78 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 79O ušesu in sluhu • MedicinaMedicina • O ušesu in sluhu
Uho, nos in grlo so bili v ospredju zanima-
nja že od nekdaj. Te organe so zdravili že 
stari Grki, Hindujci in Bizantinci. Veda, ki 
se ukvarja s temi organi, se imenuje otori-
nolaringologija. V prispevku so predstavljene 
osnovne lastnosti zvoka, pomembnejša od-
kritja v zgodovini na tem področju, nekatere 
značilnosti ušesa v živalskem svetu in bole-
zni ušes, ki prizadenejo človeka. V prejšnjih 
prispevkih sta bili predstavljeni čutili za vid 
- oko - in čutilo za okus - jezik. V tem pri-
spevku obravnavamo čutilo za sluh - uho. 
Zvok je mehansko valovanje, ki se širi v 
dani snovi (trdnini, kapljevini ali plinu). 
To valovanje potuje v notranjost ušesa. Po-
membna lastnost zvoka je, da mora v na-
sprotju s svetlobo, ki lahko potuje skozi 
vakuum, potovati skozi medij (zrak, vodo, 
steklo ali kovino). Prva oseba, ki je ugotovi-
la, da zvok za potovanje potrebuje medij, je 
bil znanstvenik Robert Boyle. 
Glede na tip valovanja se zvok širi po pli-
nih in kapljevinah kot longitudinalno valo-
vanje, v trdninah pa lahko tudi kot prečno 
O ušesu in sluhu
Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl
Slika 1: Vampirski netopir (Desmodus rotundus) iz rodu Desmodus in družine Phyllostomidae. Ta vrsta netopirja 
živi izključno od krvi plena (hematofagija). Za orientacijo v prostoru uporablja eholokacijo. 
Avtor: Daniel Streicker. http://ns.umich.edu/Releases/2013/Dec13/vampirebat.html). Vir: Stoner-Duncan, B., 
Streicker, D. G., Tedeschi, C. M.,   2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health 
Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.pntd.0002867.
Lastnosti in uporaba zvoka
Robert Boyle je postavil navito budilko v veliko stekleno posodo. Medtem ko je budilka 
zvonila, je s črpalko izsesal ves zrak iz posode. Postopno je zrak izčrpal in zvonjenje se ni 
več slišalo. Med druge fizikalne lastnosti zvoka sodi tudi odboj. To zakonitost s pridom 
uporabljajo tudi v arhitekturi. Da se še najtišji šepet lahko sliši po vsej sobi, prostoru ali 
prizorišču, lahko vidimo pri gradnji nekaterih zgradb, kot je amfiteater. V preteklosti so že 
vedeli, da nekatere kamnine lahko zvok okrepijo ter ga odbijejo. Danes se v ta namen lahko 
uporabljajo posebej zgrajeni ukrivljeni/skledasto oblikovani premični predmeti, ki se nahaja-
jo za nastopajočimi in publiko. Tako se ustvari območje, kjer se zvok lahko okrepi in odbije. 
Slika 2: Lastnosti in uporaba zvoka.
a) Zvok se ne širi v vakuumu. Vir: lasten. 
b) Netopir in eholokacija. Avtor: Petteri Aimonen. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Animal_echolocation.svg. 
c) Uporaba ultrazvoka pri nosečnicah. Avtor: Bruce Blaus.
https://en.wikipedia.org/wiki/Ultrasound#/media/File:Fetal_Ultrasound.png. 
d) Ultrazvočni prikaz ploda v maternici. Vir: lasten.
Ultrazvok
Preiskave z ultrazvokom imajo velik pomen v medicini. Ultrazvočna sonda oziroma tipalo 
oddaja ultrazvočne signale in sprejete odmeve iz tkiv nato prikaže kot sliko z različno sve-
tlobno intenzivnostjo (svetlejše ali temnejše). Sodi med neinvazivne in varne metode ter ne 
oddaja škodljivega sevanja. Tudi nekatere živali slišijo glasove v območjih ultrazvoka, to so 
netopirji, žuželke (vešče, hrošči, bogomolke), psi in mačke, delfini in nekatere ribe.
78 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 79O ušesu in sluhu • MedicinaMedicina • O ušesu in sluhu
Uho, nos in grlo so bili v ospredju zanima-
nja že od nekdaj. Te organe so zdravili že 
stari Grki, Hindujci in Bizantinci. Veda, ki 
se ukvarja s temi organi, se imenuje otori-
nolaringologija. V prispevku so predstavljene 
osnovne lastnosti zvoka, pomembnejša od-
kritja v zgodovini na tem področju, nekatere 
značilnosti ušesa v živalskem svetu in bole-
zni ušes, ki prizadenejo človeka. V prejšnjih 
prispevkih sta bili predstavljeni čutili za vid 
- oko - in čutilo za okus - jezik. V tem pri-
spevku obravnavamo čutilo za sluh - uho. 
Zvok je mehansko valovanje, ki se širi v 
dani snovi (trdnini, kapljevini ali plinu). 
To valovanje potuje v notranjost ušesa. Po-
membna lastnost zvoka je, da mora v na-
sprotju s svetlobo, ki lahko potuje skozi 
vakuum, potovati skozi medij (zrak, vodo, 
steklo ali kovino). Prva oseba, ki je ugotovi-
la, da zvok za potovanje potrebuje medij, je 
bil znanstvenik Robert Boyle. 
Glede na tip valovanja se zvok širi po pli-
nih in kapljevinah kot longitudinalno valo-
vanje, v trdninah pa lahko tudi kot prečno 
O ušesu in sluhu
Kristijan Skok, Lidija Kocbek Šaherl
Slika 1: Vampirski netopir (Desmodus rotundus) iz rodu Desmodus in družine Phyllostomidae. Ta vrsta netopirja 
živi izključno od krvi plena (hematofagija). Za orientacijo v prostoru uporablja eholokacijo. 
Avtor: Daniel Streicker. http://ns.umich.edu/Releases/2013/Dec13/vampirebat.html). Vir: Stoner-Duncan, B., 
Streicker, D. G., Tedeschi, C. M.,   2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological Solution to a Public Health 
Problem. PLoS Neglected Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.pntd.0002867.
Lastnosti in uporaba zvoka
Robert Boyle je postavil navito budilko v veliko stekleno posodo. Medtem ko je budilka 
zvonila, je s črpalko izsesal ves zrak iz posode. Postopno je zrak izčrpal in zvonjenje se ni 
več slišalo. Med druge fizikalne lastnosti zvoka sodi tudi odboj. To zakonitost s pridom 
uporabljajo tudi v arhitekturi. Da se še najtišji šepet lahko sliši po vsej sobi, prostoru ali 
prizorišču, lahko vidimo pri gradnji nekaterih zgradb, kot je amfiteater. V preteklosti so že 
vedeli, da nekatere kamnine lahko zvok okrepijo ter ga odbijejo. Danes se v ta namen lahko 
uporabljajo posebej zgrajeni ukrivljeni/skledasto oblikovani premični predmeti, ki se nahaja-
jo za nastopajočimi in publiko. Tako se ustvari območje, kjer se zvok lahko okrepi in odbije. 
Slika 2: Lastnosti in uporaba zvoka.
a) Zvok se ne širi v vakuumu. Vir: lasten. 
b) Netopir in eholokacija. Avtor: Petteri Aimonen. https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Animal_echolocation.svg. 
c) Uporaba ultrazvoka pri nosečnicah. Avtor: Bruce Blaus.
https://en.wikipedia.org/wiki/Ultrasound#/media/File:Fetal_Ultrasound.png. 
d) Ultrazvočni prikaz ploda v maternici. Vir: lasten.
