AKTUALNO •■VPRAŠANJE V sislrmu nagrajevanja v Industriji je še zlasti občutljiva stvar plačevanje po normah ,ki lahko izdatno poveča prizadevanja delavcev, da povečajo proizvodnost in proizvodnjo. To ■e je lepo pokazalo tudi v lanskem letu, ko je uspelo dokaj zatreti pojav tako'menovane?a »»striženja norm«, kar je dokaj prispeva'o k lanskoletnemu povečanju proizvodnosti. Zato pa so sila nevarne težnje po striženju norm, ki jih je v zadnjih đneh moč zaslediti v nekaterih pod- jetjih, ker bi t* imelo izredno hude gospodarske, pa tudi politične posledice. V krogih nekaterih strokovni i gospodarskih uslužbencev, zlasti računovodskih, in v posameznih strokovnih združenjih se namrei sinjo mnenja, da bo spričo nove delitve dohodka nekaterim podjetjem zmanjkovalo sredstev za izplačevanje preseganja norm. Take trditve, ki naj bi spodkopavale novi sistem delitve dohodka, so neupravičene, saj niti še niso znani vsi dopolnilni, izvršilni prednisi "lede delitve dohodka. Kolikor bi to aH »no posamezno podejtje iz objektivnih razlogov vendarle eventuelno zašlo kak mesec v zadrego zaradi izplačevanja preseganja norm, je seveda to treba urejati s pomočjo prizadetih organov. O teh pojavih na področju nagrajevanja je razpravljal tudi Svet za delo OLO, ki je ostro obsodil težnje po striženju oziroma po revidiranju norm 1'ot izredno škodljive. Temu pojavu bi morali posvetiti vso pozornost organi delavskega upravljanja, sindikalne organizacije in pristojni občinski organi. Z. ¥ objemu snežne odeje GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 9 — CENA DIN 10.— KRANJ, 3. FEBRUARJA 1958 Občni zbor Okrajnega sindikalnega soeta Ko posije sonce, je tako, kot bi bil v pravljični deželi. Vsaka snežinka je kristal ... PREDVOLILNE PRIPRAVE ŠE NEKAJ PREDLOGOV VOLIVCEV Podjetja naj izdatnejše problemov - Na sobotnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Kranj je predsednik tov. France Pogačnik v uvodnem poročilu nakazal nekatere izmed Poglavitnih problemov, s katerimi se ukvarjajo sindikalne organizacije. Med drugim je referent poudaril, da bodo morala sindakalna vodstva v prihodnje bolj prisluhniti pozitivnim težnjam članstva. Ne sme biti vprašanja, na katerega sindikalne organizacije ne bi dale jasnega odgovora delavcem. Sindikati se morajo zavzemati za to, da bo v organih delavskega upravljanja Povsod prevladoval pozitivni vpliv delavcev, ki morajo biti seznanjeni s celotno problematiko podjetij. Okrepiti Je treba tudi neposredni vpliv delavcev na vsa dogajanja v komunah. S tem bo Jfcpč zagotoviti tudi močnejšo usmeritev komun na urejanje tistih problemov, ki vplivajo na realno vrednost delavčevega zaslužka. V razpravi je tov. Gustav Zadnik fovoril o sodelovanju podjetij in občin Pri urejanju raznih problemov, ki žu-ljudi. Proizvajalci odločajo o upo-**b| ustvarjenih sredstev v organih delavskega upravljanja in v občinskih ••"Ranih, zdaj še zlasti v zborih proizvajalcev. Toda sredstva, s katerimi razl>olagajo podjetja, so večja kakor ■redstva občin. Občine same ne mo-rej<> zadovoljiti vseh komunalnih po-*reb, zato naj bi pri tem sodelovala *l,di podjetja z delom svojih sredstev, *a) delavčevo življenje ni odvisno samo njegove nominalne plače, ki jo Pr|,jme v podjetju, marveč tudi od tega, kako Je v občini urejeno šolstvo, zdravstvo, trgovinn itd. TOV. Ciril Hren pa Je v razpravi OStro •bsodil te/nje po revidiranju norm v ^•katerih podjetjih, kjer trdijo ,češ da 'Pričo novega sistema delitve dohodka "■e bodo imela dovolj iredsetv za iz-Pjacovantc preseganja norm. To pa •l zelo škodljivo vplivalo na proizvod-j,(>st dela. Ob sedanjih načelih ugotav-Jiinj;i sredstev za osebne dohodke de-JVcev norme ne predstavljajo več in-tfumenla za delitev dohodka med P°djetjc»m in družbo, temveč izključno I* nierilo za pravično notranje razdeljevanje teh sredstev po načelu: vsa- °rnur po njegovem delu. Spričo tega *a bi kazalo skrbnej.še proučevati mo-JJjbttna nesorazmerja med normami za '*j|*atnezna delovna mesta in jih odlivi jati (n. pr. med tehničnimi nor- ,-Vr|b za predlce In izkustvenimi nor- !lrr>i na vzdrževalnih delih itd.), j v razpravi so delegati nanizali še „ftv>lna druga vprašanja. V debati pa sodelujejo z občinami pri urejanju komunalnih Obsodba teže z: j po »striženju« norm administrativno vodenje, se nujno jevanja ter govoril še o vrsti aktual-hkrati postavlja potreba po tem, da nih vprašanj. Med drugim je opozoril usmerjajo razvoj zavestne politične tudi na potrebo po izdatnejšem sodelo-sile. Zato je naloga tudi sindikatov, da vanju podjetij in občin pri urejanju razlagajo, zlasti najširšemu krogu de- skupnih komunalnih problemov. Težko je hi domov Toda, poldan je! Očka In mamica bosta prav gotovo slabe volje, če zamudiva kosilo . . . Po vseh krajih Gorenjske so se končali prvi zbori volivcev, kjer so volivci, kot smo že poročali, govorili predvsem o najvažnejših komunalnih vprašanjih v svojih občinah. Na teh zborih so izbrali tudi delegate za kandidacijske konference. Prve kandidacijske konference so se že začele. Okoli 200 delegatov je na jeseniških kandidacijskih konferencah govorilo o poslancih za Republiško skupščino. Med diugim je bilo največ predlogov za tovariše — Ivana Bertonclja-Johana, Dušana Stareta, dr. Miho Potočnika, Bertija Bruna, Maksa Dimnika in druge. Za republiški zbor proizvajalcev so ati prve volilne enote, ki obsega gospodarske organizacije Železarne Jesenice in vse ostale obrate na Jesenicah, govorili o Jožetu Ulčarju in Mirku Feldinu. Razen tega pa so govorili v drugi volilni enoti, ki obsega gospodarske organizacije Železarne z obrati na Javorniku in vse ostale gospodarske organizacije1, o Jožetu Bregantu, Ivanu Peternelju in drugih. V teh dneh so bile kandidacijske konference tudi na Bledu, v Radovljici, Tržiču: v prihodnjih dneh pa se bodo sestali delegati tudi na konferencah v Skofji Loki, Kranju in na Jesenicah. KAKO BO Z VODOVODOM V CERKLJAH? Udeležba na zborih volivcev r cerkljanski občini sicer ni bila najboljš?., vendar je bila razprava zelo živahna. Volivci so največ govorili o gradnji vodovoda. Sedaj ima namreč le dve tretjini hiš v Cerkljah vodo, zato so volivci govorili o tem, kako bi napeljali vodo tudi v ostali del vasi. Za sedaj sta za to dve možnosti — ali da zgradijo v Cerkljah svoj vodovod ali pa da naredijo priključke k mengeškemu vodovodu. Volivci so predlagali, naj bi se pomenili, katera rešitev bi _bila bolj ustrezna. Razen tega so raz- pravljali tudi o zdravstvenem domu, ki ga v Cerkljah zelo pogrešajo. Predlagali so, naj bi to vprašanje čimprej uredili. Govorili so tudi o javni razsvetljavi in gradnji ceste Grad—Sent-urška gora. Ta cesta bi bila dolga približno 3 km in bi jo uporabljali tudi za prevažanje lesa iz tamkajšnjih predelov. Med drugim so govorili tudi • kandidatih za zvezne in republiške poslance. Za Zvezni zbor so se menili • tovarišu Borisu Ziherlu, za Republiški zbor pa o tov. Tonetu Fajfarju. V ZIREH IN ŽELEZNIKIH V Zireh so na zborih volivcev najvee povpraševali za bodoče delo občinskega ljudskega odbora. Zanimalo jih je, kaj bo z zdravstvenim domom ,ki že precej dolgo časa čaka nedograjen te« s posvetovalnico za matere. Zadovoljni so bili s pojasnilom, da bo posvetovalnica za matere začela delati v prihodnjih štirinajstih dneh. Govorili so tudi o kandidatih za volitve v Zvezno in Republiško skupščino. Zadovoljni bili s predlogom, da bi kandidiral za Zvezni zbor tov. Boris Ziherl in za Republiški zbor pa med drugim tov. Anton Peternelj. V Železnikih so prav tako govorili o tov. Borisu Ziherlu, ki naj bi kandidiral za Zvezni zbor, o Janku Prezlju, ki naj bi kandidiral za Republiški zbor ter o Francu Ceferinu. Zbori volivcev so bili v Železnikih mnogo slabše obiskani kot v okoliških vaseh. Kot povsod drugod so tudi tu največ govorili o komunalnih vprašanjih. V teh dneh se povsod pripravljajo na kandidacijske konference, še posebne pa na zbore volivcev, ki bodo prav gotovo bolje obiskani in kjer bodo volivci potrdili predloge za posamezne kandidate za Republiško in Zvezne skupščino, ki jih bodo predlagali na kandidacijskih konferencah. le oglasil tudi predsednik Okrajnega °ra SZDL tov. IVanre Popit, ki je I**Slenll v k *°rii li?'ris'<''1 vprašanj v zvezi z delom po-- "'nih delavcev. Med drugim je opo- j ■■ na to, da mora biti najširši krog ^'»Vcov seznanjen /. nišo politiko, ki in "'ri>* skozi razne zakone, ukrepe - P'Hlobno. Sistem nafte demokracije "-tev« namreč delovanje subjektivnih k' na i usmerja Jo množice. Vedno pravice in nalogi« prenašamo *dol. s t-Mii pa, ko zmanjšujemo lnvcev, našo politiko in odpirajo perspektivo. Teh nalog pa družbenopolitične organizacije ne opravljaj*) vselej dovolj. Razprava o nekaterih novih zakonih, denimo, se suče le v ozkih krogih ljudi, delavci pa vsebine teh zakonov le ne poznajo. Zbranih imamo kup podatkov in analiz, ki pa jih ne znamo dovolj uporabljati, zato je med ljudmi mnogo nerazumevanja nekaterih problemov. Deloma BO temu krivi tudi nekateri objektivni razlogi. Pri izredno naglem menjanju socialne .strukture prebivalstva prinašajo ljudje z vasi svojo mentalitetu v industrijska kraje. Večja koncentracija v mestih povzroča večje probleme na področju družbeno-;* standarda (stanovanj, šolstva, zdravstva Itd.). Ne moremo pa vsega opravičevati samo z objektivnimi vzroki, kajti z organiziranimi in pravilno usmerjenimi zavestnimi silami je moč marsikaj bolj urediti in doseči to, da bi mno'.ice bolj kompleksno poznale problema In seveda tudi izhode za njihovo ureditev. Naše težnje so bile, da naj ima več sred ,tev podjetji" .ki bolje gospodari. Tem težnjam je z novimi predpisi urođeno, zdaj pa je stvar pode j t i i samih, kako bodo ta sredstva razdeljevala, kako jih bodo uporabljala. Tov. Popit je ob tem poudaril, da bo pri tem igrala pomembno vlogo analitska ocena. Nato je tov. Popit obsodil nek iteTS negativne pojave na področju nagra- »VODE JE DOVOLJ!