232. številka. Ljubljana, v torek U. oktobra 1904. XXXVII. leto. W?*Ž^Jfc b^g^H k^^^^^^l BSHvnPS K^B^hB ■^■g^g^sg g^g^g^g^i ^h^h^h g^g^g^g^ Is^g^g^g^g^g^gm g^g^g^B ^g^g^g^g^gV g^g^g^gi s^g^g^g^gV ^g^g^g^gv g^g^g^g^g^l g^g^g^g^g^g^g^gM g^g^g^gs g^g^^g^g^giflg^g^l k^I^Ish gvKBgB ft0*ag^Bl ^HfifsiH ^^^em^b BlliCv^H wi^^cL ^^^^^^B M^KugB flg^g^g^l h3^^H gV^L^B g^g^g^g^g^g^L^gflH g^g^^^g^g^g^g^^BS^^g^H ^g^g^g^g^Ln. g^g^g^g^g^g^g^g^gB L^g^g^g^H g^g^g^g^g^g^g^g^gVk^L^g^gl g^g^g^gfl HH^^H g^L^g^l^g^g^gH^^^r^ pSJjSl-'^J BK, Ar^B ^^^^^^| ^^^^^^H ^HnlFj^^gv ^^^^^^^h ElBu^^S Hg^gs^H HBŠgl^gH g^g^g^g^gT ^g^Hg^g^g^g^g^g^g^H g^g^Hgv^g^g^g^lg^g^g^g^g^gl ^g^g^g^g^g^g\ g^g^g^g^g^g^g^g^g^g^g\ s^g^g^g^g^l g^g^g^g^g^g^g^g^g^g^g^g^g^^B g^g^g^g^B ^gVg^g^g^H g^g^g^g^g^g^g^g^g^^BmBhi Bj^ks^e ^Hl^P^fl g^^R3^H flU^^^B^I wg|^& ^g^g^g^gs Ks^nSB iBpBBO BrBBB flvflgV ^^^^^^P^^^^* g^g^^B ^g^g^g^g^g^g^g^H ^g^g^g^g^gs, g^g^g^g^g^g^g^g^g^B k^g^g^g^B g^gVg^g^g^^g^g^g^gBg^gV g^g^g^gV V^B^^^I ^^^^p^^mjti fcZBr *B ^BhES ^^r7*wb TrT^'^tB ^t** ^ * k^-. >s ^^^^^^b ^^^^H ^^^HH g^b^g^g^B gpi^^^flB ^^^^^H k^g^g^B g^L^^H vb^g^g^g^g^l L^g^g^fl ^g^g^g^LV g^g^L^L^B ^L^g^g^g^gM g^g^L^L^B L^g^L^H ^g^g^g^g^L^H ^BfB^g^g^g^g^gKg^g^H g^g^g^^gv flHKl g^uPsfv B^b^SS h^L^L^B k^g^g^g^^l S?**^ j>\ % g^L^L^fl g^L^H bbpbB H^BPI vf^SBlHi B^^b L^L^H g^L^H ^^^L^L^I g^L^H ^L^L^H g^L^L^I ^L^g^L^L^ g^L^L^H L^k^Ln ^g^g^L^LB ^Eg^^g^^^^H^LH L^g^EgV EkIB Buvi MM5M n^L^H L^^HLV Ishaja Tsak dan xv»čerf izimfti nedeije to praznike, ter vetya po po i« prejeman za avstro-ogrsk* deSele za ¥88 leto 96 K, za pol leta 13 K, za čotrt leta 6 K 50 h, sa eden meeec 2 K 30 h. Za LJublJano ■ po&iljanjom 03 dom za vso ieto »4 K, sa pol leta 12 K. za fietrt leta 6 K, u eden meaec a K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 28 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden meaec 1 K 90 li. — Za tuj« dež«i» tolike teč, kolikor zsafia poBtnina. — Ra naroCbo brea istodobne vpo&Jjatvo naroenine se ne czira. — Za oznanlla ae plačnje od peterostopne petit vrate po 12 h, Ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce as dvakrat, in po 8 h. At sa trikral ali ffočkrat tiska. — Dopisi na] se tovoM irankovati - Rokopiai te ne vra^ajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knafiovih alicah St. 5, in sicer uredništvo v 1 nadstropju, apravni5t?o pa v pritlićja. - Dpramistra n&j se blagovotijo pošiljati narofinine, reklamacije, oznanila, t j. administratif&e stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne števllke po IO h. „Narodna tlskarna" telefon St. 8fi. MSloveiec" kot zaščitnik srbskega tiskov. nrada. »Slov^nec« je v eoboto priobčil iPisrao ii Srbije«! t kateri očita ii-ve@titelju »Slovenskima Narod«« pri belgradskih svečanostih, da je brei povoda in doeela neopraviženo napal srbslti tiđkoTni biro in njegovega na-čelnika g. Baiugjića, io je ćelo »tvar Eisukftl tafeo, feakor da bi bil poro-iev&lee »Slovenikega Naroda« edini izmed slovanflkih novintrje? ožigosal postopanje srbskega tiskoTnega urada in sic^r i se gole maSČevalnosti. Meni 6'cer ni znana častiYr«dna oaeba »SloTenčetega« poročevalca y Bel-gradu. a mifilil