Ultrazvok
Preiskave z ultrazvokom imajo velik pomen v medicini. Ultrazvočna sonda oziroma tipalo 
oddaja ultrazvočne signale in sprejete odmeve iz tkiv nato prikaže kot sliko z različno sve-
tlobno intenzivnostjo (svetlejše ali temnejše). Sodi med neinvazivne in varne metode ter ne 
oddaja škodljivega sevanja. Tudi nekatere živali slišijo glasove v območjih ultrazvoka, to so 
netopirji, žuželke (vešče, hrošči, bogomolke), psi in mačke, delfini in nekatere ribe.
80 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 81Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
valovanje. Valovanje se s fizikalnega vidika 
lahko opredeli na podlagi frekvence, ampli-
tude, hitrosti in smeri potovanja. Zvok, ki 
ga lahko slišimo, je v frekvenčnem območju 
od 20 hercev do 20 kilohercev. Zvok z niž-
jimi frekvencami je infrazvok, z višjimi pa 
ultrazvok. 
Simbolni pomeni
V egipčanski mitologiji so pogosti prikazi ušesa kot motiva v stelah. Stele so bile name-
njene določenim božanstvom v zahvalo za uslišane prošnje. Stela je prikazovala sliko boga 
in prosilca, ki časti božanstvo. Nad tem prikazom so pogosto vklesana človeška ušesa, ki 
bi naj pomagala božanstvu pri uslišanju prošnje. Božanstva »dobrega sluha« so bila Amun-
-Re, Phat, Horus, Isis in Thoth. V hindujski kozmologiji se omenja primordialno brnenje 
– mantra om –, ki je obstajalo že pred svetlobo in ostaja slišno starešinam/modrecem, ki 
imajo izredno sposobnost koncentracije. Motiv ušesa je omenjen tudi v krščanstvu v sre-
dnjem veku. 
Ostali pomeni
Svetovno znana zgodba z mnogimi različicami je zgodba o kralju z oslovskimi ušesi. V gr-
ški mitologiji se je to pripetilo kralju Midasu, ki je znan po legendi o zlatem dotiku, ki vse 
spremeni v zlato. Bog Dioniz je kralju izpolnil željo, da se vse, česar se dotakne, spremeni 
v zlato (slika 4a). Pohlep po zlatu je kralja kmalu minil, kajti tudi hrana in pijača sta se 
spremenili v zlato. Ko se je po pomoti dotaknil svoje hčerke, je zaprosil Dioniza, da pre-
kliče prekletstvo. Bog mu je velel, naj sebe in vse, kar želi spremeniti nazaj, položi v reko 
Pactolus. Na podlagi te zgodbe so si prebivalci razlagali veliko vsebnost zlata v reki. 
Midas se je po tem dogodku odrekel materialnim dobrinam in se preselil na deželo, kjer je 
postal častilec gorskega boga Pana. Pan, misleč, da je njegova glasba najlepša, je nekega dne 
izzval boga Apolona na glasbeni dvoboj. Apolon je vse razen enega prepričal v svojo nadar-
jenost. Ta posameznik je bil kralj Midas (slika 4b). Za kazen je Apolon spremenil njegova 
ušesa v oslovska. Svojo sramoto je kralj želel prikriti s turbanom. Njegov brivec te skrivno-
sti ni mogel obdržati zase in je tekel na polje, skopal luknjo ter v njo zašepetal skrivnost. 
Čez nekaj časa je začelo rasti trstičje, ki je ponavljalo stavek o kralju, ki ima oslovska ušesa 
(slika 4c). Veter je šepetanje trstičja prenesel po vsej pokrajini. Zgodba ima več različic in 
je svetovno znana. 
Slika 3: Pomen sluha 
v različnih kulturah 
in njegovega vpliva 
na življenje.  
a) Prikaz 
budističnega meniha. 
http://arthistoryte-
achingresources.org/
wp-content/uplo-
ads/2014/12/jaya1-
-509x700.jpg.
b) Pravljična bitja 
Panoti, za katera so 
dolgo časa mislili, 
da so realna. Avtor: 
Hartmann Schedel 
(1440–1514).  
https://de.wikipedia.
org/wiki/
Panoti#/media/
File:Schedel%27sche_
Weltchronik-Large_
ears.jpg. 
c) Stele iz Egipta. 
http://www.
touregypt.net/images/
touregypt/stele11.jpg. 
d) Kolosej v Rimu je grajen tako, da lahko vsi slišijo dogajanje v areni. Avtor: David Ilif. 
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_ April_2007.jpg.
Slika 4: Prikaz 
legende o 
kralju Midasu. 
Avtor: Stefan 
Mart: Märchen 
der Völker. 
Hamburg: 
Cigaretten-
Bilderdienst, 
1933. http://
www.
stefanmart.de/
thumbs/13_
midas.htm.
80 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 81Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
valovanje. Valovanje se s fizikalnega vidika 
lahko opredeli na podlagi frekvence, ampli-
tude, hitrosti in smeri potovanja. Zvok, ki 
ga lahko slišimo, je v frekvenčnem območju 
od 20 hercev do 20 kilohercev. Zvok z niž-
jimi frekvencami je infrazvok, z višjimi pa 
ultrazvok. 
Simbolni pomeni
V egipčanski mitologiji so pogosti prikazi ušesa kot motiva v stelah. Stele so bile name-
njene določenim božanstvom v zahvalo za uslišane prošnje. Stela je prikazovala sliko boga 
in prosilca, ki časti božanstvo. Nad tem prikazom so pogosto vklesana človeška ušesa, ki 
bi naj pomagala božanstvu pri uslišanju prošnje. Božanstva »dobrega sluha« so bila Amun-
-Re, Phat, Horus, Isis in Thoth. V hindujski kozmologiji se omenja primordialno brnenje 
– mantra om –, ki je obstajalo že pred svetlobo in ostaja slišno starešinam/modrecem, ki 
imajo izredno sposobnost koncentracije. Motiv ušesa je omenjen tudi v krščanstvu v sre-
dnjem veku. 
Ostali pomeni
Svetovno znana zgodba z mnogimi različicami je zgodba o kralju z oslovskimi ušesi. V gr-
ški mitologiji se je to pripetilo kralju Midasu, ki je znan po legendi o zlatem dotiku, ki vse 
spremeni v zlato. Bog Dioniz je kralju izpolnil željo, da se vse, česar se dotakne, spremeni 
v zlato (slika 4a). Pohlep po zlatu je kralja kmalu minil, kajti tudi hrana in pijača sta se 
spremenili v zlato. Ko se je po pomoti dotaknil svoje hčerke, je zaprosil Dioniza, da pre-
kliče prekletstvo. Bog mu je velel, naj sebe in vse, kar želi spremeniti nazaj, položi v reko 
Pactolus. Na podlagi te zgodbe so si prebivalci razlagali veliko vsebnost zlata v reki. 
Midas se je po tem dogodku odrekel materialnim dobrinam in se preselil na deželo, kjer je 
postal častilec gorskega boga Pana. Pan, misleč, da je njegova glasba najlepša, je nekega dne 
izzval boga Apolona na glasbeni dvoboj. Apolon je vse razen enega prepričal v svojo nadar-
jenost. Ta posameznik je bil kralj Midas (slika 4b). Za kazen je Apolon spremenil njegova 
ušesa v oslovska. Svojo sramoto je kralj želel prikriti s turbanom. Njegov brivec te skrivno-
sti ni mogel obdržati zase in je tekel na polje, skopal luknjo ter v njo zašepetal skrivnost. 
Čez nekaj časa je začelo rasti trstičje, ki je ponavljalo stavek o kralju, ki ima oslovska ušesa 
(slika 4c). Veter je šepetanje trstičja prenesel po vsej pokrajini. Zgodba ima več različic in 
je svetovno znana. 
Slika 3: Pomen sluha 
v različnih kulturah 
in njegovega vpliva 
na življenje.  
a) Prikaz 
budističnega meniha. 
http://arthistoryte-
achingresources.org/
wp-content/uplo-
ads/2014/12/jaya1-
-509x700.jpg.
b) Pravljična bitja 
Panoti, za katera so 
dolgo časa mislili, 
da so realna. Avtor: 
Hartmann Schedel 
(1440–1514).  
https://de.wikipedia.
org/wiki/
Panoti#/media/
File:Schedel%27sche_
Weltchronik-Large_
ears.jpg. 
c) Stele iz Egipta. 
http://www.
touregypt.net/images/
touregypt/stele11.jpg. 
d) Kolosej v Rimu je grajen tako, da lahko vsi slišijo dogajanje v areni. Avtor: David Ilif. 