« »Se preveč bi jo bilo, če bi potrošniki z vodo tako ne razsipali,«« mi je dejal direktor »Vodovoda« Kranj, tovariš ing. arh. Anton Rajgelj. Njega sem obiskal zato, da bi mi pajasnil, ali je negodovanje precejšnjega števila gospodinj v teh ledenih dnevih, ker nimajo vode, upravičeno ali ne. -V Stra-ži.šču pri Kranju že nekaj dni čez dan ni vode, ali bi mi lahko povedali, kaj je temu vzrok?« sem ga vprašal . »Ne le v Stražišču, tudi še v nekaterih drugih višjih področjih kranjske okolice zadnje dni ni dovolj vode. Temu ni krivo niti naše podjetje niti to, da je vodovodno omrežje že tako staro in izrabljeno, temveč nekateri potrošniki sami in tudi razna društva ter nekatera induslrijska podjetja. Le-ti nesmiselno trosijo vodo dokler je in ker jo pri taksnem načinu uporabe mora zmanikati, po??m neupravičeno zabavljajo nad »Vodovodom- Kranj in vsemi tistimi, ki so odgovorni za zadostne količine vode in vodovodno omrežje.«« »Torej so pomanjkanju vode krivi izključno potrošniki?«« -Da. V privatnih stanovanjih puste ponekod pipe odprte ves dan zaradi strahu, da jim ne bi voda zmrznila in cevi popokale. Jasno nam mora oiti, da v rezervoarjih mora potem vode kaj kmalu zmanjkati; prvi so prizadeti potrošniki v višjih predelih. Mnogo bolj gospodarsko in koristneje bi bilo, če bi ogrevali prostore v katerih obstoja nevarnost, da bi prišlo do zamrznitve vodovodne napeljavo. PrecejSnje količine vode, ki jih ni bilo moč pravočasno nadoknaditi, pa so potrošila športna društva za ureditev drsališč in to brez vednosti podjetja »Vodovod«. Prav tako je tudi tovarna »Sava« več dni črpala vodo za svoje potrebe iz kraniskega rezervoarja, ker ji je lastna črpalka odpovedala, vendar tudi za to nihče dlje časa ni vedel.« -Razlogi, zakaj v rtekaterih višjih predelih kranjskega območja ni vode, so dovolj zgovorni,« sem mu pritrdil. »Ali se je potem tudi za v prihodnje bati pomanjkania vodo?« »Naše podjetje bo v letošnjem letu s pomočjo Obl.O Kranj obnovilo in moderniziralo precej vodovodnega omrežja, za poletje pa bo za napajanje kopališča in škropljenje cest montiralo posebno črpalko ob Kokri, tako da zaradi tega tudi v sušnih mesecih potrošniki ne bodo občutili pomanjkanja vode. Kljub temu pa vode ne bo nikdar dovolj, če bo potrošnja še naprej tako nesmotrna kot je bila •Joslej.« FaBo 2 GZizz €orenjsk< KRANJ, 3. FEBRUARJA li)58 PABERKI PO SVETU . •'..................... • ■•;.•'.?**?.------ ČUDNO OPRAVIČILO Po konferenci za tisk na Quai d Orsay — francoskem zu nanjem ministrstvu — je pomočnik ministra pristopil k dopisniku Tanjuga in takole opravičil piratski napad francoskih vojnih ladij in letal na jugoslovansko trgovsko ladjo »Slovenija«: »Nima smisla vztrajati na pravnih vprašanjih. Vi ste izgubili igro in prav bi bilo. da p°ntl°men-sko prenesete poraz. Mi smo rrekršil mednarodno pravo in če bo stvar prišla pred haško sodišče, bomo verjetno proces izgubili. Toda o'itno je, da ladji nismo mogli pustiti prostega prehoda.« Milo povedano je tole opravičilo kaj čudno. MINE IN VLJUDNOST Grška vlada je že večkrat predlagala Albancem, naj bi skupaj očistili Krfski kanal, ki je še iz druge svetovne vojne poln morskih min. Tako bi močno olajšali pomorski promet in pospešili priliv tujih turistov v te kraje. Pred nekaj tedni je albanska vlada končno le pristala na te predloge in sporočila Grkom čas in kraj, kjer naj bi s čiščenjem začeli. Grška mornarica je takoj poslala na Krf čistilce min in kompletno ekipo strokovnjakov. Na Krf je prišel celo komandant grške vojne mornarice Lapas, da bi •pazoval uničevanje minskih polj v kanalu. Kljub temu pa, da so bili Albanci tisti, ki so predlagali Grkom začetek del, so jih Grki 15 dni laman čakali na Krfu. Kakorkoli so že upravičeni vzroki za razprtije med dvema vladama, pomeni bojkotirati sestanek, ki si ga sam napovedal — skrajno nevljudnost. ZLI DENAR Podkomite za vojno pripravljenost *f ^»>— senatnemu odboru za projektile program .17 točk, ki naj bi pospešil in okrepil ameriške napore na tem področju. Osnovne misli tega programa so, da je treba iz-Loijjutd predvsem alarmni sistem, nadalje zaklonišča in pohiteti z izpopolnjevanjem projektilov vseh vrst. ✓ ta namen je tudi letošnji vojni predračun povečan za dobro milijardo dolarjev. Za izgradnjo zaklonišč pred hidrogenskimi bombami pa bi bilo potrebno nadaljnjih 40 milijard dolarjev. In vsa ta sredstva naj bi se investirala v nič v času, ko narodi v nerazvitih deželah trpijo pomanjkanje in si pritrgujejo od ust, da bi izgradili industrijo, ki jim bo omogočila šele človeka vredno življenje. ABC LJUDJE IN DOGODKI „ZDRUŽENA ARABIJA" izdaja Časopisno podjetje »gorenjski tisk. / direktor slavko bezn1k / ureja uredniški odbor • odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva številka 397 — telbpon uprave st. 475 f tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 din. mesečna naročnina 50 din Prehodne padavine in topleje. Ni pa še znano, če bo nastopila odjuga ali ne. Na Bližnjem vzhodu nastaja nova država — Združena arabska država. Dve arabski deželi — Sirija in Egipt — sta sklenili, da se bosta spojili v skupno zvezo z enotnim parlamentom, skupno vlado, ustavo, vojsko, in zastavo. Prvi predsednik bo začasno dosedanji egiptovski predsednik republike Gamal Abdel Naser, kmalu pa bo splošno ljudsko glasovanje o novem predsedniku in ustavi. Nova država bo štela kakih 25 milijonov prebivalcev in bo pomenila znatno silo na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot njena velikost in moč pa je pomembno dejstvo, da se združujeta dve arabski deželi in da se tako počasi uresničuje sen o arabski enotnosti. Arabci so danes razdeljeni v številne države, deželice in ozemlja od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva, od Maroka do Iraka in Saudske Arabije. V vseh pa živi enotni arabski narod, ki govori isti jezik — arabščino in priznava kot glavno narodnost le arabsko poreklo. Da v takih pogojih obstajajo močne težnje po združitvi, je po- vsem razumljivo. Spomnimo se samo, kako so v Evropi narodi v minulem in še v tem stoletju po vsej sili težili, da bi se združili v okrilju enotne nacionalne države. Nič manj torej niso opravičene arabske želje po Združeni Arabiji. Toda tem težnjam stojijo nasproti druge, ki so hkrati tudi zoper sedanjo združitev Egipta in Sirije. Tu je v prvi vrsti Izrael. Židovski državi nikakor ni všeč, da bi imela na svojih mejah enotne, močno arabsko deželo. Vsekakor ji je bolj po volji, da so te dežele razdrobljene in celo sprte med seboj. Izrek: »V slogi je moč!« in seveda obratno — pa ni znan samo v izraelski prestolnici Tel Avivn, pač pa tudi v ostalih zahodnih glavnih mestih. In ker arabske dežele pokrivajo tako občutljivo področje, kot je s petrolejem bogati Bližnji vzhod, potem je tudi za zahodne interese bolje če je namesto enotne arabske dežele tam cel mozaik držav in državic. Težave pa so tudi med samimi arabskimi deželami. V mnogih izmed njih so na oblasti zaostali fevdalni režimi. Vladajoče kaste in dinastije v teh arabskih deželah pa le predobro vedo, da bodo lahko svoje posebne pravice in ko- risti ohranile samo v tesnem okviru umetnih meja. Čeprav so v besedah vsi v prvi vrsti Arabci, pa jim je do združitve Arabije prav tako malo kot do koristi svojega zaostalega in revnega ljudstva. Zato je jasno, da bo morala združitev vseh arabskih dežela pomeniti ne samo nacionalno, marveč tudi socialno in gospodarsko osvoboditev. Skratka, le s splošnim napredkom in razvojem arabskih dežela, bodo udarjeni temelji za njihovo združitev. Zatorej ni nič čudnega, če sta se zdaj prvi združili tisti dve arabski deželi, ki sta najnaprednejši, tako na gospodarskem področju kot v družbeni ureditvi. Pomen te združitve je tem večji, ker sta to dve državi, ki sta se doslej zavzemali za politiko miroljubnega sožitja, sodelovanja z vsemi ostalimi državami. Postojanke miru na razburkanem področju Bližnjega vzhoda bodo tako dobile nov močan steber podpore. Do Združene Arabije je slej-koprej še vedno zelo daleč, toda ne glede na to pripada Egiptu in Siriji zgodovinska zasluga, da sta v tej smeri napravila prvi, odločilni korak. MARTIN TOMAZIC v nedeljo smo zabeležili JESENIČANI DRŽAVNI PRVAKI Jesenice, 2. februarja. — Danes popoldan je bilo pred približno 4 tisoč gledalci na drsališču pod Mežakljo prvenstveno srečanje za državno prvenstvo med Jesenicami in Partizanom iz Beograda. Domačini so zmagali z visokim rezultatom 5A (2:1, 3:0, 0:0). Strelci golov so bili za Jesenice Brun in Klinar po 2 ter Čebulj enega, za Partizan pa Mijušković. V prvi tretjini je bila igra zelo lepa. Domači so takoj ostro napadli Bla-gojevičeva vrata, ki jih je že v prvi minuti zadel Brun. Drugi gol je v sedmi minuti dosegel Klinar. Kmalu za tem so bili uspešni gostje, ki so znižali na 2:1. Druga tretjina je bila zelo ostra in borbena in je odločila o zmagovalcu. Jeseničani so v treh minutah dosegli tri gole in s tem končen rezultat. Gostje svojih redkih priložnosti za dosego boljšega rezultata niso znali izkoristiti. V zadnji tretjini sta obe moštvi zaigrali zelo borbeno, vendar nihče več ni mogel doseči gola. U. JESENICE : OBERSHENVVEIDE 4:5 (1:0, 1:4, 2:1) ' Jesenice, 2. februarja. — Jeseničani so sinoči v povratni tekmi v hokeju na ledu z moštvom iz Barlina zgubili z istim rezultatom kot pred mesecem dni na turneji po Vzhodni Nemčiji. U. POLFINALNO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Skofja Loka, 2. februarja. — V soboto in nedeljo je bilo v Skofji Loki polfinalno ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 12 ekip. Tekmo- vali so v dveh skupinah. Zmagovalca in drugoplasirani ekipi imajo pravico nastopa na finalnem tekmovanju v Ljubljani. REZULTATI: I. skupina: 1. Ilirija 5 zmag, 2. Maribor 4 zmage, 3. Koper 3, 4. Kemičar (Hrastnik) 2, Mladost 1 zmaga. II. skupina: Fužinar (Ravne) 5 zmag, 2. Partizan (Skofja Loka) 4, 3. Branik 3, 4. Nova Gorica 2, 5. Golnik 1, 6. Radovljica brez zmage. Med posamezniki v prvi skupini je bil najboljši Čresnovec, Ilirija in v drugi Svoljšak, Skofja Loka. C. A. VELESLALOM V BOHINJSKI BISTRICI Bohinjska Bistrica, 2. februarja. — Danes je bilo tukaj meddru-štveno tekmovanje v veleslalomu, ki ga je organiziral SK Bohinj. Startalo je 23 članov in deset mladincev, ki so morali prevoziti 2000 metrov dolgo progo z 36 vratci in 500 metrov višinske razlike. REZULTATI: člani: 1. Dornik (Ljubelj) 2,00,8; 2. Zugovic (Jesenice 2,01,8; 3. Sumi (Triglav) 2,02,6; 4. Pogačnik (Enotnost) 2,03,3; 5. Ilija (Enotnost) 2,03,7. Mladinci: 1. Stefelin (Jesenice) 2,59,4; 2. Cop (Blejska Dobrava) 4,17.0; 3. Stopar (Blejska Dobrava) 4,23,5. j. R. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN STRA2ISCE Stražišče, 2. februarja. Sinoči je bil v Stražišču redni letni občni zbor TVD Partizan Stražišče. Poročila, ki smo jih slišali govore, da je bilo delo tega društva zelo uspešno, še posebej z mladinkami, ki so na raznih republiških in zveznih tekmovanjih o trgovski mreži industrijskih podjetij Ko govorimo o izpopolnjevanju trgovskega omrežja, bi bilo prav, da bi svoj delež za izboljšanje trgovskega omrežja prispevala tudi industrijska podjetja s tem, da bi v mestih in industrijskih središčih odpirala tudi lastne lokale. To velja še zlasti za tista industrijska podejtja ,ki proizvajajo blago za industrijsko potrošnjo. Povprašali smo nekatera podejtja na Gorenjskem, kakšne načrte imajo s tem v zvezi in na kakšne probleme so do sedaj naleteli. Tov. France Kavčič, direktor tovarne klobukov »Sešir« Skofja Loka pravi takole: »Naše podjetje — tovarna klobukov »SeAir« v Skofji Loki — proizvaja za potrošnike modne proizvode, ki zahtevajo specializirano trgovino. Zato si prizadevamo, da bi si uredili lastne trgovske lokale. Le na ta način se bomo lahko izognili nepotrebnim in nekvalificiranim posredovalcem in le na ta način bodo proizvodi tudi cenejši. Neposreden stik s potrošniki nam omogoča tudi, da zvemo njihove pripombe in želje. Hkrati pa lastna trgovska mreža omogoča tovarni, da nudi potrošnikom novitete spomladanske in jesenske sezone. V načrtu imamo, da bomo odprli trgovine v vseh republiških centrih oziroma večjih mestih. Najvočaj ovira pri našem dosedanjem delu pa je pomanjkanje lokalov. Cene lokalov so previsoke, čemur je vzrok premajhna odgovornost nekaterih podjetij) ki se ukvarjajo s takšnim poslom« Tov. Niko Zumer, direktor tovarne kovinskih in elcktromehanskih izdelkov »Niko« Železniki: »Ntjl tovarna izdeluje proizvode, ki so dokaj specialni Te proizvode morejo prav zaradi tega, po našem mnenju, prodajati samo trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo laboratorijskih in medicinskih instrumentov. Te specializirane trgovine se hkrati ukvarjajo tudi z uvozom teh vrst aparatov. Za naše proizvode, ki so namenjeni široki potrošnji, smo se vključili v industrijsko skupnost »Maris« Maribor, ki je že pričela ustanavljati svoje servise po vsej državi. Verjetno se bo tudi število teh prodajaln povečalo, če bodo potrebe večje. Ker smo mi pač vključeni v to skupnost, se bomo še nadalje posluževali te povezave in prodajali tako svoje izdelke v teh specializiranih trgovinah.•< Zaradi važnosti tega navedenega problema hi morda le kazalo, da bi o tem razmišljala tudi ostala podjet ja. dosegle odlične rezultate. V razpravi so govorili tudi o sodelovanju s športnimi društvi. Novi odbor bo vodil tov. Oman Franc. v Šenčurju otvoritev smučarske SKAKALNICE Šenčur, 2. februarja. — Danes popoldan je smučarska sekcija iz Šenčurja odprla v Srednji vasi pri Šenčurju novo 20-metrsko skakalnico. Slavnostni prireditvi je prisostvovalo okoli 400 gledalcev. Otvoritev je bila združena s skoki, ki se jih je udeležilo 26 tekmovalcev iz Šenčurja in okolice. Največ točk pri članih so osvojili Polde Matal iz Šenčurja, pri mladincih Edo Rekar iz Hrastja, pri pionirjih pa Slavko Merkun iz Šenčurja. Izven konkurence je največ točk osvojil Alojz Dežman iz Kokrice. Po končanem tekmovanju so najboljšim razdelili diplome. Novo zgrajeno skakalnico so člani sekcije zgradili sami s prostovoljnim delom, gradbeni material pa so naprosili pri tamkajšnjih kmetovalcih. -*n V KRANJU NAJBOLJŠI LJUTOMERCAI*« . . . Kranj, 2. februarja. — Danes se je začelo tekmovanje v republiški kegljaški ligi, v kateri sodeluje 15 ekip. Rezultati s kranjskega kerjlji-šča: Ljutomer 485!), Zvezda (Ljubljana) 4854, Betcn (Celje) 4851, Branik (Nova Gorica) 4749. Zaradi izenačenosti nastopajočih ekip je bilo tekmovanje nadvse zanimivo. ... NA JESENICAH PO JESENIČANI Jesenice, 2. februarja. — Na štiristeznem kegljišču na Jesenicah je bil danes Iroboj kegljaških moštev, ki so se srečala v okviru republiškega prvenstva. Vrstni red je bil naslednji: Jesenice 4845, Trbovlje 4667 in Ilirija iz Ljub-t]aaMf583. u. V KRANJU SO KONČALI S PRVIM SANITETNIM TEČAJEM V DRŽAVI Kran|, 2. lehruar|a. — V soboto dopoldan je bil v Kranju končan prvi enotedenski višji nadaljevalni sanitetni tečaj, ki ga je organizirala okrajna gasilska zveza za Gorenjsko in ki se ga je udeležilo 30 tečajnikov iz občinskih gasilskih zvez Gorenjske. Udeležili so se ga le tisti, ki so že končali začetne sanitetne tečaje. Tečajnikom so predavali: dr. Ivan Bajielj, dr. Janko Bežek, dr. Pe-trič, dr. Premrou ter medicinska sestra Zdenka Strous. Anica Car-man in Helena Korošec pa sta imeli praktični del tečaja. Predavali pa so jim tudi še nekateri strokovnjaki o razvoju gasilstva in o gasilski zakonodaji, o proti-*vionski zaščiti in drugem. V soboto so tečajniki polagali praktične in teoretične izpite. 14 tečajnikov je opravilo izpit /. odličnim uspehom, 14 s prtivdohrun in 2 z dobrim. Poveljnik republiške Gasilske zveze Slovenije Muan Spi-car je pohvalil organizacijo tečaja in dejal, da je bil to prvi tovrstni t«č«j v državi -an naša KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV ŽELEZARNE JESENICE V dvorani delavskega doma na Jesenicah je bila v torek popoldne letna konferenca Zveze komunistov Železarne Jesenice, ki se jo je udeležilo 125 delegatov. Referat, ki je ilustriral velike uspehe jeseniške železarne v minulem letu, kar je v valiki meri zasluga članov ZK kot ostalih članov kolektiva, nanizal ostale uspehe in probleme, se dotaknil bodočega programa dela, vloge komunistov v gospodarskih organizacijah in podčrtal važnost vključevanja mladine v samoupravljanje, je podal sekretar, tovarniškega komiteja tov* Slavko Markelj. V razpravi, ki je sledila referatu so se dotaknili jeseniških problemov in pri tem tudi neustreznega plana novogradnje. Sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Popit, ki je prisostvoval konferenci je priporočil določitev prioritetne vrste novogradnje z referendumom ter dejal, da pomanjkanje trgovskih obratov ter raznih obrtnih delavnic poslabšuje družbeni standard na Jesenicah. Ugotovljeno je bilo, da se je o tem vprašanju razpravljalo že na mnoeih konferencah, medtem ko storjenega po tem vprašanju ni bilo še skoraj nič. Živahni razpravi, ki je nanizala vrsto problemov, so sledile volitve novega tovarniškega komiteja ZKS. SEMTVARJI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVE^a V RADOVLJICI DOBRO OBISKANI Občinski sindikalni svet Radovljica je priredil v dneh od 21. do 23. januarja seminar o Zakonu o delovnih odnosih. Seminarja se je udeležilo preko 70 predstavnikov delavskihi svetov in upravnih odborov tn. VEDNO vi C ko\( i kine PUBLIKE v kranju Letošnji koncerti, ki jih je zabeležila kranjska koncertna kronika so zlasti v primerjavi z lansko koncertno sezono, nadpovprečno dobro obiskani. Prireditelj — Koncertna poslovalnica V Kranju, tolmači ta pojav s tem, da jo okus občinstva iz leta v leto bolj i/brušen in si želi zares umetniških glasbenih prireditev. Vse kaže, da utegne biti ta ugotovitev povsem pravilna, kajti tudi ponedeljkov Večer baleta in opernih arij je zabeležil tesno zasedeno dvorano Prešernovega gl"d ilišea in viharno navdušenje obiskovalcev. Tokrat so nastopili člani ljubljanske Opere sopranistka Van-da Gerlovič in tenorist Alpillo Planinšek. Slednji je prodvs'in navdušil publiko s svojim čudovitim glasovnim materialom. Hn-1 Sitno umetnost sta mojstrsko posredovala Majna Sevnikova In Gorazd Vošpernik. S. KRANJ, 3. FEBRUARJA 1958 Glas Gorenjshfi 3 SNEG JE DOBRODOŠEL ►Do kdaj bi lahko popravili slopju, kjer je tudi zobna ambu- trebujem Jo kot kruh!« budilko, podplatili smučarske lanta čevlje, oprali perilo, obrnili plašč .. .« Na taka vprašanja so ondan Odgovarjali obrtniki v kranjskih DOLGČAS V KOPALNICI ►Kopal bi se rad.« ►Prho ali kad,« se je oglasilo delavnicah. Janez, denimo, da vprašanje, ki je bilo hkrati od-mu je tako ime, je prišel pred govor. kratkim iz vojske. V kranjski Ko je Janez stopil v kopalni-tovarni je dobil zaposlitev in po co, z milom in brisačo, se je ču-čudnem, srečnem naključju na- dil. Bil je edini kopalec ob 10. uri dopoldne. Prijazen urar v ozki ulici za ►►Delikateso« se je zamislil. ►►Moral bi jo videti, kaj ji je. Morda se vam niti ne splača, da bi jo dali v popravilo. Zdaj so dobre budilke tudi naše, zemunske. No, prinesite jo, da vidim. Morda bo še dobra.