenci za sprejemni izpit v gimnazijo prav dobro pripravijo, kar je letošnji izpit meseca julija dokazal. — Nadalje lahko staršem, ki imajo dečke bistre glave, z mirno vestjo nasvetujemo, da jih dajč študirat. Kajti pomanjkanje slovenske inteligence je veči¬ noma krivo, da ne napredujemo tako, kakor bi morali. In belega kruha je posebno v slovenskih pokrajinah še zadosti. Koliko mest se mora tujcem oddati, ker ni slovenskih prosilcev! Slo¬ venski starši morajo le skrbeti, da se njim sinovi v mestu ne spridijo Gledati morajo pred vsem, da jih dado na stanovanje k poštenim ljudem. Če ne vedo sami za pripravna stanovanja, naj se obrnejo do gimnazijskega vodstva ali do posameznih profesorjev, ki jim bodo gotovo naj¬ boljše nasvetovali. — Velika napaka premnogih staršev je tudi ta, da se za svojo deco med šolskim letom premalo brigajo. Deček, ki študira v mestu, mora imeti čut, da se starši zanj še vedno brigajo. Zatorej naj starši, ako le možno, svoje sinove v mestu obiskujejo, naj se zglašajo pri učiteljih, da zvedo, kako se njihovim ljub¬ ljencem godi. Vez, ki obstoji med starši in otroci, naj se s tem, da se otroci dajo študirat, nikakor ne zrahlja, ampak postati bi morala tembolj trdna. Žalostno pa je, če misli oče, ki je svojemu sinu obed v „Dijaški kuhinji” izprosil, da je s tem svojo dolžnost že izpolnil. — Duhovnike, posebno pa učitelje prosimo, da nas podpirajo v našem prizadevanju in da starše poučijo o njihovih dolžnostih. Prijatelj mladine. (Še en kos nemškutarjenja) Prejeli smo od tukajšnjega okrožnega sodišča razsodbo o potrjenju naše zadnje zaplembe pisano — kar je naravnost nečuveno — v nemškem jeziku. Poslali smo jo takoj s pritožbo vred na c. kr. pravosodno ministrstvo. Morebiti bode ministrstvo na Dunaju lažje našlo slovenščine zmožne urad¬ nike, ki nam bodo to nemško razsodbo na slovenski jezik prestavili. (Za pravice slovenskega jezika pri naših sodiščih.) V zmisiu sklepov storjenih pri zadnjem zborovanju celjskih slovenskih odvetnikov in odvetniških uradnikov se je na c. kr pravosodno ministrstvo odposlala pritožba zaradi kršenja pravic našega jezika pri celjskih sodiščih in naš jezik žalečega postopanja nekaterih c. kr. urad¬ nikov. Tudi se je na predsedstvo okrožnega sodišča vložila od vseh odvetnikov in odvetniških kandidatov podpisana vloga glede zadnjič ob¬ javljenega sklepa o rabi slovenskega jezika. Izvedeli smo pa, da izmed slovenskega občinstva nekateri navidezni narodnjaki, če imajo s temi uradi opraviti, na nečuven način zapostavljajo naš jezik. Brž ko bi o takem neznačajnem po¬ stopanju zopet kaj izvedeli, bomo dotičnike pred javnostjo neusmiljeno raztrgali in ime takegi Efijalta z debelimi črkami natisnili. (Slovenci posnemajmo!) Pred kratkim je prišel znani ,Oechs“ v gostilno pri Zamorcu ter si naročil piva. Ko se mu to da, kar na¬ enkrat odkloni, češ, ne pijem ga, ker se čuti gospod „Maloprou“, založnik tega piva, Slovenca. — Nadalje si da ta zagrizenec prinesti smodk, a odkloni tudi te, ker so kupljene v tobakarni v ^Narodnem domu”. — Ko bi se pač tudi Slovenci tako izogibali Nemcev in nemških stvari. (Prostovoljno gasilno društvo za celjsko okolico.) C. kr. namestništvo je vsled naredbe od 24. avgusta 1903, štev. 36 982, pravila tega gasilnega društva odobrilo. (Pridelek hmelja v Savinjski dolini) se ceni letos na 9000—10000 meterskih centov. Prodajal se je meterski cent po 300 do 500 K | Dal je torej hmeljarjem okolu štirih milijonov kron. Najvišjo ceno je imel naš hmelj leta 1881, ko so ga plačevali kilo po 4 do 5 gld. Bila so pa tudi leta pri nas. ko hmelj sploh ni šel v denar. Povprek pa je hmejj pravi blagor za našo lepo dolino. (V Letušu) smo imeli dne 8 t m. šolsko predstavo in koncert. Naši mali diletanti so se prav vrlo obnašali. Mnogo smeha so povzročili predstavljatelji