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_ April_2007.jpg.
Slika 4: Prikaz 
legende o 
kralju Midasu. 
Avtor: Stefan 
Mart: Märchen 
der Völker. 
Hamburg: 
Cigaretten-
Bilderdienst, 
1933. http://
www.
stefanmart.de/
thumbs/13_
midas.htm.
82 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 83Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
Zgodovina otologije
Znanost, ki se ukvarja z anatomijo, f izio-
logijo in patologijo ušesa, se imenuje otolo-
gija. Sodi v področje otorinolaringologije, 
véde, ki se ukvarja še z nosom in grlom.
Že v obdobju Egipčanov so obstajali zapisi 
o poškodbi senčne (temporalne) kosti loba-
nje in posledične okvare sluha in govora. 
Na tem mestu se namreč nahajajo mož-
ganska govorna območja in potek slušnega 
živca, česar takrat še niso natančno poznali. 
Grški filozof Empedokles je prvi poimeno-
val strukturo kohlea ali polž. Ime κόχλος je 
dobilo zaradi podobnosti z morsko školjko, 
ki se nahaja v Sredozemskem morju. Pred 
obdobjem renesanse je bilo zelo malo zna-
nega o anatomiji ušesa. Razlog sta bili tež-
ja dostopnost skozi senčno kost in takratna 
prepoved seciranja človeka. Čeprav velja A. 
Vesalius za očeta nove šole anatomije, se je 
ušesu še bolj natančno posvetil Gabrielle 
Fallopio di Modena. Opisal je bobnič, slu-
šne koščice, obe okenci (okroglo in ovalno), 
promontorij, hordo timpani, labirint, pol-
krožne kanale, polža, slušni živec in miši-
ce uhlja. Za anatomski popis ušesa je prav 
tako pomemben Bartolomeo Eustachio, ki 
je živel v šestnajstem stoletju. Najbolj je 
poznan po raziskavi anatomske strukture, 
ki povezuje srednje uho z žrelom in se po 
njem imenuje Evstahijeva cev. V sedemnaj-
stem stoletju je Francoz Perrault opisal, da 
membrana v polžu vibrira ob visokih tonih 
in lahko s starostjo začne degenerirati. V 
osemnajstem stoletju so bili znani razisko-
valci na tem področju Malphigi, Valsalva in 
Morgagni. Marchese Alfonso Corti v de-
vetnajstem stoletju je bil prvi, ki je opisal 
histološko zgradbo organa sluha (Cortijev 
organ) in labirinta. V tem času je delo-
val tudi Prosper Ménière, ki je poznan po 
odkritju bolezni, ki nosi njegovo ime. Za 
Menierovo bolezen je značilna triada vrto-
glavice (vertigo), izgube sluha in piskanja v 
ušesu (tinitus). Zdravniki so takrat menili, 
da vzrok bolezni tiči v možganih. Ménière 
je dokazal, da vzrok bolezni tiči v notra-
njem ušesu in ne v možganih. Ob tem je 
izdelal teste za testiranje sluha. Ménière je 
nasprotoval tudi nasilnim načinom zdravlje-
nja gluhote in je bil mnenja, da se gluhote 
ne da pozdraviti in da se morajo posamezni-
ki naučiti živeti s svojo hibo. Prav tako po-
membna sta bila Ernst Reissner, po katerem 
se imenuje membrana, ki ločuje strukture v 
polžu, in Politzer. Po njem se imenuje ma-
never izravnavanja pritiska v srednjem ušesu 
in žrelu (Politzerjev manever). Napredek v 
tehnologiji je omogočil še natančnejši opis 
struktur ušesa. Hermann von Helmholtz 
je poleg oftalmologije prispeval tudi k ra-
zvoju razumevanja f iziologije sluha. Znan 
je predvsem po razlagi interpretacije anali-
ze sluha v notranjem ušesu in tonotopične 
(tono, zvok; topo, mesto) organizacije polža. 
Ta princip definira, da se prihajajoči zvočni 
valovi spremenijo v živčne impulze na ana-
tomsko določenih mestih po višini frekvence 
zvoka. V dvajsetem stoletju so se véde zdru-
žile v skupno védo otorinolaringologijo. V 
tem času je von Bekesy na truplu opazoval 
potovanje zvočnega vala po slušnem polžu 
in za svoje raziskovalno delo prejel Nobelo-
vo nagrado. Brownell je pozneje odkril, da 
ima uho sposobnost ojačitve zvoka z meha-
nizmom elektromotilitete zunanjih dlačnic. 
Napredek na tem področju omogoča v za-
dnjih letih proizvodnjo vedno boljših slušnih 
aparatov, boljšo diagnostiko bolezni in s tem 
boljše zdravljenje. V otorinolaringologiji za 
nastanek obolenj danes iščejo genetsko pod-
lago, da bi nekega dne bolezni tudi enostav-
neje ozdravili ali preprečili. 
Osnovne lastnosti in zgradba ušesa
Čutilo ravnotežja in sluha leži v ušesu, ki 
ga razdelimo na zunanje, srednje in notranje 
uho. Za zaznavo zvoka so potrebni vsi trije 
deli ušesa. 
K zunanjemu ušesu sodita uhelj in zuna-
nji sluhovod, ki sega do bobniča. Uhelj je 
ovalno oblikovana struktura iz elastične 
hrustančevine, pokrite s tesno prilegajo-
čo se tanko plastjo kože. Hrustanec uhlja, 
pokrit s kožo, se nadaljuje v hrustančni del 
zunanjega sluhovoda. Zunanji sluhovod je z 
zrakom napolnjeni zaviti kanal in meri od 
uhlja do bobniča približno dva centimetra in 
pol. Sluhovod pokriva koža z dlakami, loj-
nicami in modificiranimi dišavnicami, žle-
zami mastilkami. Te žleze izločajo ušesno 
maslo (cerumen), ki je rjavkasta mešanica 
maščob in voska. Maslo varuje kožo in glo-
blje strukture sluhovoda pred tujki. Če ga je 
preveč, lahko delno ali popolnoma zamaši 
sluhovod in moti sluh.
Srednje uho sestavljajo bobnič, bobničeva 
votlina s slušnimi koščicami (malleus, kla-
divce; incus, nakovalce; stapes, stremence) in 
Evstahijeva cev. Meja med zunanjim in sre-
dnjim ušesom je bobnič. V steni srednjega 
ušesa, na meji proti notranjemu ušesu, sta 
dve okenci: ovalno (fenestra ovalis) in okro-
glo (fenestra rotunda). Ovalno okence zasti-
ra slušna koščica stremence, okroglo zapira 
membrana. Bobnič je s slušnimi koščicami 
povezan z ovalnim okencem. Bobničeva vo-
tlina leži znotraj senčne kosti. Evstahijeva 
cev ali ušesna troblja je dolga tri centimetre 
in pol in povezuje votlino srednjega ušesa z 
nosnim delom žrela (nazofarinks). Ušesna 
troblja je večino časa zaprta, odpre se med 
požiranjem in zehanjem. Omogoča izravna-
vo zračnega tlaka v srednjem ušesu z zra-
kom v zunanjem sluhovodu na drugi strani 
bobniča. Slušne koščice so iz kompaktne 
kostnine in povezane med seboj s pravimi 
sklepi. Koščice v srednjem ušesu okrepijo 
Slika 5: Prikaz zgradbe ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/wiki/WikiJournal_of_
Medicine/Medical_gallery_of_Blausen_Medical_2014).