« Mesec dni brez budilke! Kdo naj ga zjutraj pokliče? Vsak dan Neprijeten je bii bo zamujal v tovarni! Tako je kaj kasneje celo sobico v predmestju. Večje sreče ni pričakoval. Toda težave so se šele začele. Stena nad vrati, kjer je odpadel omet, je sramotno kazala goloto opeke, žica do svetilke na nočni omarici je bila potegnjena kar po podu, ključavnica ni držala ... Kar pa je bilo prav v teh dnevih sibirskega mraza najhuje — iz peči se je nevzdržno kadilo in skozi razbito šipo v oknu je ledeno pihalo. Janez je Začel svoj zimski kros od steklarja do ključavničarja, od pečarja do pleskarja ... V dobrih 14 dneh (seveda si je za to vzel dopust v podjetju) je že imel urejeno sobo. Pravimo že, ker je v začetku obetalo dokaj bolj črno. Seveda je zraven tudi sam šušmaril, zlasti pri električni napeljavi, kjer se je počutil bolj doma. PRIDITE POGLEDAT! Ko si je Janez uredil sobo, prinesel kovčke in zavoje ter začel zlagati stvari v omare in police, je nastala druga skrb. Obleke, čevlji, perilo in celo stara budilka so bile krvavo potrebne Popravila ali čiščenja. Najprej se je Janez z zavojem obcutekj da ga čaka nekje na razmišljal Janez, ko je stopil na umazanega perila sramežljivo hodniku snažiika) da bi za njim uiiCo in še zmeraj slišal tisti -javil v gospodinjskem biroju na očistila kad> da je ves prostor čez mesec dni. Zato, ne bodi len, Koroški cesti. tako prjjetno segret in da je on je zavil še k urarju na Prešer- »Do kdaj mi lahko operete?« pri vsej tej udobnosti edini gost. novem trgu. Uslužbenka je pregledala spi- Tbda, kot pravijo, ni vedno -Ce se vam mudi, če jo težko sek perila, preštela in pregleda- tako. To edino javno kopališče v pogrešate, jo že drugi teden dola vsak kos posebej in dejala: Kranju, ki posluje ob sredah, bite nazaj,« je dejal mirno urar »Pridite pogledat čez teden!« petkih in sobotah, je v resnici in gledal izpod naočnikov. Janez je obotavljaje se nada- nezadostno izkoriščeno. Ob sre-Ijeval, da bi rad dal zakrpati dah, zlasti dopoldne, so kopalci OBLEKA: CEZ POLDRUGI MESEC ... Tako so dejali Janezu v krojaški delavnici Gorenjske obla-čilnice na Partizanski cesti. ►►Imamo veliko dela. Cez poldrugi mesec pridete na vrsto. Razen če...« Tisti »če«, ki bi verjetno pomenil nujnost (poroka, potovanje ali kaj sličnega) je Janeza motil. Takih vzrokov ni imel. Zato je šel naprej po mestu in iskal. Pogled mu je obstal na velikem napisu krojaške delavnice pri Cenčiču. »Ni tu mojstra. Oglasite se pozneje,« je dejal eden od mlajših krojačev, morda vajenec. Na trdovratna vprašanja, do kdaj pa bi lahko sešili obleko, pa je le dejal: »Morda v treh tednih.« ...ALI POPOLDNE Novi lokal Gorenjske oblačil-nice je kar prikupen. Janez si je Sl'ajco. Na ovratniku so se bile le bele vrane. Toda ob sobotah koj pomeril suknjič. Kar gotova namreč že pojavile ►•dlačice«. popoldne stoje dolge vrste do obleka za 14.000 dinarjev! Raz-»Obrncmo ga. Imamo tudi šl- nadstropja in ljudje čakajo po meroma poceni! Seveda to ni vdjo,« je strokovno ugotovila dve ali tri ure, predno pridejo pravi kamgarn, je ugotavljal. »To popravimo! Koj vam popravimo!« Hip nato je bil Janez zadaj za zaveso. Spretna roka ga je tipala, mečkala po ramenih in plečih, vrtel se je meter in v suknjiču je ostalo nekaj bucik in križci bele krede. »Se lahko vrnete čez dobro uro. Ali morda popoldne?« Pritrdil je in popoldne je že imel obleko. Obleka po mori, kot je pravil zvečer kolegom pred kinom, kajti na obleko iz konfekcije, dasiravno so mu zatrjevali, da mu dobro pristoja, ni bil ponosen. ČE SE VAM MUDI — POJUTRIŠNJEM Vsa Gorenjska v znaku smučk, sank in vetrnih jopičev je vzpodbudila tudi Janeza. Toda njegovi gojzerji so bili strgani. Zato je naslednje popoldne krožil po kranjskih čevljarskih delavnicah. »Čez kakih 10 dni! Imamo veliko dela! Pridite še pogledat!« so odgovarjali Janezu. Toda v čevljarski delavnici pri Kristanu ob 'savskem mostu so ga osrečili. »Če se vam mudi, pojutrišnjem bodo verjetno gotovi. Pridite pogledat,« so mu obljubili z dokaj resnim prizvokom. Če je obljuba tudi držala, nismo ugotovili. Toda, verjemimo besedam! POD PREPLESKANIM STROPOM Tako je Janez, novi prebivalec Kranja, v dobrem poldrugem mesecu uredil sobo in ostalo. Perilo je bilo v pranju, srajca pri šivilji, čevlji — »pojutrišnjem . . .« Na hitro je imel urejeno obleko (čeprav je kupljeno blago še vedno čakalo v kovčku), kmalu bo popravljena tudi budilka in — samčevo gnezdo bo spleteno. Ko se Janez zvečer vleže in se zastrmi v prepleskani strop ter razmišlja o vseh teh obrtnikih, o vseh teh zakotnih, temačnih delavnicah, pride do zaključka, da razen visokih tovarniških dimnikov človek le potrebuje še nekaj, kar mu tovarne ne dajo. K. Makuc Bohinjski kmetje prepeljejo ser o s planin v dolino na saneh ,ln zakaj te ne bi brcnil?" Obrtniška delavnica v gorenjskem mestecu. Ura je šest zjutraj in mraz pritiska z vseh strani. Zaman se mojster ozira na vhodna vrata, kjer bi se moral že pred časom pojaviti vajenec. Pa ga ni bilo. In kdaj bi že moral zakuriti peč! Kdaj bo le delavnica topla? Kako se bodo le v tem jutranjem mrazu počutili vsi, ki bodo potem še cel dan varili, kovali in klepali. Nič ne pomaga: vajenca ni! Sele ko mine ura in pripelje končno tudi avtobus, ki vozi normalno eno uro za vlakom, tedaj . . . »Mojster, prosim, oprostite . . .« »Ti bom dal mojstra, mulec! Bomo mi na tvoj rovaš zmrzo-vali. kaj? Alo, marš varit!« Inozemsko Je pa le . Uslužbenka in rekla: *Do konca drugega tedna bo tudi to že oprano in popravljeno.« Janez je bil vesel take rešitve, bi začel s temeljito čistočo, te pobaral za kopališče in kmalu kakšnem času bi mi jo lahko ie že bil pred okencem v po- popravili, če jo prinesem. Po- na vrsto. GORJE — MESEC DNI BREZ BUDILKE! »Imam budilko, ki ne teče. V Mlada prodajalka ga je z zapeljivim nasmehom prepričevala, da mu suknjič kar dobro pristoja. Tudi hlače^ si je pomeril. Samo desni rokav suknjiča! Malo predolg se mu je zdel in v ramenih kot da nekaj tišči. Zdaj je obdobje sindikalnih izletov v Trst. Pa je šla tudi Mi-cika, ker si je že dolgo želela imeti lepe italijanske čeveljce, ki so kakor copate in imajo tisti prikupni muckasti vrhnji rob. Dve uri je hodila po tržaških trgovinah, ne da bi se mogla odločiti, kakšne čeveljce naj kupi, da ji bodo prijateljice doma bolj zavidale. Potem pa se je že nevarno približevala ura, ko bi se morala vrniti na avtobus, zato se je naglo odločila in kupila v naslednji trgovini kar prve copate, ki jih je ponudila prodajalka. Doma jih je seveda takoj pokazala prijateljici. Le-ta jih je skraja nevoščljivo ogledovala, potem pa nenadoma skoraj veselo vzkliknila: »Glej, glej, saj si copati nista par. V barvi se razlikujeta za cel ton. Eh da, saj sem slišala praviti, da odrinejo v Trstu našim ljudem sam izvržek in pa tisto, kar ni več v modi.« Micika je pri svetlobi pozor-nejše pogledala copatke. Nekaj trpkega ji je preletelo obraz. Barva se res ni docela ujemala. Toda Micika ne bi bila Micika, če bi pustila prijateljici uživati nieno razočaranje. Brž se je znašla: »Nič ne de! Saj kadar hodim, nista nogi nikdar vštric, ker vedno ena zadaj ostaja, tako da ne bo nihče opazil malenkostne razlike v barvi.« Ne vem, če Micika zdaj te copatke nosi ali ne. Nekaj inozemskega pa ima le in to ni kar tako. Z. Fanta je prizadelo. Poldrugo leto dela že pri mojstru, ki je bil do tega trenutka le redkokdaj grob. S prizadevnostjo je hotel potolažiti mojstrovo jezo. Vedel je, kaj mu je storiti: Ampak smola — ko je skušal odma-šiti jeklenko s kisikom, je od-letel zamašek nekam v neznano. Lahko bi samo še gledal za njim ... »Mojster .. .« »Ti bom dal jaz mojstra! Eno boš dobil v r...! Potem boš znal odpirati jeklenke! Taka nemarnost! Mar misliš, da mi jeklenke podarjajo?« Poba je po naravi plašen in vedno skuša opraviti, kar mu kdo ukaže. Tokrat pa se je le skušal upreti: »Brcnili me ne boste, mojster!« »In zakaj te ne bi brcnil?« Zamolkel udarec. Tišina. Nemi pogledi. In še enkrat plosk udarec. Tak, ki zaboli. De'avnica miruje. Vse je onemelo. Vsi gledajo vajenca. Vsi vedo, da se vsak dan pripelje osem kilometrov daleč in pri tem uporablja troje prometnih sredstev: kolo. avtobus in vlak. Vsi vedo, da mora mati oskrbeti vsako jutro očeta in pet otrok. Vsi vedo, da v taki družini človek lahko brez krivde zamudi avtobus ali vlak. Pa vendar se je zgodilo .. . Prvi se zgane pomočnik. Vse oči se upro vanj, vsa moreča tišina delavnice je legla nanj, na njem je obvisel proseči pogled nebogljenega vajenca. »Ni bilo prav, mojster . . .« To ni osamljen primer, čeprav jih je malo. Bolje: vedno manj jih je. Kje je tisti čas, ko jih ne bo več? France Bitenc ► Strašni so ti ljudje! Ste slišali o tistem gnusnem zločinu? Grozno! Celo družino je pomoril! »A, ja! Slišal sem. Obesiti bi ga morali...« je dejal starejši moški, pogledal naokoli po sediv.ih vagona in začel a tihimi, zaupnimi besedami: »V Tržiču se vsi zgražajo in kot sem slišal sinoči...« Štiri glave skupne družbe so se še bolj združile in kramljanje Je nadaljevalo: »Da, osemnajst let je dobil. Bilo je v časopisu Črno na belem napisano.« »Res? Tega pa nisem našel,« je šepnil drugi v kotu pri oknu in gledal na debelo /in i ne žabniške kozolce, ki so bežali mimo vlaka. »Bilo je, bilo v časopisu. Vsi so to brali! Oh, kak škandal! Pa govorijo o pravici, o socialistični morali!« Vlak je že bil v Skofji Loki. Zona in starejši moški sla Izstopila. Ostala dva pa sta le naprej govorila o tem nezaslišanem zločinu. , Vstopili so novi potniki. Na drugem koncu vagona so se ustavilo tri ženske. »Ste slišali o. . .« je začela ena ie kar stoje, medtem ko Je odlagala rdeči ceknr v kot sedeža. »Ja, nekaj sem slišala, ampak. . . Samo 18 mesecev Je dobil, pomislite! V časopisu Je to pisalo črno na belem. Vsi so brali.