raznih stanov. Igra „Star vojak in njegova rejenka” je posebno ugajala nele z ; ozirom na poučljivo vsebino, ampak tudi zastran izvršitve posameznih ulog. Posebno dobro se je obnesel koncert v gostilni g. N. Zanierja & sin. Prostorne in okusne sobe so bile do zadnje mize napolnjene cenjenih gostov od blizu in daleč, j Videlo se je, da aranžer ni novinec pri takih j prireditvah. Upamo kmalu kaj enakega. Po¬ hvalno pa se moram izreči o letuških fantih. Malo je krajev, kjer bi se tako dostojno obna¬ šali, kakor smo se ravno ta dan v Letušu pre- j pričali. Tako vedenje je v čast celi okolici i da celemu narodu in posnemanja vredno. (Na Lisci) se je našel ženski klobuk. Dama, koja ga je izgubila, naj se pismeno oglasi pri gospodarju koče, g. B Jurku na Razboru pri Zidanemmostu. (Iz Hrastnika.! Kakor napovedano, se je vršila dne 6. t. m. veselica bralnega društva na Dolu, pod kozolcem g, Ferd. Roša. Udeležba je bila srednja. Navzlic krasnemu vremenu, navzlic mnogim lepakom v vseh bližnjih krajih, navzlic vsem naznanilom po časopih nismo videli skoraj nobenega tujca. Daši se je povdarjalo zaporedoma, da stoji društvo na slabih nogah, vendar so nas naši najbližnji sosedi Trbovljčani pustili na cedilu — ne, ne samo to! Priredili so, rekel bi nekako ostentativno, ravno isti dan veselico (v kak namen?) Ljudje govore, da so bila kar dvojna vabila? 1. Vabilo k igrokazoma „Eao uro doktor” in „Dr. Allvvissend” (nemški?) 2. Vabilo k pred¬ stavi Kristusovega trpljenja. Čs je to resn ca, potem se nam vzbuja misel na združenje vseh visoko stoječih, vendar na nemčursko stran se nagibajočih trboveljskih frakcij. Če že hoče tr¬ boveljsko dijaštvo prirejati predstave sebi v kratek čas, naj to dela ob priložnostih, ko se ne bo s tem škodovalo narodnim težnjam! — A tudi Dolanci bi se lahko prikazali v lepšem številu, vsaj se gre za obstoj njih društva. — Glede igre same gre največja zahvala nadučitelju g. A Gnusu Hvala mu za njegovo marljivost in skrbnost, katero je imel za točno prireditev veselice. Pelo se je, kakor se izražajo izvedenci, izborno. Zato nam je itak bil porok naš stari pevovodja, ki dovede s svojo železno generijo petje vedno do viška popolnosti, Pred vsem se je obnesel mešan zbor M Hubad: „Je pa davi slan’ca padla”. Brez napak se je proizvajala tudi Adamič: „V gozdu”. Ker sem čital v nekaterih časopisih o tej Adamičevi pesmi nepovoljno kri tiko, pripomnim, da naj se ne igra samo pri glasovirju, ampak slišati se mora peti! Te kakor i druge pevske točke so privedle občinstvo do burnega navdušenja. — V dobro voljo sta spra¬ vila navzoče šaljiv prizor: „Oče Matjaž prvič pri fotografu” in burka. Odlikovali so se vsi diletantje. Kot novinki z veseljem pozdravljam gospici Vek. Roš in Anico Speiserjevo. Največ zasluženega priznanja je seveda dosegel g. Radič. Po igri se je razvila živahna zabava. (Iz Sevnice.) (Kazenska pravda Cvenkel- Juvan.) Pred kratkim se je vršila pri tukajšnji sodniji obravnava v zadevi g, Antona Cvenklna iz Št. Petra proti bivšemu postajenačelniku Juvanu zaradi žaljenja časti. Juvan, ki je sicer g, Cvenklna krvavo žalil, je bil oproščen; govoriti ima o tem seveda še celjsko okrožno sodišče. „Tagespošta“ in B Grazer Tagblatt” sta seveda prinesla o tem članke, ki so pa pisani tako, da se lahko misli, da je bil Juvan v pravici in da mu je g. Cvenkel krivico delal. Toda reč je drugačna. V neki prejšnji kazenski pravdi proti Juvanu je g. Cvenkel izpovedal, da je Juvan zagorskim kolesarjem, ko so se hoteli odpeljati iz Sevnice proti Zidanemmostu, zaklical: Ihr windischen Hunde, ichwerde eucb schon zeigen'” Juvan je seveda taji, da bi bil te besede izustil. Zglasil se je res neki Juvanov prijatelj, ki je trdil, da je omenjene besede rabil on, pri drugi obravnavi oglasil se je še drugi prijatelj, ki