82 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 83Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
Zgodovina otologije
Znanost, ki se ukvarja z anatomijo, f izio-
logijo in patologijo ušesa, se imenuje otolo-
gija. Sodi v področje otorinolaringologije, 
véde, ki se ukvarja še z nosom in grlom.
Že v obdobju Egipčanov so obstajali zapisi 
o poškodbi senčne (temporalne) kosti loba-
nje in posledične okvare sluha in govora. 
Na tem mestu se namreč nahajajo mož-
ganska govorna območja in potek slušnega 
živca, česar takrat še niso natančno poznali. 
Grški filozof Empedokles je prvi poimeno-
val strukturo kohlea ali polž. Ime κόχλος je 
dobilo zaradi podobnosti z morsko školjko, 
ki se nahaja v Sredozemskem morju. Pred 
obdobjem renesanse je bilo zelo malo zna-
nega o anatomiji ušesa. Razlog sta bili tež-
ja dostopnost skozi senčno kost in takratna 
prepoved seciranja človeka. Čeprav velja A. 
Vesalius za očeta nove šole anatomije, se je 
ušesu še bolj natančno posvetil Gabrielle 
Fallopio di Modena. Opisal je bobnič, slu-
šne koščice, obe okenci (okroglo in ovalno), 
promontorij, hordo timpani, labirint, pol-
krožne kanale, polža, slušni živec in miši-
ce uhlja. Za anatomski popis ušesa je prav 
tako pomemben Bartolomeo Eustachio, ki 
je živel v šestnajstem stoletju. Najbolj je 
poznan po raziskavi anatomske strukture, 
ki povezuje srednje uho z žrelom in se po 
njem imenuje Evstahijeva cev. V sedemnaj-
stem stoletju je Francoz Perrault opisal, da 
membrana v polžu vibrira ob visokih tonih 
in lahko s starostjo začne degenerirati. V 
osemnajstem stoletju so bili znani razisko-
valci na tem področju Malphigi, Valsalva in 
Morgagni. Marchese Alfonso Corti v de-
vetnajstem stoletju je bil prvi, ki je opisal 
histološko zgradbo organa sluha (Cortijev 
organ) in labirinta. V tem času je delo-
val tudi Prosper Ménière, ki je poznan po 
odkritju bolezni, ki nosi njegovo ime. Za 
Menierovo bolezen je značilna triada vrto-
glavice (vertigo), izgube sluha in piskanja v 
ušesu (tinitus). Zdravniki so takrat menili, 
da vzrok bolezni tiči v možganih. Ménière 
je dokazal, da vzrok bolezni tiči v notra-
njem ušesu in ne v možganih. Ob tem je 
izdelal teste za testiranje sluha. Ménière je 
nasprotoval tudi nasilnim načinom zdravlje-
nja gluhote in je bil mnenja, da se gluhote 
ne da pozdraviti in da se morajo posamezni-
ki naučiti živeti s svojo hibo. Prav tako po-
membna sta bila Ernst Reissner, po katerem 
se imenuje membrana, ki ločuje strukture v 
polžu, in Politzer. Po njem se imenuje ma-
never izravnavanja pritiska v srednjem ušesu 
in žrelu (Politzerjev manever). Napredek v 
tehnologiji je omogočil še natančnejši opis 
struktur ušesa. Hermann von Helmholtz 
je poleg oftalmologije prispeval tudi k ra-
zvoju razumevanja f iziologije sluha. Znan 
je predvsem po razlagi interpretacije anali-
ze sluha v notranjem ušesu in tonotopične 
(tono, zvok; topo, mesto) organizacije polža. 
Ta princip definira, da se prihajajoči zvočni 
valovi spremenijo v živčne impulze na ana-
tomsko določenih mestih po višini frekvence 
zvoka. V dvajsetem stoletju so se véde zdru-
žile v skupno védo otorinolaringologijo. V 
tem času je von Bekesy na truplu opazoval 
potovanje zvočnega vala po slušnem polžu 
in za svoje raziskovalno delo prejel Nobelo-
vo nagrado. Brownell je pozneje odkril, da 
ima uho sposobnost ojačitve zvoka z meha-
nizmom elektromotilitete zunanjih dlačnic. 
Napredek na tem področju omogoča v za-
dnjih letih proizvodnjo vedno boljših slušnih 
aparatov, boljšo diagnostiko bolezni in s tem 
boljše zdravljenje. V otorinolaringologiji za 
nastanek obolenj danes iščejo genetsko pod-
lago, da bi nekega dne bolezni tudi enostav-
neje ozdravili ali preprečili. 
Osnovne lastnosti in zgradba ušesa
Čutilo ravnotežja in sluha leži v ušesu, ki 
ga razdelimo na zunanje, srednje in notranje 
uho. Za zaznavo zvoka so potrebni vsi trije 
deli ušesa. 
K zunanjemu ušesu sodita uhelj in zuna-
nji sluhovod, ki sega do bobniča. Uhelj je 
ovalno oblikovana struktura iz elastične 
hrustančevine, pokrite s tesno prilegajo-
čo se tanko plastjo kože. Hrustanec uhlja, 
pokrit s kožo, se nadaljuje v hrustančni del 
zunanjega sluhovoda. Zunanji sluhovod je z 
zrakom napolnjeni zaviti kanal in meri od 
uhlja do bobniča približno dva centimetra in 
pol. Sluhovod pokriva koža z dlakami, loj-
nicami in modificiranimi dišavnicami, žle-
zami mastilkami. Te žleze izločajo ušesno 
maslo (cerumen), ki je rjavkasta mešanica 
maščob in voska. Maslo varuje kožo in glo-
blje strukture sluhovoda pred tujki. Če ga je 
preveč, lahko delno ali popolnoma zamaši 
sluhovod in moti sluh.
Srednje uho sestavljajo bobnič, bobničeva 
votlina s slušnimi koščicami (malleus, kla-
divce; incus, nakovalce; stapes, stremence) in 
Evstahijeva cev. Meja med zunanjim in sre-
dnjim ušesom je bobnič. V steni srednjega 
ušesa, na meji proti notranjemu ušesu, sta 
dve okenci: ovalno (fenestra ovalis) in okro-
glo (fenestra rotunda). Ovalno okence zasti-
ra slušna koščica stremence, okroglo zapira 
membrana. Bobnič je s slušnimi koščicami 
povezan z ovalnim okencem. Bobničeva vo-
tlina leži znotraj senčne kosti. Evstahijeva 
cev ali ušesna troblja je dolga tri centimetre 
in pol in povezuje votlino srednjega ušesa z 
nosnim delom žrela (nazofarinks). Ušesna 
troblja je večino časa zaprta, odpre se med 
požiranjem in zehanjem. Omogoča izravna-
vo zračnega tlaka v srednjem ušesu z zra-
kom v zunanjem sluhovodu na drugi strani 
bobniča. Slušne koščice so iz kompaktne 
kostnine in povezane med seboj s pravimi 
sklepi. Koščice v srednjem ušesu okrepijo 
Slika 5: Prikaz zgradbe ušesa. Avtor: Blausen.com staff, 2014. https://en.wikiversity.org/wiki/WikiJournal_of_
Medicine/Medical_gallery_of_Blausen_Medical_2014).
84 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 85Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
ali utišajo zvok s tako imenovanim stapedi-
alnim ref leksom. Ref leks se sproži ob zelo 
glasnih zvokih jakosti od 70 do 100 deci-
belov in takrat se mišici (m. stapedius in m. 
tensor tympani) skrčita. Prva mišica se skr-
či in povleče stremence stran od ovalnega 
okenca polža. S tem se prepreči prenos vi-
bracij v notranje uho in posledično nastanek 
poškodb dlačnic v notranjem ušesu. 
Notranje uho leži najgloblje v delu senčne 
kosti. Sestavljeno je iz koščenega labirinta, 
v katerem se nahaja membranski labirint. 