sem vandar, da je Tsekakor poštenejsi, nego 80 »Bio-veDJevi« urednik! ▼ Ljubljani, daai mi ga nišo v Belgradu slikali v baž najugodccjži luči. No, kakor e«m gprevidel, sem ge v tim ozira temeljito motil, zaka) tuđi brazimni bel- gradski »Slovenžev« dopisnik ae prav ni6 ne stmši poročati neresnio«, Kakor njegovi kolvgi ▼ Ljubljani, ako iudi prav dobro y^, da to, o čemer poročs, ni malo ne ođgovarja istini. Pred vsftm se mi tdi potrebno, da MTrnem trditev, kakor da bi bil »Slovenski Narod« edini alovaneki list, ki ae je izpotikal nad nečuvenim poetopanjem g. Đalugj?ća. Kon-s:atu|em, da bo le za časa aveča* nosti s r b s k i liiti »Pravda«, »Štampa« in drugi, slasti pa »Politika« primerno označili skandalozno ravnanje tiskovnoga u r a d a sbIotid-gkimi novinarji in nagla-šali, da se lamo zozirom na navzožnost fllovanskih gostov se začasno vzdrŽe oštre j š e kritike. Ali »Sloven-čev« dopisnik ni čital teh listov, ali mu ni in*»no, kaj je pisala »Politika« v ledeni urednika »Novega Srbo-br&na« g. Banjanina? Konštatujem, da je »N ovi Srbobr»D« priobčil v svoji i t e y i 1 k i z dne 2 9. m. m, ni adreso tiskovnega urada in g. Baiugjića notico, ki se od kraja do konca strinja s »Epilogom k belgradskim ■ yečado81 im « y »Sloven-skem Narodu«. Ali so torej vai ti listi, ki se žigosali srbaki »prea-biro«, poro&ali neistino, in samo 5a-Btiti »Slovenčev« dopisnik poroia ■odaj golo iu diito rožnico in niti kakor reanioo?! S tem pa ieveda nečem trditi, da bi ga bil morda »presbtro« najol za svojega zagovornika, dasi bi ae dalo to najložje sa mi ti. Vsekakor pa je vrlo čudno, da se »preobiro« ni upal zagovarjati v Belgradu, da ni upal odgofarjati na oiitanja »Novega Srbobrana« v Zagrebu, ki so popolnoma identična z očiianji »Slovenakega Naroda«, rnarTeč ei j« isbral sa svoj«ga zago-Tornika in branitelja — risum ten«-atig, imici! — ljubljanskoga »Slo- venea«, ki ga naj opere pred jugo-alovanako javnoitjo. čo je torej »S!ov«nČt»v« dopisnik hotel — iz kakšnih n»gibov} ne maram raiiskovati — razbremeniti g. Balugjića, bi moral to instanirati na spretnajli na&in, ne da bi mu bilo v to treba rabiti o&itnih neresni«. In nereaniin« so vse njegove trditv« od kraja do k o no a! Neistinito je, da bi bil g. Ba-lugjić pozval slov. novinarje, da naj požakajo v oarkvi, da skupno odidejo v konak. Naj se vendar povedo imena tiitih alovanskih dasnikarjev, kojim se je to reklo, oziroma naj se dotičniki ig)a«6! »Narodov« isvoititelj je neposredno pred kronanjem govoril z g. Balugjićom pred oerkvijo, a le-ta mu niti z besodico ni omonil, da je vstop v konak doioljen in da je treba v to počakati v eerkvi. Ta razgovor z gosp. Balugjićem je bil zadnji. Zato je popolnoma zlagano, da bi bil »Narodov« poroČ«valec re- kel g. Balugjiću, da je zadovoljen z vitopnioo na 3. galerijo, kakor je tuđi tlagano, da }• bil nafzod pri t#j predstavi. Ko se je izvedelo, da je »pree-biro« preskrbel vstopnice iidovakim časnikurjem, se je tuđi trojica jugo slov. novinarjev potom urodnistfi »Samouprave«, poluradnega organa in glasila radikalne stranke, obrnila na g. 13. za vstopnice. Popoldne je prinesel g. M. P. »Narodovemu« poročevalcu