« POHUJŠANJE V DOLINI KRANJSKI »Da! Osemnajst let je dobil,« je rekla druga in trdila, da povsod pravijo, da Je to premalo. »Se .gauge so premalo,« je končala z odločnim glasom. Potem so se komentarji ustavili ob temelji-U'jšem pojasnilu tretje sopotnice. Njeni prsti so se ustavili med pletilkami in rahlo nagnjena k sopotnicam je do podrobnosti pojasnila to tragedijo s poslednjimi vestmi: »Ne, ne! Na smrt so ga obsodili. Potem pa so mu znižali kazen na lf) mesecev. Tako je bilo in ne drugače. Pisalo je to v časopisih.« Pogledi so se uprli v njo, se zaustavljali na rahlo zavezani ruti in na temnosivi nedokončani nogavici med pletilkami ter iskali njene oči pod nagubanim čelom, ki so bile tako 6rečne, da so lahko brale v časopisju podrobno poročilo o grozotnem zločinu. Podrobna pojasnila so bila pretresljiva. Na koži se Je pojavljala kurja polt, ko Je žena pripovedovala o življenju tega zločinca, njegovih načrtih in namenih in o samem umoru. Strašno! Ko je pravila, kako je prišlo vse na dan, kaj vse so ugotovili in našli in kako je bil zločin storjen, je svoje besode dopolnjevala z mahanjem rok, z bolestnim zvijanjem in z igralsko mimiko na obrazu. Vlak je zaškripal in se ustavil. Govornica ni tega opazila. Govorila je naprej. Nenadoma pa je planila pokoncu: »Medvode!« Po-gtabila je plašč in pletenje kar pod roko in hitela proti izhodu, kajti vlak se je že začel pomikati naprej. Po krajšem molku in razmišljanju o zanesljivih vesteh, ki so bile v časopisu, so tri sopotnice nadaljevale razgovore. Zgražale fo se nad ljudmi, ki so taki zločinci, zgražali nad sodiščem, ki jih premalo sodi in ugotovile, da je današnji svet vedno bolj pokvarjen. »Tako pravijo v našem kraju vsi od kraja!« »Tudi pri nas se ljudje zgražajo,« je rekla gj druga, ki očividno ni hotela zaostati z moralnimi nauki. Take govorice, komentarji, zgražanja in obsodbe ter strah pred pretečo moralno pokvarjenostjo so se razširile po vseh krajih, kot azijska gripa so se pojavile do zadnje hiše. Nazadnje, prav nazadnje so se pojavile celo v uredništvih, na sodiščih in morda celo v stanovanju »zločinca«. Arhivarji in statisii-čarji so pregledali časopise s povečevalnim steklom, sodniki in tožilci so prebrskali vse spise. Nikjer ni bilo sledu o tem zločinu, nikjer trohice o tem zločincu, ki, oj groza! še vedno živi, dela in hodi po mestu. Nič zato, če se zgodi krivica nekemu človeku in z njim vred njegovi družini. To je ena sama žrtev, a zadoščenje tisočerih kram-ljavcev je baje zelo velika. O čem naj bi sicer govorili v teh pustih zimskih dnevih na vlakih in gostilnah? O čem naj bi kramljali, ko je polemika o Prešernovem gledališču že zastarela, ko še ni tretjega satelita? Morda bi sicer govorili o predragi salati, o neurejenih cestah, o nagrajevanju v podjetjih, o kosteh pri mesarju, o slabi elektriki in morda celo o kandidatih za volitve. Toda to bi bilo bolj dolgočasno. K. M. 4 Glas Gorenjske KRANJ, 3. FEBRUARJA 1958 Domenili so se zlahka. Špan je obljubil dekletu balo, kakršna pritiče nevesti iz dobre hiše in deset tisočakov dote. Pet jih je obljubil našteti na poročni dan, pet jih bo izplačal Johan, ko prevzame gospodarstvo. Snubača sta v ženinovem imenu obljubila, da bo dal nevesti zapisati dolgo njivo ob Lipnici in travnik pod gozdom. Dogovorili so se še, da bodo v postu naredili pisma, poroka pa bodi takoj po veliki noči. Potem so si segli v roke in pili na zdravje ženina in neveste. Zadnjo predpostno nedeljo so pri Gašperinu čakali, da bo prišla nevesta na oglede. Ana je pripravila vse tako, da bi ogledniki ne imeli čemu prigovarjati. V zgornji hiši je pogrnila mizo in razpostavila pražnji porcelan, nakopičila je toliko peciva, kakor bi pričakovala svatov in postavila zraven dve buteljki najboljšega vina. Aleš in Ana sta morala sama sprejeti oglednike, Dominika ni bilo na spregled. Bili so štirje: Špan, Marinka, Jarem in Koš-melj iz Železnikov, Marinkin stric po materi. Možje so nosili praznične črne suknje, izpod zavihkov so se jim bleščala škrobljena oprsja belih srajc. Košmelj je imel trd polcilinder in sprehajalno palico s pozlačeno bunko na koncu. Brat in sestra sta jim segla v roke in Ana jih je vprašala ali si hočejo najprej ogledati hišo, ali bi prej kaj prigriznili. »Najprej opravki,« je rekel Špan. »Kaj veš, Ana, lahko se še vse podere in bi te brez potrebe oškodovali pri jedi in pijači.« Zasmejali so se in šli po hiši. Ana jih je vodila. Gibčna in urna je po vrsti odpirala vrata in jim razkazovala prostore, ki so bili namenjeni mla-demu paru. Nazadnje je vprašala nevesto, ali je zadovoljna s skupno kuhinjo, ali naj bi raje prezidali čum-nato, v kateri je prej spal Dominik. Marinka je brez obotavljanja odgovorila: »Mislim, da bi zidali. Do velike noči bo lahko gotovo.« Košmelj je dejal, da bo najbolje tako, ker ni dobro, če stoje ženske skupaj pred ognjiščem, Špan pa je resno dostavil, da mora imeti Marinka lastno kuhinjo že zato, ker bo imela tudi svoje posle. Ogledniki so bili zadovoljni in so dobre volje posedli v zgornji hiši. Nevesti je bila zgornja hiša zelo všeč, veselila se je, da si bo lahko v njej uredila spalnico, pri Gašperinu se ji je zdelo vse bolj prostorno kot doma. Košmelj je nalil vina, nato so trčili in izpili do dna. Možje so si prižgali tobak — oni trije dolge vržinke, Aleš cigareto. Domenili so se, kdaj bodo šli delat ženitovanjsko pismo in še enkrat pretresli podrobnosti. Aleš je še omenil, da bi strica Miklavža rad obdržal pri sebi. »Pravzaprav bi morali skrbeti zanj vsak pol,« se je vtaknila v pogovor Ana. , »Saj ni srenjski berač,« je rekel Aleš. »Jaz bi rad, da bi živel pri meni.« Špan je prikimal. Rekel je, da je Miklavž dober delavec, ki si bo zaslužil žlico pri mizi, dokler bo količkaj mogel gibati. Jarem je pripomnil, da Dominiku ne bo hodilo navzkriž, če se znebi preužitkarja. Potem je Špan ostro pogledal po omizju in vprašal, kje je pravzaprav gospodar. »Kolikor vem, si ti tukaj gospodinja, mi pa se moramo domeniti z gospodarjem, kako bomo delili vigence. Nobene še ni rekel o tem.« Ana je vstala in šla iskat Dominika. Našla ga je v zgornjem vigencu. Bil je bled in pod očmi je imel rdeče kolobarje. Ana je vedela, da se mu ti kolobarji zarišejo zmeraj takrat, kadar ga grizejo mučne skrbi. Rekla mu je, da mora k oglednikom in Dominik je zaklel skozi zobe, potem pa obotavljaje se šel za njo. V zgornji hiši je molče prisedel k mizi. Jarem mu je nalil vina, Košmelj pa ga je vprašal, ali je že kje videl tako lep par kot sta Aleš in Marinka. Špan ga je vprašal, ali ve, da bo stric Miklavž ostal pri Alešu. Dominik je dejal, da mu nihče ni tega povedal, vendar si lahko misli, da bo stric želel presedlati od njega k Alešu, kakor hitro bo ta začel delati na svoje. Nato je Špan rekel, naj pove, kako bodo delili vigence. Dominik je gledal v mizo in povedal, da bi prepustil spodnji vigenc, poleg tega pa še tri ognjišča v zgornjem. Špan je pomislil, nato pa dejal, da pozna Gašperinove vigence od mladih let in da bi po Dominikovem Aleš izgubil šest ognjišč. Šest ognjišč in pri vsakem tri nakovala, samo pomisli naj, koliko je to! Dominik je sovražno pogledal fužinarja in ponudil: »Če hoče, mu plačam odškodnino, toda v zgornjem vigencu ne bom gledal tujih delavcev! Tista tri ognjišča odstopim, ker ju loči stena od velikega prostora.« tai\a $ fitwutami Beograjski ing. Jovanović pravi, da bi bile ladje s plavutami hitrejše od sedanjih, l ir, besed v sekundi. Tastatura nima sai"0 črk, temveč tudi /loge in fra** ki jih uporabljajo v dopisovanju- m:uniCt.jiv papir Strokovnjaki neke milansk« tovarne papirja so i/.delali i/ s'11' tetičnib vlaken papir, ki se fj De da rastrčati. Ta papir je u"11 odporen proti Ofnju In ne pi°" puiča plinov in vode. ULTRAZVOK PROTI MEGLI MiCtrociikopukl drobni vodni ■i' v meglenega ocrvCja se P0*! vplivom ultr.-.izvoČTi.Mi vibracij kondenzlrajo v večje vodne k«P" lj«, ki potem padajo na tla. Ts-ko skuSaJo odstranjevati m«JJ10 na nekaterih francoeklb in rl*kih leUli*6ih. KRANJ, 3. FEBRUARJA 1958 Glas C**rem V KRANJU V petek smo na kranjskem trgu zabeležili naslednje cene: aj- značko. Zgoraj je črn, noge ima ganizirati za obrtne pomočnike dova mQka ^ koruzna moka 45, rjave. Ce je komu kaj znanega, naslednje strokovne tečaje: koruzni zdrob 50, kaša 70—80. prosim, naj sporoči v gostilno tcčaj za nitropolitiranje v Kra- ješprenj 70, krma za kokoši 35 ŽIROVNICA, 5. februarja jug. film »SVOJSGA TELESA GOSPODAR-. DOVJE MOJSTRANA, 5. februarja- ilaliian. film »NJIHOVE ZABLODE«. KOROŠKA BELA. 3. februarja jug. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. ZA MALOMARNOST GRE! Niso osamljeni primeri, da po- nju, Sk. Loki in Radovljici, Marinka in Kos Ana. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Iščem opremljeno ali prazno »•bo v Kranju. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod šifro -100.000« pošljite na uredništvo umaknila tožbo. Usta. 151 Prodam 2 gnojmčni pumni in 40 crostilniških stolov. — Sorn Lojze, Preserje, p. Radomlje 133 Prodam kratek klavir znamke »Prohsch« medeninaste konstrukcije. — Semen J. Tomšičeva 21, Kranj. 153 Ušel je pes z imenom Ero. Nemški ovčar z rodovnikom. Nosi pas okrašen z medenino na katerem ima obešeno še staro pri Jerci Voglar, Gorenja Sava 28 154 Podpisana Kozjek Marinka in ^čaj za mizarje v Kranju in na Kos Ana preklicujeva in ob- Jesenicah, žalujeva kot neresnično vse kar krojni tečaj za krojače v Kra- sva govorili o zadržanju Gašper- nju in na Jesenicah, lin-Bučan Lucije v bolnišnici v krojni tečaj za šivilje v Kranju Ljubljani in se ji zahvaljujeva, m na Jesenicah, Kozjek cevijarski prikrojevalni tečaj v narjev, česen 4—10 din kom., por 155 v—:.. io din kom., merica radiča 25 di- do 40, fižol 60—70, oves 25, krhlji 60 din liter; koruza 35—40, rdeče korenje 50—60, navadno korenje 20—25, čebula 50—60, kisla repa 25—28, sladka repa 6, kislo zelje 40, kolerabe 25—30, pesa 40, zelje v glavah 15—20, jabolka 90 din kg; šopek peteršilja 10 di- BLED, 3. februarja, amer. barv. v««^ slabo zavarovane gradnje film - glasb, komedija »CAJ Kranju, dvodnevni seminar za mojstrske narjev, hren 10—25 din kom., kandidate v Kranju. »SLOVENIJATRANSPORT« — poslovalnica za transportne usluge Kranj, se je preselila na La- • ' w SUrovo maslo 480-500 din kg, 153 Tečaji bodo organizirani le ob . ..... ____,___nnn zadostnem številu udeležencev. Pismene prijave je poslati do 15. 