Med labirintoma je tekočina, imenovana pe-
rilimfa. Koščeni labirint je rigidna, koščena 
zunanja stena notranjega ušesa. Strukture 
koščenega labirinta so polž, centralno ležeči 
preddvor in za njim trije polkrožni kanali, 
ki so drug na drugega položeni v devetde-
setstopinjskem kotu. S takšno lego pokrivajo 
tri ravnine: sagitalno, čelno in vodoravno. 
Najpomembnejša dela notranjega ušesa sta 
polž in vestibularni sistem. Polž je spiralasto 
zavita votla kost. S pomočjo celic membran-
skega labirinta omogoča pretvorbo vibracij 
oziroma valovanja, ki se je preneslo z vibracij 
kosti srednjega ušesa po perilimfi notranjega 
ušesa do čutnic na organu sluha. Vestibular-
ni sistem omogoča ohranjanje ravnotežja. 
Membranozni labirint je membranska struk-
tura, ki je oblikovana v cevi in vrečke. V 
njem se nahajajo tekočina endolimfa in re-
ceptorji oziroma celice, ki omogočajo zazna-
vo ravnotežja in sluha. Dela membranozne-
ga labirinta sta ravnotežni in polžev labirint. 
V ravnotežnem labirintu sta iz epitelija obli-
kovani vrečici (mešiček, vrečica) in trije pol-
krožni vodi. V steni vrečice in mešička se 
nahaja čutilo ravnotežja, ki je sestavljeno iz 
dlačnic in opornih celic. Vrečica in mešiček 
zaznavata statično ravnovesje. Polkrožni ka-
nali so nadaljevanje mešička in na podlagi 
sprememb toka tekočine endolimfe zaznava-
jo dinamično ravnotežje (vodoravni in nav-
pični pospeški). Čutilo za sluh se nahaja v 
polžu. Iz vrečice membranskega labirinta iz-
oblikovani vod znotraj polža se imenuje pol-
žev vod (ductus cohlearis). Polž lahko delimo 
na tri dele, polžev vod ali scalo media, scalo 
vestibuli in scalo tympani. Po slednjih dveh 
vodih se pretaka perilimfa. Nihanje tekoči-
ne, ki se pretaka po teh vodih, vzburi mem-
brano, na kateri ležijo dlačnice Cortijevega 
organa, poznanega tudi kot čutilo sluha. 
Mehanično nihanje dlačnic na membrani se 
prenese kot mnogi živčni dražljaji v možga-
ne, kjer leži središče za zaznavo sluha.
Nekaj posebnosti ušesa v živalskem svetu
Živalske vrste se razlikujejo od ljudi tudi po 
sluhu. Uhlji psov so lahko pokončni ali vi-
seči, vsebujejo veliko mišic, ki uhelj premi-
kajo v določenih smereh, pri konjih se uhlja 
premikata neodvisno drug od drugega. Slon 
uporablja uhlje za hlajenje, saj vsebujejo na 
predelih, kjer je koža izredno tanka, bogato 
mrežo krvnih žil in tako se kri zaradi ne-
posrednega stika z zunanjih okoljem ohladi. 
Kače in ptice nimajo zunanjega ušesa. Žabe 
imajo bobnič, ki je nameščen zunaj telesa 
za očesom. Ribe zbirajo podvodne zvočne 
vibracije z zračnim mehurjem, ki pošilja si-
gnale v srednje, nato pa v notranje uho. Ne-
topir sliši frekvence od 3 do 120 kilohercev, 
velika voščena vešča celo do 300 kilohercev. 
Z oddajanjem ultrazvočnih valov in merje-
njem časa, ki je potreben za odmev (eholo-
kacija, biološki sonar), so netopirji zmožni 
pridobiti podrobne informacije iz okolice, 
določiti svoj položaj v prostoru in se tako 
nemoteno premikati/potovati, iskati plen. 
Eholokacijo uporabljajo tudi delfini, rovke 
in nekatere ptice. 
Nekatere bolezni ušes
Gluhost je stanje, pri katerem je zaznavanje 
sluha v govornem območju tako moteno, da 
je posnemanje ali ponavljanje govornih ele-
mentov in zvokov nemogoče. Izguba sluha 
se pojavi v enem ali obeh ušesih, lahko je 
začasna ali trajna. Pri otrocih težave s slu-
hom onemogočajo oziroma otežujejo učenje 
govora, pri odraslih pa se zaradi otežene 
komunikacije pojavijo težave na delovnem 
mestu in v družbenem okolju, kar lahko v 
Slika 6: Zgradba srednjega 
in notranjega ušesa. Avtor: 
Blausen.com staff, 2014. 
https://en.wikiversity.org/
wiki/WikiJournal_of_
Medicine/Medical_gallery_
of_Blausen_Medical_2014).
84 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 85Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
ali utišajo zvok s tako imenovanim stapedi-
alnim ref leksom. Ref leks se sproži ob zelo 
glasnih zvokih jakosti od 70 do 100 deci-
belov in takrat se mišici (m. stapedius in m. 
tensor tympani) skrčita. Prva mišica se skr-
či in povleče stremence stran od ovalnega 
okenca polža. S tem se prepreči prenos vi-
bracij v notranje uho in posledično nastanek 
poškodb dlačnic v notranjem ušesu. 
Notranje uho leži najgloblje v delu senčne 
kosti. Sestavljeno je iz koščenega labirinta, 
v katerem se nahaja membranski labirint. 
Med labirintoma je tekočina, imenovana pe-
rilimfa. Koščeni labirint je rigidna, koščena 
zunanja stena notranjega ušesa. Strukture 
koščenega labirinta so polž, centralno ležeči 
preddvor in za njim trije polkrožni kanali, 
ki so drug na drugega položeni v devetde-
setstopinjskem kotu. S takšno lego pokrivajo 
tri ravnine: sagitalno, čelno in vodoravno. 
Najpomembnejša dela notranjega ušesa sta 
polž in vestibularni sistem. Polž je spiralasto 
zavita votla kost. S pomočjo celic membran-
skega labirinta omogoča pretvorbo vibracij 
oziroma valovanja, ki se je preneslo z vibracij 
kosti srednjega ušesa po perilimfi notranjega 
ušesa do čutnic na organu sluha. Vestibular-
ni sistem omogoča ohranjanje ravnotežja. 
Membranozni labirint je membranska struk-
tura, ki je oblikovana v cevi in vrečke. V 
njem se nahajajo tekočina endolimfa in re-
ceptorji oziroma celice, ki omogočajo zazna-
vo ravnotežja in sluha. Dela membranozne-
ga labirinta sta ravnotežni in polžev labirint. 
V ravnotežnem labirintu sta iz epitelija obli-
kovani vrečici (mešiček, vrečica) in trije pol-
krožni vodi. V steni vrečice in mešička se 
nahaja čutilo ravnotežja, ki je sestavljeno iz 
dlačnic in opornih celic. Vrečica in mešiček 
zaznavata statično ravnovesje. Polkrožni ka-
nali so nadaljevanje mešička in na podlagi 
sprememb toka tekočine endolimfe zaznava-
jo dinamično ravnotežje (vodoravni in nav-
pični pospeški). Čutilo za sluh se nahaja v 
polžu. Iz vrečice membranskega labirinta iz-
oblikovani vod znotraj polža se imenuje pol-
žev vod (ductus cohlearis). Polž lahko delimo 
na tri dele, polžev vod ali scalo media, scalo 
vestibuli in scalo tympani. Po slednjih dveh 
vodih se pretaka perilimfa. Nihanje tekoči-
ne, ki se pretaka po teh vodih, vzburi mem-
brano, na kateri ležijo dlačnice Cortijevega 
organa, poznanega tudi kot čutilo sluha. 
Mehanično nihanje dlačnic na membrani se 
prenese kot mnogi živčni dražljaji v možga-
ne, kjer leži središče za zaznavo sluha.