na ban-ktt jugosloT. omladine vstopnico za slav. predstavo na galerijo, katero pa je odklonil in tuđi ni S©1 k pred-etavi. To je resnica, vse drugo je lai in »Slovenčevemu« dopisniku ne morem prihraniti tipričo tega oči- tanja, da je grdo lagalf nefiem pa preiskovati, dali je pisal neresnico iz svoje inicijative! ali pa po navo- dilu koga drugoga. Kar se tiče časn&karskega banketa, dopisnik sam prižnava, da ■« je zd«lo g. Đalugjiću nujnejle ga prirediti Zidom, ki so 5e neposredno pred kronanjem na najostuđnejii način grdili Srbijo in njenega kralja, kikar pa Blovanom. Za to pač ni treba komentarja in 5e bi ne imeli za svoja gravamina nobenih drugih dokazov, bi bilo Že to najboljSi dokaz, da preje navedena fakta morajo biti reani^Sna. Sioer pa bi Slo?enci za ta banket ne bili niti vedeli, ako bi jih ne bil v petek 23. m. m. prisel ▼ »Grand hotel« spraievat dlan ured-ništva »Politike«, dali so bili prejdnji večer na banketu. Na odgovor g, G., da n e, je dotični srbski časnikar vtkliknil: »A mi smo mislili, da 8 0 bili ▼ e a j Slovenci pozvani!« Taka je torej oela etvar in vsakdo, ki je količkaj n^pristranski, mora primati, da je »Narodov« iivestitelj storil prav, ko je primerno ozna&l postopanje srbskega »preebiroa« in njegovega načelnika. Dostavljam Se; da so se srbski novinarji fie b^lj zapostavljali, kakor ostali slovanski, kar so vsi belgrađ-ski listi z ogorčenjem javno naglasili in zdi se mi, da Je »Slovenžev« dopisnik edini tujec med belgrad-skimi novinarji, ki tega ne ve in je tuđi edini, ki pljuje v svojo skledo s tem, da zagovarja g. Baiugjića in sicer s*e oelo s oeitnimi noreenicami! Pripomniti mi je Se, da je dr. Vasić, ki je bival pretekli teđen v Ljubljani, prizna], da je »Slov. Narod« v tej zadevi doeela pravilno postopal. Na kateri strani je torej neresnioa? _________ R. P. Pobožna pedagogika. Kdor je sel davi o pol 8. uri po Šelenburgovih ulicah in videl dolgo procesijo ti brat« — pred no jt> umri — in rekel žen», da naj ga 48 ur pusti čisto na miru Od tega časa baje gospod Raigijač petke grozno Crti .. . eeveda pozneje ob navađni ari ni cd tem ko so njih sinčki že z zbrano pobož-nostjo pri Šoltki maši. Sicer pa uČna uprava kranjska za-hteva od naŠib gimnazijcev več, kakor jim nalaga cerkvena zapoved. Ta pravi: Ob nedeljah in zapovedanih praznikih bodi 8 spodobno pobožnostjo pri sveti maši! Na n&Ših šolah je tako tuđi vpe-Ijano: ob nedeljah in praznikih skupna služba božja. Tako je prav in vsak mora to naredbo odobravati; saj so tuđi s tem goji Čut celokupnosti in enakosti med mladino. Toda o delavnikih v cer-kev zahajati nam verski zakon ne ve-leva, pač pa u Ču a uprava, a samo na Kranjskem, samo na gimnazijah. Glavni razlog zoper to šolsko po-božnost bodi pač ta, da se najlepŠi ju-tranji čas, ki ae da tako s pri dom po-rabiti za učenje ali ponavljanje učne snovi, zamudi, da ne rečemo, slepo potrati. NajviŠja uena uprava stremi po tem, da bi se učencem delo olajšalo, da bi jim bilo na razpolago dovolj časa za učenje in poČitek- saj je lani uvedla po deset minut trajajoče odmore na vseh sred-Djih šolah monarhije. Še več! Na ljubljanski realki so, kakor