2. na Obrtno zbornico Kran). bore 10, telefon 584. volna 2600 din kg, skuta 90 din mleko 30 din liter, smetana 200 din liter, jajca 20—25 din kom., kokoši 450 kom. ZA DVA«. Od 4. do 6. februarja amer. film - drama »OBSOJEN«. Predstave: V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA, 4. in 5. februarja amer. krim. film »PROTI VSEM PRICAM». V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. AtiJČ PREBIVALSTVA In pomanjkanie ustreznih ooo-zoril pri cestnih delih preneka-tero nevšečnost. V pretežni večini primerov gre zeolj za malomarnost ljudi, ki jim je poverjena skrb. da sradnie in podobno, ustrezno zavarujejo. Kot primer navajamo nnmer »Ceste in kanaMza"i.ja« iz Kranja, ki mu je zaunana kana'iza-ci.ja Orehka pri Kranju. Ta de'a pa seveda narekuieio tud< izkop jarkov no tamkajšnjih cestah in poteh. Naključje pa je ho'e'o. da eden teh jarkov, dne 16. januarja zvečer, ni bil zavarn -an. Tu pa začne enPog te be'ežke. Ko se je tovarišiea J. T. z 7T>op.VTCA OKRAJA KRANJ namerava v kratkem or- Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.0^. 6 00. 8.00. 10.10, 13.00. 15 00. 1T09. 22.00. in 2° 5% Ori ter radMski dnevnik ob 19^0 OH. ob nede''ah na ob 6 0>. 7.00, 13.00. 15.01. 21 00 in 22 55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 dri. PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA 8.05 Orkestralna matineja. 9,00 Radiiski potopis — Zorin: V deželi kraljice Sabe — XVII. 10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe. U,05 Oddaja za šolarje — K. Ca-p-^k - J. Zorn: Poštarska pravljica. 12,00 Opoldanski glasbeni spored. 12,30 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Veselic: Druga načrtna strnjena obnova slovenskega vinogradništva. 13,15 Zabavni album. 14,05 Oddaja za šolarje: Čarobna noč v prodajalni instrumentov. 15,40 Listi iz domače književnosti — Dr. Anion Slobod- 17.15 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturni pregled. 18.15 Dve skladbi za harfo. 18.30 Glasba narodov sveta — IV. Poljske narodne pesmi. 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Giuseppe Verdi Obvezniki predvojaške vzgoje ObLO Kranj-Center, letnik 1938, dobijo knjižice 5. II. od 15..—17. ure na ObLO Kranj, Titov trg, pritličje levo. Prešernovo gledališče v Kranju obvešča vse interesente, da Traviata, bo izposojalo kostume za pusto- opera v 4 dejanjih. vanje v dneh od 4. do 18. februarja dnevno od 10.—12. ure in od 16.—18. ure. Servisna služba pri PG izdeluje in izposoja gledališke ko-10.10 Za prijetno dopoldansko gtum^ rekvizite in kulise Pre. ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 8.05 Slovenske narodne pesmi. 9.00 Glasbeni album. razpoloženje 11.00 Orkestralni odlomki iz vzema vse vrste dekoracije za zasedanja konference, razstave on.. Mozarta._ Cajkovskega, in druge društvene in družabne prireditve. Nadalje se obvešča vsa KPD in Svobode, da so za prodajo na razpolago pri PG vse vrste sla-re kulise po zelo ugodni ceni. Podrobne informacije se dobe v gledališki pisarni tel. 355. Verdija in Musorgskega. 11.30 Cicioanom — dober dan! (Gustav Strniša: Luč; Beii puranček). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Tilka Krivic: Poljski poskus — poučen in raziskovalen pripomoček. 12.40 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja. 13.15 Ciganski napevi. 13.30 Mediteranski intermezzo. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. ►STORZlC« KRANJ, 3. februarja ob 16., 18. in 20. uri jug. film »NASE POTI SE RAZ-IDEJO«. 4. in 5. februarja ob 16., 18. in 20. uri franc. barv. film »SVET TIŠINE«. 6. februarja ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemaseope film s sle-reofonskim zvokom »ZLOMLJENO KOPJE«. ♦TRIGLAV« PRIMSKOVO, 4. februarja ob 19. uri amer. film »OBZIRNI KAPETAN«. »SVOBODA« STRAZlSCE, 5. februarja ob 19. uri jug. film »NASE POTI SE RAZIDEJO«. »RADIO« JESENICE, 3. in 4. februarja Kal. film »NJIHOVE ZABLODE«. 5. in 6. februarja amer. film »NA ROBU PLOČNIKA«. »PLAVŽ« JESENICE, 3. in 4. februarja jug. iflm »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. 6. februarja ital. film »NJIHOVE ZABLODE«. V KRANJU Rodile so: Marija Kert, gospodinja — dečka; Olga Mrgole, On»hk* ta ve~er — bilo je ob gospodinja — deklico: Angela 10 "r! T""!»"s"a r>ro«i domu. je Cvek, delavka — dečka; Ana Padla v tak nezavarovan jarek, Butalič, pospodinja — deklico; 0f* koder so jo mvIeMi luidie. Marija Mikolič, nameščenka — R*»ea umazanega o'aš<~a in r>od-dečka: Ana Peternelj, delavka n'udb se ie nade« kar srečno — deklico: Anaela Markič, go- končal. Pač srečno nakMu*.ie! spodinja — deklico; Francka Ce- Vsak nadaljnji komentar je od-bašek, gospodinja — dečka; več- S. Ljudmila Studen, učiteljica — deklico; Ivica Kalinovac, uslužbenka — dečka; Ivanka Šubic, gospodinja — dečka; Gabrijela Vencelj, gospodinja — deklico; Marija Božič, gospodinja — deklico: Zofija Dolfar, tkalka — deklico. njak: Neiztrohnjeno srce 1540 Humoreska tega tedna (odlomek). 18,00 Portreti slavnih pevcev — Branislav Nušič: Pogovor k avtobiografiji. XV. oddaja, tenorist Mario 1600 z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 13.00 Radijska univerza — Rami-ro Bujas: Skrivnost nagona. del Monaco. 11,20 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti). 18.00 Mladinska oddaja. 18,48*Radijska univerza — Dr. 1315 Iz repertoarja Orkestra Ra- Jovan Hadži: Asanacija dia LJubljana Anton La- blejskega jezera. J°V1C: Andante. J0,OO Simfonični koncert Orkc- 1845 Četrtkova reportaža. stra Slovenske filharmoni- 1950 Tedenski notranje - politič- je ni pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pe- TOREK. 4. FEBRUARJA smi in napevov. 8.05 Vsak cr\p. 21.00 France Prešeren: Krst pri 8,35 Orkester »Philharmonia« Savici. pod taktirko Herberta von 22.15 »Po svetu jazza«: Dixiland Razpis VELEŽELEZNINA „MERKUR" KRANJ sprejme več TRGOVSKIH POMOČNIKOV več ADMINISTRATIVNIH moči z znanjem strojepisja večje število SKLADIŠČNIH DELAVCEV Nastop TAKOJ ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe pismeno ali se zglasijo osebno pri sekretarju podjetja. Upravni odbor veleželeznine »Merkur« Kranj Kajana 9,30 Slavni solisti vam pojo in igrajo. ll|00 Trije koncerti neapeljske šole. '1.30 Za dom in žene. '2,30 Kmečka univerza — Ing. Mirko Peternel: Priprava — Nekdaj in danes. PETEK. 7. FEBRUARJA 8.05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov. 9.20 Zapojmo in zaigrajmo! blaga živilske proizvodnje 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.30 Za dom in žene. 11.40 »Otok ljubezni«. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Stojan Vrabl: Nove metode in stroji za zatiranje bolezni in škodljivcev na vinski trti. . 13.15 Od arije do arije. za trg. 13,15 »Enkral drugače* 13,30 Pester spored opernih melodij. '*.20 Za otroke — Lojze Avse- nak: Maček na sejmu. '5,40 Potopisi in spomini — Mar-gueritc Harmon Bro: Tako živijo Indonezijci. lM0 Za ljubitelje in poznaval- 14.05 Radijska šola za nižjo stop- ce. nJ°: Pojte z nami. 18,00 Športni tednik. 15 40 Iz svetovne književnosti — l8.30 Iz zakladnice Jugoslovan- Boris Gorbatov: Zakaj mol- skih samospevov. či UKL? '8,45 Domače aktualnosti. 16.00 Koncert ob štirih. «•.00 Najboljši jugoslovanski 18.00 Iz naših kolektivov, zbori vam pojo III. Zbor 18.50 Družinski pogovori. France Prešeren iz Kranja 20.15 Tedenski zunanje - politie- pod vodstvom Petra Li- ni pregled, parja. 21.15 Oddaja o morju in pomor- . »><" i Coektail ob pol šestih. . skih narodov. 18.00 Okno v svet: Saharska nal-l0?> Oddaja za šolarje: Pripo- ta. ta vedka o sroči. Pri klasičnih mojstrih j Štefan Zeromaki: Tabu. 1 Koncert po željah. 1U.45 Prol. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 2000 Veseli večer. 15 Oddaja za naše izseljence. Obveščamo vse družbene, politične, gospodarske organizacije, da sta se dosedanje komunalno podjetje »Kx>-munala« Kranj in dosedanje komunalno podejtje »Ceste in kanalizacija« Kranj spojila v eno podjetje pod firmo KOMUNALNI .SERVIS" KRANJ PREDMET POSLOVANJA NOVEGA PODJETJA JE: L Obnavljanje in graditev občinskih cest v območju ObLO Kranj in vzdrževanje občinskih cest v območju mesta Kranja. 2. Obnavljanje in graditev kanalizacije v območju občine Kranj in vzdrževanje kanalizacije v območju mesta Kranja. 3. Vzdrževanje, opravljanje in graditev komunalnih cestnih objektov v območju občine Kranj. 4. Vzdrževanje čistoče in snage ter odvoz smeti v območju mesta Kranja. 5. Vzdrževanje parkov, javnih nasadov, drevoredov, gozdnih parkov, zelenil, vrtnarije v območju mesta Kranja. 6. Vzdrževanje javnih kopališč v Kranju. 7. Opravljanje pogrebne službe in vzdrževanje pokopališč v Kranju in Stražišču. Vzdrževanje grobov, spomenikov in spominskih plošč padlih borcev NOV in talcev. 8. Vzdrževanje javne tržnice in sejmišča v Kranju ter pobiranj* tižnine. 9. Shramba in čuvanje koles In pranje avtomobilov. !0. Vzdrževanje javnih tehtnic v ObLO Kranj in pobira n.je lebtarine. 11, Vzdrževanje javne razsvetljave v območju mesta. I'\ Opravljanje dekorativnih in težaških storitev. 13. Popravila, obnavljanje in graditev manjših gradbenih objektov. 