Nekaj posebnosti ušesa v živalskem svetu
Živalske vrste se razlikujejo od ljudi tudi po 
sluhu. Uhlji psov so lahko pokončni ali vi-
seči, vsebujejo veliko mišic, ki uhelj premi-
kajo v določenih smereh, pri konjih se uhlja 
premikata neodvisno drug od drugega. Slon 
uporablja uhlje za hlajenje, saj vsebujejo na 
predelih, kjer je koža izredno tanka, bogato 
mrežo krvnih žil in tako se kri zaradi ne-
posrednega stika z zunanjih okoljem ohladi. 
Kače in ptice nimajo zunanjega ušesa. Žabe 
imajo bobnič, ki je nameščen zunaj telesa 
za očesom. Ribe zbirajo podvodne zvočne 
vibracije z zračnim mehurjem, ki pošilja si-
gnale v srednje, nato pa v notranje uho. Ne-
topir sliši frekvence od 3 do 120 kilohercev, 
velika voščena vešča celo do 300 kilohercev. 
Z oddajanjem ultrazvočnih valov in merje-
njem časa, ki je potreben za odmev (eholo-
kacija, biološki sonar), so netopirji zmožni 
pridobiti podrobne informacije iz okolice, 
določiti svoj položaj v prostoru in se tako 
nemoteno premikati/potovati, iskati plen. 
Eholokacijo uporabljajo tudi delfini, rovke 
in nekatere ptice. 
Nekatere bolezni ušes
Gluhost je stanje, pri katerem je zaznavanje 
sluha v govornem območju tako moteno, da 
je posnemanje ali ponavljanje govornih ele-
mentov in zvokov nemogoče. Izguba sluha 
se pojavi v enem ali obeh ušesih, lahko je 
začasna ali trajna. Pri otrocih težave s slu-
hom onemogočajo oziroma otežujejo učenje 
govora, pri odraslih pa se zaradi otežene 
komunikacije pojavijo težave na delovnem 
mestu in v družbenem okolju, kar lahko v 
Slika 6: Zgradba srednjega 
in notranjega ušesa. Avtor: 
Blausen.com staff, 2014. 
https://en.wikiversity.org/
wiki/WikiJournal_of_
Medicine/Medical_gallery_
of_Blausen_Medical_2014).
86 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 87Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
starosti privede do popolne družbene izoli-
ranosti – osamljenosti. 
Naglušnost se opredeli glede na jakost zvo-
ka, ki ga oseba ne sliši. Posamezni pragovi 
so barvno označeni na sliki 7. Z oranžno je 
prikazano območje normalnega sluha. Lažja 
izguba sluha pomeni izgubo sluha v obmo-
čju od 26 do 40 decibelov (zeleno), zmer-
na v območju od 41 do 55 decibelov (svetlo 
modro), težja v območju od 56 do 70 deci-
belov (temno modro), težka v območju od 
71 do 90 decibelov (vijolično) in gluhota v 
območju nad 91 decibelov (rdeče).
Vrste izgube sluha lahko delimo na prevo-
dni (konduktivni), senzorinevralni in meša-
ni tip. Vzroki za prevodni tip naglušnosti se 
nahajajo v zunanjem in/ali srednjem ušesu. 
V zunanjem ušesu lahko pride do oteženega 
prenosa zvoka zaradi zamašitve z ušesnim 
maslom ali tujkom, vnetja zunanjega sluho-
voda, tumorjev sluhovoda ali poškodbe (pre-
luknjanja bobniča, poškodbe zaradi zračnega 
pritiska). V primeru zamašitve z maslom se 
lahko opravi izpiranje zunanjega ušesa pri 
osebnem zdravniku. Ob izpiranju je treba 
biti pozoren na temperaturo vode kot tudi 
primeren način brizganja, kajti v skrajnem 
primeru lahko pride do preluknjanja bobni-
ča. Včasih se s prvim izpiranjem ne more 
odstraniti masla, zato se lahko v vmesnem 
času doma uporabijo pripravki za mehčanje 
masla (parafinske kapljice, pršila za uho in 
podobno). Uporabe vatiranih palčk ali dru-
gih ostrejših predmetov za čiščenje ušesa ne 
Slika 8: Patologija bobniča. http://www.laserfocus.org/phacoemulsification/. 
a) Normalni videz bobniča desnega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/File: TM_
RIGHT_NORMAL.jpg. 
b) Vnetje srednjega ušesa s pordelim, izbočenim bobničem. Avtor: B. Welleschik. https://en.wikipedia.org/wiki/Otitis_
media#/media/File:Otitis_media_entdifferenziert2.jpg. 
c) Preluknjanje bobniča zaradi klofute po ušesu. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/
File:Traumatic_Perforation_of_the_Tympanic_Membrane.jpg. 
d) Subtotalna perforacija bobniča zaradi predhodnega vnetja srednjega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://
en.wikipedia.org/wiki/File:Subtotal_Perforation_of_the_right_tympanic_membrane.tif.
Slika 7: Avdiogram. Vir: lasten. 
86 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 87Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
starosti privede do popolne družbene izoli-
ranosti – osamljenosti. 
Naglušnost se opredeli glede na jakost zvo-
ka, ki ga oseba ne sliši. Posamezni pragovi 
so barvno označeni na sliki 7. Z oranžno je 
prikazano območje normalnega sluha. Lažja 
izguba sluha pomeni izgubo sluha v obmo-
čju od 26 do 40 decibelov (zeleno), zmer-
na v območju od 41 do 55 decibelov (svetlo 
modro), težja v območju od 56 do 70 deci-
belov (temno modro), težka v območju od 
71 do 90 decibelov (vijolično) in gluhota v 
območju nad 91 decibelov (rdeče).
Vrste izgube sluha lahko delimo na prevo-
dni (konduktivni), senzorinevralni in meša-
ni tip. Vzroki za prevodni tip naglušnosti se 
nahajajo v zunanjem in/ali srednjem ušesu. 
V zunanjem ušesu lahko pride do oteženega 
prenosa zvoka zaradi zamašitve z ušesnim 
maslom ali tujkom, vnetja zunanjega sluho-
voda, tumorjev sluhovoda ali poškodbe (pre-
luknjanja bobniča, poškodbe zaradi zračnega 
pritiska). V primeru zamašitve z maslom se 
lahko opravi izpiranje zunanjega ušesa pri 
osebnem zdravniku. Ob izpiranju je treba 
biti pozoren na temperaturo vode kot tudi 
primeren način brizganja, kajti v skrajnem 
primeru lahko pride do preluknjanja bobni-
ča. Včasih se s prvim izpiranjem ne more 
odstraniti masla, zato se lahko v vmesnem 
času doma uporabijo pripravki za mehčanje 
masla (parafinske kapljice, pršila za uho in 
podobno). Uporabe vatiranih palčk ali dru-
gih ostrejših predmetov za čiščenje ušesa ne 
Slika 8: Patologija bobniča. http://www.laserfocus.org/phacoemulsification/. 
a) Normalni videz bobniča desnega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/File: TM_
RIGHT_NORMAL.jpg. 
b) Vnetje srednjega ušesa s pordelim, izbočenim bobničem. Avtor: B. Welleschik. https://en.wikipedia.org/wiki/Otitis_
media#/media/File:Otitis_media_entdifferenziert2.jpg. 
c) Preluknjanje bobniča zaradi klofute po ušesu. Avtor: Michael Hawke MD. https://en.wikipedia.org/wiki/
File:Traumatic_Perforation_of_the_Tympanic_Membrane.jpg. 
d) Subtotalna perforacija bobniča zaradi predhodnega vnetja srednjega ušesa. Avtor: Michael Hawke MD. https://
en.wikipedia.org/wiki/File:Subtotal_Perforation_of_the_right_tympanic_membrane.tif.
Slika 7: Avdiogram. Vir: lasten. 
88 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 89Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
priporočajo, saj se lahko zaradi nepravilne 
uporabe maslo potisne še globlje v uho, kar 
privede včasih celo do preluknjanja bobniča.