je običajno tadi drugod po vecjih mestih, za gorkejši letni čas odpravili popoldanski pouk7 zato se pa pričenja pouk že ob sedmih zjutraj in traja do poldne. Tako se ne izgubi nobene nčne ure, pač pa dobe učenei in učitelji časa za razvedritev in delo. Tuđi na gimna-zijah bi se dalo taiste uvesti, ko bi le ne bilo tega srednjeveškega običaja — delavniške maše. Tako pa se ta lepa jutranja ura ueuspeBno potrati. Pri tem se pa marsikateri v mrzlotnem, deževnem jesenskem vremenu temeljito prehladi, da utegne poraniti ćelo svoje življenje. Nas slavni c. kr. deželni Šolski svet, ki je odredil že lepo stevilo ko-ristnih izprememb na vzgojevalnem polju, bi ravnal le po intencijah moderne pe-dagogike, Če odpravi to delavniško po-sili — pobožnost. To bi pričalo o na- predku v pedagoskem in higienŠkem oziru, in ucenci in njih starsi bi zna vedeli hvalo za tako potrebno reformo. Ali ni žalostno in sniešno obenem, da mora tuđi v tem oziru naša dežela biti zadnja, kjer se je še do danes, do 1. 1904., obranila ta reminiscenca na nekdanje „crne" sole. Dajte tuđi našim kranjskim gimnazijam značaj svobode, značaj napredka, saj stem ne bodete žalili verskega čuta ne učencev, ne staršev. Torej, napredni, moderni solniki, ki vam je poverjena naša mladina, pre-dramite se — na noge! X« Vojna na Đaljnem Vztokn. Dnevno povelje generala Ku-ropatkina. Že včeraj smo med brzojavkami pricbČili glavne misli iz Koropatki-novega armadnega povelja, ki nazna-Bja, da je sapoČil Čas, da preiđe ruska armsda v ofenzivo. To povelje se glasi, kakor ja posneti iz uradnega lista rusfce vlade »Praviteijstveni Vjestnik«, ▼ celoti takole: »Pred veS nego sedmimi meseoi nas j« sovraž-nik pred Pori Arturjam napal, predao se je napovedala vojna. Od tega Časa je ruika armada na suh em in na morju izvršila mnogo junaikih del, ■ katerimi se naša domovina s polnim pravom srne ponašati, vendar pa so-vražnik ni bil ne aamo pobit, mar več Že «elo v svojem napuhu sanjari, da ai še isvojuje popolno smago. Voji madiurske armade, ki niti ia hip nišo kionili duhom, bo bili do se daj po številu preslabi, da bi porazili ja-ponako armado. Mnogo 6 a sa je bilo potreba, da so se iniagala vne teškoće iu da se je aktivna arnaada toliko okrepila, da lahko s polnim uspe-hom izpolni težko, a ftastno svojo nalogo. Baš zbog tega nisem smatral za umestno, dasi smo opetovano odbili vse japonske napade na naše pozicije, kakor pri Daftičavu, Liandiansianu in Liaojangu, da bi te uspehe izrabil v to, da bi prešel v ofenzivo, marved sem ukac&l splošno umikanje. Vi sto zapustili juoaško branjene policije, ne da bi vas sovrainik na-đlegoval in ste se v vedno gro-teći pripravljenosti umaknili ▼ že pripravljene nove pozicije k novemn boj u. Po petdnevni bitki pri Liaojangu ste se po uapešni obrambi vseh sprednjih in glavnih pozioij umaknili v Mukđen. Pod naj-teiavnejšimi pogoji, naskakovani od Kurokijeve armade, ste korakali po skoro aedostopnih potih, podnevi ste se boriti, ponoči pa z mo£;o svejih rok spravljali oaprej vozove in topove, ne da bi časa izgubili, ne da bi pustili na potu ujetnike in ranjenoe in ne da bi tipel tren kake škode. Jaz sem