j e isto o sebi govoril. Sirov je seveda dovolj, tako da nihče tega ne dvomi; toda razun g. Cvenklna so tri priče pod prisego potrdile, da je res Juvan te besede izustil. Vkljub temu je Juvan začel g. Cvenklna dolžit., da je krivo prisegel Vsled te dolžitve g. Cvenkel Juvana tožil; pri prvi obravnavi je bil tudi Juvan obsojen, in pri drugi obravnavi ga je pa drugi sodnik oprostil, češ, da je tožba deloma bila prepozno vložena, de¬ loma pa, da ni dokazano, da je Juvan res g Cvenklaa dolžil krive prisege. Nemšue priče, katere bi imele obdolžitev potrditi, so namreč „slabega spomina” in se „niso mogle več spomniti” ali je Juvan obdolžitev res izgovoril ali ne. (Zaročila sta se) g- prof. dr. Leopold Po¬ ljanec iz Maribora in gospodična Manja Trampuš, učiteljica v Framu. Čast tarna! (Žigertov razgledni stolp na Pohorju) V nedeljo, dne 6. t. m. se je otvonl in blagoslovil sredi zelenega slovenskega Pohorja vrh Kapu- novega po domače Žigertovega posestva 35 m visoki razgledni stolp. Pri krasnem vremenu je privrelo od vseh strani nad 500 ljudi iz vseh slojev in krajev. V prijaznem bratovskem obče¬ vanju smo videli zastopane vse stanove, vse vesele, ponosne brate Slovane. Pa tudi Nemcev smo videli, pa poštenih avstrijsk.h Nemcev, ki so bili med nami prav dobre volje, in ki so tako veliko podjetje „Podravske planinske po¬ družnica” z veseljem občudovali in hvalili in brez ovinkov priznali, da še tako vzvišene in navdušene svečanosti pri nemških planinskih društvih niso doživeli. Kaj pa neki „Marburgerca“ poreče k temu? — Sloveča cerkvica Sv. Arha je bila prenapolnjena, ko nastopi č. g. profesor dr. A. Medved lečo in prične svoj navdušeni govor z besedami: „Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce”. S plamtečo besedo je opisoval pomen gore v katoliški cerkvi. Močan pevski zbor pa je zapel pri službi božji M kloš čevo mašo. Po maši smo se okrepili s prav dobrim „Turnerjevim“ vinom in tečnimi jedili ter smo potem odkorakali v dolgem spre vodu z godbo na čelu k stolpu. — Impozantna stavba Z gertov stolp! Stoječ na šesterostranski kameniti podstavi, se vzdiguje skoraj do oblakov, kajti visok je čez 35 m. Stolp ima 7 nadstropij in je pokrit z železno, pocinkano pločevino. Z nadstropja v nadstropje se pride po stopnjicah, kakor v zvoniku. S sedmega nadstropia vid š dele petih dežel.: štajarske, koroške, kranjske, hrvat- ske in ogrske. Takšen je torej Žigertov razgledni stolp. Stavbo je blagoslovil prof. dr. Med«ed in zopet nagovoril z druge stolpove etaže strmeče ljudstvo, ki je z burnim „Živijo“ mični in ganljiv govor odobravalo. Ravnotako navdušeno in hva¬ ležno sprejel se je sledeči slavnostni govor predsednika g. Lesjaka. Nad vse veselo in lepo pa se je obnesel piknik na zelenem z visokim smrečjem obrobljenem travniku. Tukaj veselju, petju, plesu in rajanju ni bilo ne konca ne kraja. Govor je sledil pesmi in pesem govoru Govorili so še dr. Medved, vseučiliščni prof dr. Murko, celjski dr. Sernec, dr. Rosina, dr. Glaser, Lesjak, visokošolci i. dr., in za vsakim govorom je za¬ donela lepa slovenska pesem iz srebrnih grl krepkega moškega in ženskega zbora. Prezgodaj se je solnce nagnilo, kajti premnogo gostov se je še sukalo v čarobni mesečini okolu P. Glaser- jeve „kavarne“. Zora je še videla zadnje goste. (Za podjetnega Slovenca) je nekje v ma¬ riborskem okraju najlepša prilika, da poleg go¬ tovega gmotnega uspeha obdiži dosedaj slovensko last v slovenskih rokah Nemci in nemčurji že zdavnaj prežijo na to posestvo. Seveda krčma, trgovina, lesna žaga in gospodarska poslopja, vse prenovljeno, blizu železnične postaje, brez konkurence — to mika. Nevarnost je velika, da z morebitnim naseljenjem nemškega ali nemčur- skega podjetnika dobi sčasoma celi kraj nemško lice, kakor se je zgodilo že večkrat drugod. Uredništvo „Domovine“ bo vsak čas rada po¬ streglo eventuelnim vprašalcem z natančnejšimi podatki. — Druge slovenske liste prosimo, da ponatisnejo to notico. (Predavanje v Trgovišou pri Vel. Nedelji.) Akad. ferijalno društvo „Bodočnoat“ je priredilo v Trgovišču 8. t. m. svoje predavanje. Udeležba 121 je bila prav povoljna. Ko je g. phil. Ozmec s prav lepimi besedami pozdravil navzoče, govoril je g. inženir Lupša obširno in jedrnato o gospo- darstvenem položaju našega kmeta. Med drugim je govornik posebno povdarjal, da je treba na¬ šem a kmetu popustiti starokopitost in se obr¬ niti k napredku ter se udeleževati bolj strokov¬ nih poukov. Prvi strokovni pouk naj bi se že podajal otrokom v ljudski šoli; ko so odrastli tej, poučevali naj bi se nadalje v prostem času po nadaljevalnih tečajih ali kurzih o vsem prak¬ tičnem, kar je za kmetijstvo ravno neobhodno potrebno. Dobro bi bilo, da bi se taki kurzi vpe¬ ljali po naših ljudskih šolah. Temu je slediia natančna razprava o kmetijskih šolah, kakor sprejemni pogoj, ustanove itd. ter je govornik kmetijsko šolo na Grmu toplo priporočil. Nadalje je govoril o važnostih kmetijske organizacije. Skupno, to je združeni naj bi delali kmetovalci, ker edino le v združenju je moč! Tej popolnoma resnični in velevažni razpravi sledil je krasen govor g. nadučitelja Vabiča. Ta je poročal zelo razumljivo o velikem pomenu kmetijskih društev ter vzel za vzgled Dance, majhen narod kakor naš, in je orisal nadalje prav natanko koristi, katere zajema posameznik kakor vsi iz dobro organizovanega in pod dobrim vodstvom stoje¬ čega društva. Tej krasni razpravi našega vrlega govornika in sotrudnika za slovenski narod sledil je poziv za osnovo takega društva, kar se je koj pri vseh navzočih z velikim veseljem spre jelo. Blizu 50 vrlih kmetov je koj pismeno pri¬ javilo željo za osnovo takega društva in tudi pravila se bodo ža kmalu v potrdilo odposlala na c. kr. namestništvo. — Pred in po predava¬ njih razveseljevali so dičm tamburaši od Sv. Mar¬ jete vseh navzoč h srca s krasnimi melodijami, nastala je živahna zabava, ki je trajala do pozne noči. To je zopet dokaz, da postaja naše ljud¬ stvo vedno bolj složno in utrjuje tako svoje stališče. Želeti bi bilo, da bi »Bodočnost" prire dila več takih vrlo uspelih predavanj in zabav našim kmetom. Prisrčna hvala našim častitim govornikom! (V slovensko zgodovino.) Oni Eh alt, ki je dne 11. septembra 1903 da! slovenske špartance v roke nemčurjev, bračkijancev in štajercijancev, pri volilnih Termopilah v Gornji Radgoni ter se izrazil, da je že sit Slovencev, je doma na Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Njegovo ime je !Jože Muhič! (Ubogi Lazar!) Nekdanji kraljevski župan Topelnik je tudi prišel pobirat drobtinic, ki so padale od mize Bračkove. Pa nihče mu jih ni dal! Žalosten se je moral vrniti. Oj, kako kla vrno je odšepai od nemčurskega raja, kjer so jedli race, purane in goske ter pili med in mleko. Sprevidel je, da je na svetu vse minljivo. Bračko ne da nič zastonj, če vidi, da mu dotičnik več ne more škodovati in ne koristiti. Bedak je, kdor se z Bračkom ukvarja, Slovenec moj mu osle kaže; Izdajicam sreča vedno laže. (Kako znajo Bračkovi volilci nemški?) Človek tudi marsikaj smešnega doživi. Znani Bračkov volilec, Peter Kajdič, mesar v Rihta- rovcih, je imel neke sitnosti radi posestva. Sodnik pride k njemu [in ga vpraša v sloven¬ skem jeziku. »Pokažite mi Hajdič, kako gre vaša meja sedaj?" Hajdič je hotel biti „nobel“ in po¬ kazati, da ve tudi nemške reči v govorici, ki ni nemška ne slovenska: „Aso vast du Harr Be zirksrichtar, die meja gebt von diesen mejašu bis meine vrbačn". Sadnika je silil smeh vendar vpraša in zopst slovensko : Ali morete to doka¬ zati? Hajdiču se to za malo vidi, da sodnik z njim slovensko govori pa reče: »A