V srednjem ušesu lahko pride do vnetja 
(akutnega ali kroničnega). Zelo pogosto se 
ob navadnem virusnem prehladu pojavijo 
tudi težave s sluhom. Razlog temu je lahko 
vnetje sluznice žrela in sluznice Evstahije-
ve cevi. Zamašitev preprečuje prezračevanje 
srednjega ušesa in to posledično privede do 
občutka zamašenosti in slabšega sluha. Prav 
tako lahko ob dalj časa trajajočem prehladu 
pride do hkratne bakterijske okužbe sre-
dnjega ušesa. Ob vnetju je bobnič po navadi 
pordel, vnet in izbočen. V tem primeru je 
potreben antibiotik, ob poslabšanju ali ob 
ponavljajočih se vnetjih pa obisk pri otori-
nolaringologu. Možni vzroki težav v sre-
dnjem ušesu so tudi otoskleroza in poškod-
be koščic. 
Za senzorinevralni tip naglušnosti je značil-
na poškodba notranjega ušesa. V notranjem 
ušesu pride do poškodb lasnih celic zaradi 
hrupa, zdravil (nekaterih antibiotikov), pa 
tudi zaradi okužbe ali težav z endolim-
fo (Menierova bolezen). Vzrok Menierove 
bolezni je neznan. Težave nastanejo zaradi 
zvišanega pritiska v endolimfatičnem obmo-
čju, ki povzroča motnje sluha in ravnotežja, 
zvonenje v ušesih in vrtoglavico. Napadi se 
pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj mi-
nut do več dni, nato pa postopno izzveni-
jo. Blažje oblike lahko zdravimo z zdravili 
proti vrtoglavici (na primer antihistaminiki). 
Priporočljivo je tudi zmanjšanje vnosa soli. 
Pri težjih oblikah lahko uporabimo kirur-
ško zdravljenje (drenažo endolimfatične 
vrečke). Vzrok za nastanek senzorinevralne 
naglušnosti je lahko prizadeto prevajanje po 
slušnem živcu. Nastane zaradi poškodbe v 
sklopu zloma lobanje, okužbe notranjega 
ušesa ali pri avtoimunih boleznih in tumor-
ju omenjenega živca. V sklop senzorinevral-
nega tipa naglušnosti sodi tudi starostna 
izguba sluha ali presbyacusis (presbys, staro; 
akousis, sluh). Zanjo je značilna simetrič-
na, ireverzibilna, napredujoča izguba sluha 
zaradi starostne degeneracije membranskih 
struktur polža in živčnih celic. Izguba sluha 
je najbolj značilna pri višjih frekvencah. Po-
gosti simptomi so težje razumevanje govora, 
potreba po večanju glasnosti na televiziji, 
radiu in drugih glasbenih napravah, težave 
z uporabo telefona, izguba občutka smeri 
izvora zvoka. Zdravljenje temelji na lajšanju 
simptomov s slušnimi pripomočki. 
Slovarček:
Eholokacija. Oddajanje zvočnih valov in 
sprejemanje njihovih odmevov. 
Endolimfa. Tekočina, ki napolnjuje mem-
branski labirint v notranjem ušesu.
Evstahijeva cev. Komunikacija med zgor-
njim (nosnim) delom žrela in srednjim uše-
som. Služi izravnavanju zračnega pritiska in 
se odpre ob požiranju sline.
Menierova bolezen. Bolezen z večinoma 
neznanimi vzroki. Zanj je značilna trojica 
simptomov: vrtoglavica, izguba sluha in pi-
skanje v ušesih.
Perilimfa. Tekočina, ki napolnjuje prostor 
med koščenim in membranskim labirin-
tom v notranjem ušesu.
Polž (kohlea). Del koščenega labirinta no-
tranjega ušesa v obliki polževe hišice, v ka-
terem je kohlearni duktus obdan s perilim-
fo.
Presbyacusis. Starostna izguba sluha, ki 
nastane zaradi degeneracije dlačnih celic in 
živcev.
Slušne koščice. Tri koščice, ki so zara-
di  svoje oblike dobila imena kladivce, na-
kovalce in stremence. Omogočajo prenos 
vibracij bobniča do ovalnega okenca.
Slike: uporabljeno slikovno gradivo je lastno 
ali pod licenco z dovoljenjem za ponovno 
uporabo s spreminjanjem.
Literatura:
Bevc,.S., in sod., 2016: Kratek priročnik znakovnega 
jezika (Breaking the silence). Maribor: Univerzitetna 
založba Univerze.
Hachmeister, J. E., 2003: An Abbreviated History of 
the Ear: From Renaissance to Present. Yale Journal of 
Biology and Medicine, 76: 81-86.
Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., 
Schlager, N. (uredniki), 2003: Grzimek’s Animal Life 
Encyclopedia, 2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington 
Hills, Michigan: Gale Group.
Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni 
učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. 
Probst, R., 2017: Basic Otorhinolaryngology A Step-by-
Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme.
Ronneberg, A., 2005: The book of symbols: reflection on 
archetypal images. Köln: TASCHEN GmbH.
Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 
2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological 
Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected 
Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.
pntd.0002867.
Spletni naslovi
http://oto2.wustl.edu/cochlea/intro1.htm>. Anatomija 
notranjega ušesa (ANGL.).
http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup>. 
Priporočila Nacionalnega inštituta za
javno zdravje glede hrupa.
http://journals.plos.org/plosbiology/article?id=10.1371/
journal.pbio.0030137. Zanimiv članek
o zaznavanju našega okolja.
Popravek
V prejšnji številki Proteusa je bila v prispevku Andreje Stušek Kaj pojmujemo kot altruizem? 
na strani 10 objavljena fotografija »čebele delavke na sončnici«, vendar na njej ni čebela, 
ampak muha trepetavka. Za razlago smo poprosili Andreja Gogalo, ki se je prijazno odzval 
s sledečim kratkim besedilom: 
Muhe trepetavke (družina Syrphidae) mnogi zamenjajo za čebele ali ose in tako se pogosto 
pomotoma znajdejo tudi v objavah, katerih avtorji niso entomologi. Še posebno, ker so na 
cvetovih ponavadi bolj mirne kot čebele, ki se jim mudi z nabiranjem hrane za svoj zarod, 
zato jih je lažje fotografirati. Mnoge vrste trepetavk so po barvah in vzorcih močno podob-
ne čebelam, čmrljem, osam ali celo sršenom. Podobnost jim je koristna, saj se zmotijo tudi 
plenilci in jih pustijo pri miru. Njihove vzornice se lahko branijo z želom, kar varuje tudi 
posnemovalce. Podobnost ranljivih vrst nevarnim vzornicam imenujemo Batesova mimikrija. 
Trepetavke ravno tako obiskujejo cvetove, a le za lastno prehrano. Kljub temu so opraše-
valke, pomembne predvsem v hladnem vremenu, na primer v gorah, kjer je čebel manj. Od 
kožekrilcev (red Hymenoptera), kamor uvrščamo ose in čebele, se trepetavke, ki so pred-
stavnice reda dvokrilcev (Diptera), ločijo po enem samem paru kril. Drugi par je ohranjen 
le s štrclji, ki jim pravimo haltere. Poleg tega imajo zelo kratke tipalke in večje oči. Med 
opazovanjem v naravi lahko trepetavke prepoznamo tudi po značilnem upogibanju zadka 
navzdol in navzgor. Ne gradijo gnezd, temveč imajo prosto živeče ličinke, ki se prehranju-
jejo z organskimi ostanki ali lovijo listne uši. Med njimi tudi ni razvito družbeno življenje, 
kakršno poznamo pri nekaterih čebelah in osah. 
88 ■ Proteus 84/2 • Oktober 2021 89Medicina • O ušesu in sluhu O ušesu in sluhu • Medicina
priporočajo, saj se lahko zaradi nepravilne 
uporabe maslo potisne še globlje v uho, kar 
privede včasih celo do preluknjanja bobniča.