zaukasal umikanje s težkim srcem, a v neomajnem zsup&nju, da ]e potrebno za popolno ia odloČilno zmago cađ sovražnikom, čim je na- počil pravi čas. Car je za boj z Japonsko določil dovolj veliko vojno silo, da nam za-gotovi zmago. Vse težkože, te voje prevažati preko 10.000 vrat, so se premagale, za kar se je zahvaljevati poŽrtvovalnosti, neomajni energiji in talentu ruskih mož vseh resortov in stanov, katerim se je zaupala ta naloga, za katero glede težkoč zaman iščemo primora v vsi vojni zgođoviuL Na stotisoče ljudi in tisoče konj in vozov, na milijone kilogramov blaga se neprestano že Bedem meseoev prevaža iz evropske Rusije in Sibirije v Mandžurijo in ako se že poslani polki izkažejo kot nezadostni, došli bodo na bojišče novi, zakaj neupadljiva volja našega carja, da tmagamo so« vražnika, se mora izpolniti. Doalej si je sovražnik, opirajoč se na svojo veliko vojno silo in obkoljujoč nas s svojo armado, vedno prosta volil ugodni čas za napad. Sedaj pa je napočil od vse armado zaže-ljeai tren otok, stopiti proti sovražniku v ofenzivo. Prišel je čas, da Japonce prisilimo, da se pokore naši volji, zakaj vojna sila mandŠurske armade jemočaadovolj, da preidemo v ofenzivo. Vendar pa si morate biti tadi neprestano v svesti, da je ■ a zmago nad močnim in hrabrim sovražnikom treba ne le števiinih vo-jev, marveč zUsti krepke odloČnosti vseh šari, od oajnižjeg« do najviš-jega. Kakršnekoli žrtve boste tuđi morali darovati na oltar domovine, navdaja naj vas ena edina zavesti kako važna je imaga za Ruiijo. Spominjajte ae slasti, kako potrebno je, da osvobodimo svoje brate v Port Arturj u, k i že sedem meseoev drže tr-njavo,ki seje zaupala njihovi obrambi. Vojaki! Naša armada, moćna vsled edinstva s oarjem in vso liu-šijo, je izvršila v vaeh vojnah velika junaŠka dela za domovino in si pridobila pri vseh narod ih zasluženo slavo. Spominjajte se vsak hip, da je vam oarjeva volja zaupaia obrambo Časti velike Rusije in njenih pravio na Daljnem Vztoku. Zavedajte se vsak trenotek, da je v vaših rokah obramba časti in slave oelokupne ruske armade. Presvetli vladar ruske države moli z veo Ruaijo za vas in vas biagoalavlja! Okrepdani po ti molitvi za nove junaške čine, moramo, prepričani o važnosti svoje naloge, brez strahu in boj a cn i st opi t i v ofenzivo s trdno voljo, do konca izpolnjevati svojo dolžaost, ne đa bi štedili svoje krvi in življenja! Bog bodi s nami!« Popolna svoboda za Kuropat- kina. Rusko brzojavno agentstvo po-roČa, da vesti o spremembi v vrhov-nem pcveljstvu na bcjišču ne odgo-varjajo resnici, marveč se morajo smatrati kot izraz splcšnega priznanja izrednih vojadkih zmožnosti generala Kuropatkina. Splošno se latr-juje, da se je dalaKuropatkinu popolna svoboda, da izvede svoj vojni nacrt. Kuropatkin bo imenovan za vrhovnega poveljnika vseh vojnih sil na bojišču. O vtisu Kuropatkinovega manifesta na javnost. »Echo de Pariš« poroča iz Pe-trogr&da, da je napravilo Kuropatki-novo armadno povelje neodoljiv vtis na vse javne kroge. Splošno se za* trjuje, da je ruska armada že stopila ▼ ofenzivo. Glavni smoter ofenzive je najprvo, da se osvobodi Port Artur. Bitka, ki se