14. Vzdrževanje in Izkoriščenje cramnznie in kamnolomov, ' m podjetju dani v upravljanje. t">. Opravljanj* tovorne prevozne službe. 16. Itdelovanje betonskih izdelkov. 17. Opravljanje vsakovrstnih tesarskih in kovaških storitev. 18. Vzdrževanje športnih Igrišč in objektov, ki niso v upravi športnega društva ter vzdrževanje otroških Igrišč, naprav In raznih flzkulturnih naprav. 19. Vzdrževanje javnih stranišč. •KOMUNALNI SERVIS« KRAN.I Ima svoj sedež v Mladinski uli-i št. 1. Pri vseh naročilih v zvezi zgoraj na\«denih predmetov poslovanja, naj se vsi bodoči Interesenti obračajo na na vodeni naslov. NESREČE TEKOOT TRAK MU JE ODTRGAL ROKO V petek, 31. ianuarja popoldne, je Teodor Kern na svojem delovnem mestu v koksarni je-PoročiM so se: Friderik Udir. seniške železarne, nič hudega ključavničar in Marija Gročelj, sluteč, hotel očistiti koks i^nod šivilja; Stanislav Kavčič, elek- tekočega traku. Toda tekoči tromonter in Marija Mali, risar- trak ga je z vso silo zsrabil med ka; Alojz Cebašek. kmečki dela- kolesa za levo roko in mu jo vec in Frančiška Novak, krneč- odtrgal v ramenskem sklepu, ka delavka; Maks Urh, delavec Prepeljali so ga takoj v jese-in Francka Bukovnik, delavka; niško bolnišnico. Na bce mesta Stanislav Jakopin, finomehanik je odpotovala komisija, da bi in Sonja Kosmač, trg. pomoč- ugotovila vzroke te težke nesre-nica; Matevž Jeraša, delavec in če. K. M. Jožica Tepina, delavka; Vinko Re.snlk, radiomehanik in Marija Možnar, trg yaJenka: Alojzij koveCi kuharica _ deku A z.ij, poijeaeika. ka; Angelca Vidic ushlžbenka k a TiTBi7iwi^*m. ~ deklico; Frančiška Gregorc, JESENICAH krojačica - deklico: Nada Biz-Rodile so: Marija Klinar, go- jak, nameščenka — deklico; Pav-spodinja — deklico; Katarina la Debeljak, gospodinja — de-Leban, gospodinja — deklico; klico; Darinka Sovdat. gosDodi-Ivica Kuralt. delavka — deklico: nja — deklico: Ana Pergar, go-Jerica Močnik, delavka — dekli- spodinja — deklico; Slavka Ni-co; Kosara Savič. gospodinja — količ, tov. delavka — dečka; dečka; Ivanka Oblak, gospodi- Antonija Lipnik, drž. uslužben-nja — deklico: Gizela Kristan- ka — dečka; Marija Gaber.šček, čič, gospodinja — deklico'; Ro- gospodinja — deklico; Bogomi-zalija Cvetek, gospodinja — deč- la Barbo, gospodinja — deklico; ka; Irena Klockl, delavka — deč- Jožefa Kejžar, gospodinja — deka; Ana Suen, uslužbenka — klico. dečka; Frančiška Grilc, delav- Poročili so se: Žarko Bundolo, ka — dečka; Vida Roškar, de- tov. delavec in Albina Burnik, Iavka — deklico; Marija Pctraš. gospodinja; Vincenc Klavžar, delavka — dečka; Angela Cerne, tov. delavec in Terezija Veliko-tov. delavka — deklico: Anto- nja, delavka: Janez Mur, kljuni ja Dermota, vzgojiteljica — čavničar in Rozalija Cankar, tov. deklico; Ana Hikplj, delavka — delavka; Jože Borse, delavec in deklico: Pavla Medja, knjigo- Josipa Barlek, natakarica; Ka-vodkinja — dečka; Marija Mla- rol Ficko, premikač in Stefani-kar, gospodinja — dečka; Ana ja Ivančič, gospodinja: Štefan Moro. gospodinja — deklice: Ma- Pozvek, zidar in Ana Novak, deri ja Fujs, gospodinja — deklico: lavka; Matevž Urevc, vrtnar in Radmila KojoviČ. gospodinja — Marija Potočnik, delavka, dečka; Marija Kusterle. gospo- Umrli so: Marija Subic roj. dinja — deklico: Vera Uršič, go- Ravnik; Silvestra Hafner, roj. spodinja — -deklico: Molita Za- Klemene; Ana Gros roj. Dacar; vrl, uslužbenka — dečka: Kristina Pleteršek, uslužbenka — dečka; Štefanija Hren, delavka — deklico; Marija Venišnik, nameščenka — dečka: Terezija Kavčič, tov. delavka — deklico; Katarina Kuralt, roj. Stibelj; Franc Lu kanec; Elizabeta Ro-bič, roj. Ovsenek: Luka Soberl. V TRZlCU Rojen: Drago Korošec. Poročila sta se: Franc Goričan, Ivanka Zorč, gospodinja — de- šofer in Ivana Gros, prešivalka. klico: Zinka Rutar, kuharica — Umrla je: Marjeta Mencinger deklico: Julijam Kegljevič, knji- rojena Kenda, družinska upoko-govodkinja — dečka; Justi Pe-jenka. Komisija za uslu/benske zadeve občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje naslednja mesta v upravi ObLO: 1 UPRAVNEGA REFERENTA v oddelku za splošne zadeve — — srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso ali fakultetna s sfrekovnim izpitom; 2 MATIČARJA — nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit za matičarja ali pisarniškega referenta; I VO?).!A KRAJEVNIH URADOV — srednja strokovna izobrazba ali nižja z daljšo prakso v upravni službi, strokovni izpit; 1 REFERENTA ZA GOSPODARSKO-PRAVNE ZADEVE — visoka strokovna izobrazba, 3 leta prakse, strokovni izpit: » SEFA ODSEKA ZA DELO — srednja strokovna izobrazba, 10 let prakse, od tega 5 let v gospodarstvu, strokovni izpit: I REFERENTA ZA DELO — srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse, strokovni izpit: 1 INŠPEKTORJA ZA DELO — srednja strokovna izobrazba. 3 leta prakse v gospodarstvu, strokovni izpit; 1 REFERENTA ZA PLAN — srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakae, strokovni izpit; 1 REFERENTA ZA SOCIALNE ZADEVE — srednja strokavna izobrazba — 5 let prakse, strokovni izpit: 1 REFERENTA ZA INVALIDSKE ZADEVE — srednja stroka*-na izobrazba. 5 let prakse, strokovni izpit. Kandidati za navedena delovna mesta morajo vložiti svoje prijave z natančnimi podatki v roku 15 dni po objavljenem razpisu. Prijave je potrebno nasloviti na Komisijo za uslužbenske /adeve ObLO Kranj. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kanj 54 6 f^ln « fcrt-rvnisfsc KRANJ. 3. EE11P.UARJA I!Ki8 mate MSJ* Blejska sankaška prireditev pred durmi Prvič prirejajo letos na Bledu mednarodne sankaške tekme, ki bodo na novi tekmovalni progi s startom na Straži in ciljem na Bledu. Proga je dolga 1200 m s povprečnim padcem 11 ■/• in z višinsko razliko 132 m. Tekmovalne ekipe bodo prispele na Bled v sredo, 5. februarja, saj je ta četrtek dopoldne in popoldne že napovedan trening sankačev. V petek 7. februarja pa bo oficielna otvoritev tekmovanja v hotelu Toplice Prireditev bo trajala 2 dni v soboto in nedeljo. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal Slovenije, najboljši tekmovalci darila, ostali udeleženci pa diplome. V petek popoldne bodo v okviru te prireditve nastopili tudi kegljači na ledu, popoldne pa bodo izvedli propagandni slalom. Ob tej priliki bo nastopila tudi folklorna skupina, v hotelu Toplice pa bo modna revija. Organizacijske priprave so pri kraju in tudi gostinska podjetja so se pripravila na sprejem večjega števila gostov. -jb Športniki »tiskamnr- so se zdramili Pred dnevi so v -Tiskanim« spet ustanovili tovarniški športni klub, ki je pred nekaj leti sicer že obstojal. V živahni raz- I. okrajne p onlnfeo ral d uske z ms*o-šiiorlEe igre Prvič letos bodo pionirske in Zveza prijateljev mladine Slove- mladinske zimsko-športne igre, ki nije, LMS, Svet za šolstvo LRS. jih s sodelovanjem organizirajo Smučarska zveza Slovenije ia ——-— ostale družbene organizacije. Naj- BODO JESENIČANI OBDRŽALI mlajši se bodo pomerili najprej »LAZARJEV« pokal? Ssnkaški šport je v v okviru občin. Ponekod so ie bila ta tekmovanja, vendar pa morajo biti tekmovanja v vseh občinah v prihodnjih dneh končana, kajti 23. februarja bo ie okrajno prvenstvo. Pionirji ia mladinci bodo t tekih in skokih tekmovali v Naklem pri Kranju, kjer bosta najmlajše nadzorovala naša priznana smučarska delavca Janez Polda in Lovro Zemva. V veleslalomu in sankanju pa se bodo najmlajši borili za naslove okrajnih prvakov v Stražišču pri Kranju. V kolikor bodo snežne razmere v napovedanih krajih neugodne, bo okrajno tekmovanje na področju Pod-koren-Planica. Za to mnoiično tekmovanje že danes opozarjamo vse koordinacijske odbore po občinah, da svoje sodelovanje prijavijo GSP Kranj najkasneje do 18. februarja t. 1 , tekmovalce poimen-Bohinju *ko pa do 21. februarja. Vsi prvo- nadvse razgiban. Prav gotovo plasirani tekmovalci bodo nagra-pa bo v tem mesecu najbolj ži- jeni s praktičnimi nagradami. Da vahnn v času. ko bodo priredili pa bodo borbe v posame/.nih dis-veliko sindikalno prvenstvo vseh ciplinah za prva mesta bolj izenačene, pri mladincih ne smejo tek- gorenjskih podjetij, ki bodo tek-. movala za prehodni »Lazarjev« movati kategorizirani tekmovalci pravi so ugotovili vzroke zakaj R. b Q Jesenif.anl. , in „. r4Ireda več let delovni kolektiv »Tiska-nine« nt imel svojega športnega kluba in zdaj je pričakovati, da do ponovnega razsula ne bo več prišlo. Da se da s smotrno organizacijo uspešno razvijati športno dejavnost v delovnih kolektivih sta lep primer delovna kolektiva »Planike« in -Iskre- v Izbirna pionirska tekmovanja v Kranjski gori Na b« napak, če bomo tokrat •brnili na koledarju list nazaj ia pregledali sobotne dogodke — vsaj tiste, ki vas utegnejo zanimati. Sobota 1. februar. Zelo pomem-bem dan — ilasti za tiste, katerih denarnice so si spet opomogle, pa tudi za ostale, ki neučakano štejejo dneve, ki jih še ločijo do dneva plačila. Zdaj pa poglejmo, kaj je zabe-laiila v soboto KRANJSKA KULTURNA KRONIKA Tukajšnja Studijska knjižnica je s smotrno urejeno razstavo počastila spomin na 200-letnico rojstva pesnika Valentina Vodnika. Razstavo tvori izbor pesnikovih najvažnejših del. Vsekakor pomemben kulturni dogodek ob tem visokem jubileju. — Ostala stran kranjske kulturne kronike teg* dne je, žal, prazna. Zabeležimr. lahko kvečjemu to, da je »Iskra« priredila za svoje člane obisk v ljubljanski Operi. Udeležencev je bilo precej, namreč pet polnih avtobusov. Ljubitelji operne glasbe so tokrat prisluhnili Giorda-novi operi Andre Chenier. Posebno doživetje tega večera — tako pravijo o svojih vtisih ia občutjih udeleženci te opere — je bilo srečanje s tenoristom Alpilijom Planinskom. CICIBANCKI POD NOVO STREHO Spričo stanovanjske stiske, ki tare vrle Kranjčane, utegne biti otvoritev Vrtca Tatjane Odarjeve na Hujah zelo pomemeben dogo- renjske?t je vprašal in s'; .amoč prijazno nasmehnil. Ko je dobil pritrdilni odgovor, ga je pa spet za.'