V srednjem ušesu lahko pride do vnetja 
(akutnega ali kroničnega). Zelo pogosto se 
ob navadnem virusnem prehladu pojavijo 
tudi težave s sluhom. Razlog temu je lahko 
vnetje sluznice žrela in sluznice Evstahije-
ve cevi. Zamašitev preprečuje prezračevanje 
srednjega ušesa in to posledično privede do 
občutka zamašenosti in slabšega sluha. Prav 
tako lahko ob dalj časa trajajočem prehladu 
pride do hkratne bakterijske okužbe sre-
dnjega ušesa. Ob vnetju je bobnič po navadi 
pordel, vnet in izbočen. V tem primeru je 
potreben antibiotik, ob poslabšanju ali ob 
ponavljajočih se vnetjih pa obisk pri otori-
nolaringologu. Možni vzroki težav v sre-
dnjem ušesu so tudi otoskleroza in poškod-
be koščic. 
Za senzorinevralni tip naglušnosti je značil-
na poškodba notranjega ušesa. V notranjem 
ušesu pride do poškodb lasnih celic zaradi 
hrupa, zdravil (nekaterih antibiotikov), pa 
tudi zaradi okužbe ali težav z endolim-
fo (Menierova bolezen). Vzrok Menierove 
bolezni je neznan. Težave nastanejo zaradi 
zvišanega pritiska v endolimfatičnem obmo-
čju, ki povzroča motnje sluha in ravnotežja, 
zvonenje v ušesih in vrtoglavico. Napadi se 
pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj mi-
nut do več dni, nato pa postopno izzveni-
jo. Blažje oblike lahko zdravimo z zdravili 
proti vrtoglavici (na primer antihistaminiki). 
Priporočljivo je tudi zmanjšanje vnosa soli. 
Pri težjih oblikah lahko uporabimo kirur-
ško zdravljenje (drenažo endolimfatične 
vrečke). Vzrok za nastanek senzorinevralne 
naglušnosti je lahko prizadeto prevajanje po 
slušnem živcu. Nastane zaradi poškodbe v 
sklopu zloma lobanje, okužbe notranjega 
ušesa ali pri avtoimunih boleznih in tumor-
ju omenjenega živca. V sklop senzorinevral-
nega tipa naglušnosti sodi tudi starostna 
izguba sluha ali presbyacusis (presbys, staro; 
akousis, sluh). Zanjo je značilna simetrič-
na, ireverzibilna, napredujoča izguba sluha 
zaradi starostne degeneracije membranskih 
struktur polža in živčnih celic. Izguba sluha 
je najbolj značilna pri višjih frekvencah. Po-
gosti simptomi so težje razumevanje govora, 
potreba po večanju glasnosti na televiziji, 
radiu in drugih glasbenih napravah, težave 
z uporabo telefona, izguba občutka smeri 
izvora zvoka. Zdravljenje temelji na lajšanju 
simptomov s slušnimi pripomočki. 
Slovarček:
Eholokacija. Oddajanje zvočnih valov in 
sprejemanje njihovih odmevov. 
Endolimfa. Tekočina, ki napolnjuje mem-
branski labirint v notranjem ušesu.
Evstahijeva cev. Komunikacija med zgor-
njim (nosnim) delom žrela in srednjim uše-
som. Služi izravnavanju zračnega pritiska in 
se odpre ob požiranju sline.
Menierova bolezen. Bolezen z večinoma 
neznanimi vzroki. Zanj je značilna trojica 
simptomov: vrtoglavica, izguba sluha in pi-
skanje v ušesih.
Perilimfa. Tekočina, ki napolnjuje prostor 
med koščenim in membranskim labirin-
tom v notranjem ušesu.
Polž (kohlea). Del koščenega labirinta no-
tranjega ušesa v obliki polževe hišice, v ka-
terem je kohlearni duktus obdan s perilim-
fo.
Presbyacusis. Starostna izguba sluha, ki 
nastane zaradi degeneracije dlačnih celic in 
živcev.
Slušne koščice. Tri koščice, ki so zara-
di  svoje oblike dobila imena kladivce, na-
kovalce in stremence. Omogočajo prenos 
vibracij bobniča do ovalnega okenca.
Slike: uporabljeno slikovno gradivo je lastno 
ali pod licenco z dovoljenjem za ponovno 
uporabo s spreminjanjem.
Literatura:
Bevc,.S., in sod., 2016: Kratek priročnik znakovnega 
jezika (Breaking the silence). Maribor: Univerzitetna 
založba Univerze.
Hachmeister, J. E., 2003: An Abbreviated History of 
the Ear: From Renaissance to Present. Yale Journal of 
Biology and Medicine, 76: 81-86.
Hutchins, M., Evans, V. A., Garrison, R. W., 
Schlager, N. (uredniki), 2003: Grzimek’s Animal Life 
Encyclopedia, 2nd edition. Volume 3, Insects. Farmington 
Hills, Michigan: Gale Group.
Martinčič, Š. D., 2010: Histologija: Univerzitetni 
učbenik. Maribor: Medicinska fakulteta. 
Probst, R., 2017: Basic Otorhinolaryngology A Step-by-
Step Learning Guide. Stuttgart: Thieme.
Ronneberg, A., 2005: The book of symbols: reflection on 
archetypal images. Köln: TASCHEN GmbH.
Stoner-Duncan, B., Streicker, D. G., Tedeschi, C. M., 
2014: Vampire Bats and Rabies: Toward an Ecological 
Solution to a Public Health Problem. PLoS Neglected 
Tropical Diseases, 8, e2867, doi:10.1371/journal.
pntd.0002867.
Spletni naslovi
http://oto2.wustl.edu/cochlea/intro1.htm>. Anatomija 
notranjega ušesa (ANGL.).
http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/hrup>. 
Priporočila Nacionalnega inštituta za
javno zdravje glede hrupa.
http://journals.plos.org/plosbiology/article?id=10.1371/
journal.pbio.0030137. Zanimiv članek
o zaznavanju našega okolja.
Popravek
V prejšnji številki Proteusa je bila v prispevku Andreje Stušek Kaj pojmujemo kot altruizem? 
na strani 10 objavljena fotografija »čebele delavke na sončnici«, vendar na njej ni čebela, 
ampak muha trepetavka. Za razlago smo poprosili Andreja Gogalo, ki se je prijazno odzval 
s sledečim kratkim besedilom: 
Muhe trepetavke (družina Syrphidae) mnogi zamenjajo za čebele ali ose in tako se pogosto 
pomotoma znajdejo tudi v objavah, katerih avtorji niso entomologi. Še posebno, ker so na 
cvetovih ponavadi bolj mirne kot čebele, ki se jim mudi z nabiranjem hrane za svoj zarod, 
zato jih je lažje fotografirati. Mnoge vrste trepetavk so po barvah in vzorcih močno podob-
ne čebelam, čmrljem, osam ali celo sršenom. Podobnost jim je koristna, saj se zmotijo tudi 
plenilci in jih pustijo pri miru. Njihove vzornice se lahko branijo z želom, kar varuje tudi 
posnemovalce. Podobnost ranljivih vrst nevarnim vzornicam imenujemo Batesova mimikrija. 
Trepetavke ravno tako obiskujejo cvetove, a le za lastno prehrano. Kljub temu so opraše-
valke, pomembne predvsem v hladnem vremenu, na primer v gorah, kjer je čebel manj. Od 
kožekrilcev (red Hymenoptera), kamor uvrščamo ose in čebele, se trepetavke, ki so pred-
stavnice reda dvokrilcev (Diptera), ločijo po enem samem paru kril. Drugi par je ohranjen 
le s štrclji, ki jim pravimo haltere. Poleg tega imajo zelo kratke tipalke in večje oči. Med 
opazovanjem v naravi lahko trepetavke prepoznamo tudi po značilnem upogibanju zadka 
navzdol in navzgor. Ne gradijo gnezd, temveč imajo prosto živeče ličinke, ki se prehranju-
jejo z organskimi ostanki ali lovijo listne uši. Med njimi tudi ni razvito družbeno življenje, 
kakršno poznamo pri nekaterih čebelah in osah.