pripravlja, se izvojuje v okolici premogokopov pri Jantaju in ruska armada bo najprvo napadla pozicije japonskih generalov Nodza in Oka. Rusi v ofenzivi. Kakor se poroča iz Haibina, je ruska armada pričela s splo-šno ofenzivo in v nedeljo 9. t. na. zavzelaželezniško postajo pri Jantaju. Domneva se, da se je Že pričela velika odločilna bitka. Poročevalee »Birievih Vjeđo-mostic brzojavlja iz Makdena z dne 9 t. m.: Splošni položaj na bojišču v Macdžuriji se je bistveno spreme-nil. Jspooska glavna armada se umiče proti jugu. Japonci se umičejo nele iz pozioij, ki so jih zasedli po bitki pri Li« aojanga, marveč ćelo iz pozi-cij, ki so jih Že preje larceli. »Kolnische Zeituog« pa javlja iz Petrograda: Naša armada prodira proti jugu. Zavzela je železniško postajo Babe in most preko reke Son. Oddelek kozakov generala MiŠčenka je že prodrl do Jantaja. Iz Londona pa se brzojavlja: Po poročilih iz Mukdena so Rusi 9. t. m. savseli pozicije pri Beniapuci pod osobnim pdveljatvom generala Kuropatkina. Ietočaano je hotel Kuropatkin tuđi obiti japonsko bojno vrsto, kar so pa Japonoi pravoČasno zapazili in se umaknili iz svojih pozicij. Ko je Kuropatkin pričel s splošnim prodiranjem, ao našli njegovi voji pozicije, ki bo jih namer&vali naikočiti, že prazne. Kuropatkin je osebno vodil vse operacije in ddgnaJ, da se raz-proitira japonska fronta preko 70 vrst in dm imajo Japonci na severnem brega reke Tajci 10 divisij, od kate-rih se nahajate dve zapadno od že-lezniške proge. »Morningposta javlja ii Niu-Čvanga: Japonoi odpoŠiljajo z največjo hitrostjo vse v Inkovu in Niučvangu se nahajoče voje pred Liaojang. Južno od Mukdena se b&je že bije velika bitka. Glavna japon ska armada, obstoječa iz vojev generalov Oka in Nodza, je uUborjena na reki Tajci, dočtm se nahaja japonski center pri Jantišanu, med Mukdenom in Jantajem, kjer bo Jsponci igrađili močne utrđbe. Izpred Port Arturja. Iz Tokija se poroča, da je vlada izdala oelo rroto uradnih poročil o japonekih operacijah pred Port Ar-turjem po bitki pri Kinčcvu do de* janskega eerniranja trdnjave, kl se je pričelo 30. julija. Iz teh poročil je razvidno, da jeportariurška po-sadka ćela dva meseca s polnim uspehom zabranj evala, da niso mogli popolnoma cer nirati Port Artur in da je še ćelo meseoa julija ofenzivno nastopaia napram Japonce m. Baltiško brodovje. Baltiško brodovje je danas, kakor se poroča iz sanesljivega vira iz Pe* tro grad a, odplulo iz Libave na Daljni Vztok.__________ Položaj na Češkem. Praga, 10. oktobra. Jutri se vrši že napevedano zborovanje vseh nemških deželnrh poslancev, da se-stmvijo izjavo proti češkim posredovale im predlogom. V kregih nemŠkih poslancev z gotovostjo govore, d a bo jutri zadnja seja češkega deželnega zbora v tekočem lasedanju V izjavi, ki jo jutri sklenejo nemški posUoci, bodo iipo-vedali, da pod nobenimi pogoji ne morejo iiloČiti obstrukcije niti i\ oujne razprave o podporab, dasi pri. znajo, da knietijatvo zeio potrebuju pomoči. Ogrsko-hrvaški dri. zbor. Budapešta, 10. oktobra. Prv« seja pg počitoicah je bila Tiharna, kar je slabo znamenje za bodočnoei. Trgovinski miniater je predložil nacrt sa začasno