.'-vbelo, če bo pod sliko omenjena tudi ara, kdaj je bil posnetek narejen. Pravzaprav nič čudnega, da je iztisnil iz sebe takšno vprašanje, saj je bilo sredi dopol- Mladini ni mraz. Sankanje |e za njih vedno bolj mikavno dneva, ko delajo uradi s polno paro. No, pa se je možakar razburil in takole zagodel: »Sicer pa imam vso moralno pravico kdaj bb kdaj skočiti v slaščičarno tudi med uradnimi urami. Nihče ne bo namesto mene opravil mojega dela. Navsezadnje pa nisem sam kriv, da sem se na slaščičarno tako navadil. Ze štiri leta takole posedam, ker nimam stanovanja.« Ker menim, da smo se ob le . vrsticah o slaščičarni dodobra pogreli, pa stopimo na ulico. Nedulja V preteklem letu je šolsko Cuznar in Vera Černelič, 1. Da- vodstvo osemletke v Kranjski rinka Cop; najmlajše pionirke: Kranju Vendar pa v športnih sodelovanjem TVD Par- 1. Maja Mrak. 2. Lili Košir. 3. klubih delovnih kolektivov ne b. niziralo izbirno pio. Rožca Mrak. smel biti cilj vzgojiti nekaj, kva- nirgko tekmovanje za i. pionir_ TEKI - mlajši pionirji: 1. litetnih športnikov, temveč nu- ^ ^ mladinske zlmsko-šport- Tonček Tarman, 2. Niko Oman. diti vsakemu članu delovnega ne R. b()do y p0(,astltev g. Janez 2idan; miajsi pionirji: kolektiva potrebno telesno razgi- 15_lutnice pionirske organizacije 1. Joško Mošič, 2. Lado Plazar, banost. Za zadnie se je zavzel jn TJSAQJ Prireditve se Je ude- L Jože Deda. tudi sindikat tovarne »Tiskani- le?Uo m m,adih tekmovalcev. Na sankaških tekmah je med na« in obljubil novo ustanov- VELESLALOM: — starejši pl- starejšimi pionirji bil najboljši ljenemu klubu vso pomoč, če bo onirj,. , Ja5a j0iinčic, 2. Janez Janez Pristavec, med mlajšimi razvijal svojo dejavnost v tem Hrovat 3 Janez pri3taVc; mlaj- pionirji Marjan Jakolj. v dvo- "_-*»*• Si pionirji: 1. Jože Gazvoda. 2. sedih pa Rudi Uderman in Pe- Sportni klub »Tiskanine« ima Jo^ko Mo§ic> 3 Gašper Lavti- ter Klofutar; pri pionirkah po- ^J^K *T? S!kf!1iIe:.,k.e^1rja"jf• zar; mlajše pionirke: 1. Marija samezno: Tončka Berce. v dvo- ____________________ sedih pa Breda Jakelj in Boži- namizni tenis in odbojko. V naj krajšem času pa je pričakovati, da bodo ustanovljene še nove sekcije, saj bo le tako dana m.>/.-nost čim večjemu številu članoe delovnega kolektiva, da se bodo lahko udejstvovali na športnem področju. dar. v STRAZI5CU REVIJA NA LEDU Zelerničarski drsalni klub iz Še ena s Šmarjelne gore AMD Kranj |e sporočilo, da naj se vsi tisti člani, ki še niso prejeli vabil /.i redni letni občni zbor zglase v pisarni AMD Kranj. Občni zbor bo v 1-i'tbljane bo s svojo ekipo drsal-soboto 8 t m CBV' me(1 katerimi je več državnih prvakov, priredil v torek zvečer ob 19. uri drsalno revijo na drsališču SD »Mladost« v Stražišču. Gostje iz Ljubljane so še prejšnja leta nekajkrat obiskali Kranjčane, ki so bili r njihovim nastopom nadvse zadovoljni. Zato je pričakovati, da bodo gledalci tudi te pot prišli na svoj račun. »V našem drugem domu Je res prijetno,« pravijo MMd — gojenci vrtca Tatjane Otlarjeve ključih x družabnim taborniški« večerom. Nedeljski dnevni red skupščine pa je obsegal volitve skupščinskih organov, proglasitev Partizanskega rodu 1957 ter podelitev odlikovanj in pohval ia poročila. Vsekakor so svoje dele dobro opravili. Zdaj pa še skok v zgornjo dvorano Sindikalnega doma. Tudi tamkaj je nekakšno zborovanje. Sklicana je namreč redna letna konferenca Okrajnega odbora Zvo-ze borcev. Po izčrpnem poročila podpredsednika OLO Kranj Ivana Bertonclja-Johana, so v živahni razpravi ugotovili, da s« tistim oblikam dela, od katerih so si obetali največjih koristi, posvečali najmanj pozornosti. Ena glavnih tem razprave pa je bila: poglobitev dela z mladino. Konferenca je bila zelo dobro obiskana, saj je zabeležila 186 udeležencev z vse Gorenjske. Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU Danes ob 10. uri dopoldne jo bila v tukajšnjem muzeju odprta razstava dokumentarnega gradiva ob proslavi velike Oktobrske revolucije. Prireditelj tega pomembnega dogodka je Občinski komito ZKS. Namen razstave, ki jo jo otvoril predsednik ObLO Kranj tov. Vinko Hafner, je v tem, da se obiskovalci seznanijo z začetki našega revolucionarnega gibanja. Razstavno gradivo, ki ga tvori 20t dokumentov (fotokopije in propagandni material) je smotrno in kronološko razporejeno in posega od leta 1917 dalje. Razstavo jo komentiral književnik Mile Klopci* — član Zgodovinskega oddelka CK ZKS. . NA BELIH POLJANAH Vlaki, ki so vozili proti sevors. so bdi polni smučarjev, ki so hiteli v naročje naših gora. Seveda pa tudi vzpetin« la pobo< |a <>krof Kranja niso 'bila brez obiskovalcev. Nikakor ne kaže zamuditi čudovitega sončnega vremena ia ugodnih snežnih razmer, kakršnih ne pomnimo ie več let. V Kranjski gori so zasedeni vid hoteli. Zimska sezona je na viška. Gostje so na smučeh, tisti pa ki bi se radi ob prihodu v dolino ponašali /. zagorelo poltjo, Ic/.e na udobnih ležalnikih in love sončno žarke. Nekateri so že prav lepo zarjaveli. Hotel Erika v Kranjski gori ima trenutno okrog 30 gostov, prihod- Kdor nI zadovoljen z Sjoliao, gre s smučmi pač više . s Smarjetne gore pri Kranju Zimski motiv strfusko-sankaske TERMI na javorniku V četrtek je strelska družina »Triglav« Javornik-Koroška Bola priredila sankaške tekme s streljanjem, ki se jih je udeležila tudi strelska družina »Stol« r/ Žirovnice. Tekmovanje Je bilo na fi km dolgi progi, med vožnjo pa je moral vsak tekmovalec izstreliti po 3 naboje iz zračne puške. Med posamezniki Je prvo mesto osvojil Mirko Razinger s časom 7:21, pred Kunsteljnom 7:25 in Gnšperinnm 7:43. Ekipno Je zmagala družina »Triglav« pred strelci iz Žirovnice. Za domačine 10 nastopile tudi tri članice, od katerih je Mici Oirin lul.i v streljanju najboljša. Dobro pa se je izkazal tudi Silvo Ua/.treson, ki je v ilreljanju dosegel drugo mesto. Mr. turnir desetorice v kranju V četrtek je bil v Kranju tradicionalni nnmiznotoniški turnir desetih najboljših igralk Slovenije, ki «a je priredil NTK Triglav. Zmagala je Kranjčnnka Pl'ilova, ki je v odločilnem dvoboju za prvo mesto premagala Ti r čikovo iz Ljubljane z rezultatom 3:2. Po daljšem času z zadovoljivimi uspehi spet tekmu-i • Uogatajcva in je tudi to pot zasedla odlično 3. mesto. Vrstni red: 1. Plut (T) 8 točk, 2. Tero-čik (I.j.) 7. Bogataj (T) fi. Krrath (Odred) 5, VauČe (Fužinar) 4, Knap (T> 3. Omerza (LJ.) 2, Pire (Ilirija) 1 in VencelJ (T) brez točke. L. S. dek — pomemben za matere, ie posebno pa za cicibančke, ki bodo poslej obiskovali ta vrtec. Mah'ki bodo pod to gostoljubno streho našli toplo zavetje, hkrati pa bodo deležni tudi dobre vzgoje požrtvovalnih vzgojiteljic. Novo poslopje, ki ga j<« porjek-tiral ing. arh. Marjan Sorli, je izročil svojemu namenu piedsndnik Sveta za šolstvo ObLO Kranj Igor Slavec. Na to svečanost so se tudi malčki na moč lepo pripravili. Občinstvu, ki se je udeležilo otvoritve, so se predstavili z lepim in prisrčnim programom. Zaroa — nail malčki niso od muhi V ZNAMENJU mha7a Kar nič ne kale, da bi mraz ao pustil. Pa tudi živo srebro ne kaže posebnega veselja, da bi se dvignilo. Zlasti v večernih ia jutraniih urah se spusti globoko pod ničlo. Takrat pa pošteno »podkuri« ljudem, ki jih zaloti na ulici. Prav nič prijetno ni tisto ščipanje po uhljih in licih, da o nosovih, ki so najbolj izpostavljeni mrazu, ne govorimo. Naj bo tako ali drugače, topla peč je le kos tej zimski nadlogi. Kar pot pod noge in na toplo — domov . . . ▼ gostilno. . . . slaščičarno . . Torej kam? Hri obiščimo Mestno slaščičarno! Kam bi se zatekal: Kiarij<"ant, či bi ne imeli tega prijetnega lokala? Da je temu res tako, se lahko prepričaš vsak dan ob kateri koli uri. Tudi kadar hi tis tam mimo po službenem opravku, si ne moreš ka), da ne bi po-srebal skodelico kave ali srknil požirek žganja. Včasih malce no rodna stvar, če te zasačijo med delovnim časom v slaščičarni nepoklicane oči. No. pa tudi za takšne primere ne manika izgovorov. Ko je ondan dopoldne nas fotoreporter slikal v tej slaščičarni »dopoldansko vzdušje«, je enega l/lle-d gostov hudo 71 X 1I1H0 »Mar bo prišla slika v Glas Go- lili lllžt j Pogled na zunanjost vrtca Tatjane Odarjcve Je. Le malo IjudJ vidimo, pa še ti se na v»c kripljs nekam podvizajo. Le kam hite? Nikamor, le ■uaz Jih preganja« Nič čudnegn. Živo srebro kaže —12«C. Dokler ne bo sonca, bo žallava MRAZ NEKATERIM NE MORE DO 7ivrcA Kara se pa tabornikov v uniformah tako mudi? Danes imajo VII. redno skupščino Združenja Dopoldanski motiv Iz Mestne slaščičarne v Kran|u tabornikov Slovenije. Prav obširen progiam so si to pot naprtili. Pravzaprav so začeli ie v soboto ZV.V »1 , in su ei .' I i-dlio seju S M reainskega sveta Z IS, ki ho jo za- nji teden pa pričakujejo 26 •* bNT)e* Iz Pariza. Tudi na Pokljuki je okrog -* gostov, ki pohlepno uilvo|o bele OpojMtl Bled pa Je, kakor so nam spore" čili, slabše zaseden Vsekakor p* ■-<• n** večer. Da ne bo preveč hude krvt in da ne bodo ljud|o v skrb«0« smo povpiašali Elektio-KranJ. k*" ko je s to tečjo. Kar lepo so n** potolažili, Zaenkrat nam še ne ,)# šlo preveč za nohte. Kakor so nam pov dali, je d«* segel vodo-.t,i| S.ive minimum. Te pa trenutno ne bo resneje vp"" valo na razdeljevanje električno" energijo potrošnikom, saj obratujejo termoelektrarne s polno pat« Do motenj v električni struji J* prišlo v glavnem zaradi proobr*" llleiutve ini|>a|.l!'ieg.l i illil <-/ Ob koncu lahko zapišemo, ds je nedelja minila v /nameni« ne.i m ledenih .....i rde. ili sov, zaradi katerih jo predvso* ženski sjiol r-lo...... i • -« ■ -11 S. *"