oreditev trgovinskih iti prometnih razmer z Italijr. Nato ie je vzdignil posl. Kossuth, da n hteva pojasnila zaradi znanega od-prtega pisma ministrskega predsed-nika grofa Tisze svojim volilcem. To pismo ne razpravlja niti aktuaj nih in važnih vpraŠanj, niti obljub, ki jih je grof Tisza dal neodvisni stranki; pismo se temveč bavi edino z revizijo hišnega reda, ki ga hoće ministrski predsednik pooštriti, da obteŽi manjšini upiranje. Po nazorih ministrakega predsednika je pokazala pretečena obetrukcija, da se mora hišni red še pooštriti, dodim je bil vendar ta veliki narodui boj proti militarizmu in za korist raadjarskega jezika epoštljiv in p&trijotičen čin. Po njegovim mnenju z«doatuje po polnoma sedanji poslovnik, da se za-gotovi zbornici delavnost Položaj Ogrske je izjemen, ker se gre tukaj večinoma za boj za narodne pravice, česar pri drugih državah ni (?). Ogr-ska je izročila vso svojo državno oblast v roke vlađttrja, ki ob enum zastopa oblaBt tuje države, in ki je v preteklosti prišel v položaj, lotai se naše ustave, kar tuđi v bod očno sti ni izključeno. Zato je potrebno, da je državni zbor v stanu, braniti deŽelne pravice z najostrej-Šim orožjem, ker bi sioer se morali fli odpovedati narodnim aspiracijam ali pa nas topi ti pot revolucije. Neodvisna stranka je pać spremenila svojo t«ktiko v bojo, toda za svo-bodo in neodvianoet delele se bori Da večno. Narod ne bo nikoli udec-hal od svojih jezikovnih pravic. Krona ni no a pravice doiočevati poveljnegi jezika v armadi. — Ministrski pred sednik grof Tisza je izjavil, đa namerava predlagati spremembo poslovnika tako, da se za razpravljanie o proračunu in rekrutni predlogi določi gotovi rok, ko se merajo te predloge dognati. Nadalje se mora preprečiti tehnična obetrukcija ter ** morajo priakrbeti sredstva za vzdr-| ževanje reda in ugleda zbornice. Za raspravljanje o drugih zadevah ne misli utesniti svobodo govora ali uvesti kloture. Najprej bo predlagal. da se izvoli odsek, ki izdela spre-membo poslovnika. Končno je napo-vedal, da kmalu predloži proračun, nacrt oivilnega pravnegi roda in Ijudskošolski zakon. Napovedal je tuđi, da ministrstvo od stopi, ako bi zbornica ne odobrila trgovin- Dalj< ppilooi. Konklave 1.1903. i. Gniloba je razjedala stebre rim-skega imperija, ko se je začelo razšir-jati kristjanstvo. Rimski imperij ni bil dragega kakor skupina podjarmljenih držav, ležečili okrog Sredozemskega morja, katere države je Rim z brutalnim egoizmom plenil. Vse bogastvo podjarmljenih narodov se je stekalo v sta-rodavnem Rimu, ki je postal središce surove četndi v nekih ozirih rafinirane kulture, postal pa tuđi smradljivo barje socijalne propalosti. Za Rimljane je bilo vse življenje le en sam bakanal, gro-zovita orgija, med tem ko so milijoni in milijoni tlačenih ljudi ginevali v naj-strašnejši bedi. V tej splosni gnilobi se je pojavilo kristjanstvo in začeli so se ga oklepati vsi, ki so zdihovali pod neznosnim pritiskom obstojecih političnih in ekonomičnih razmer, in katerim se je studila nravna izpridenost in propalost. Stara poganska vera, ki je imela približno ravno tako malo etične moči v sebi, kakor dandanašnji rimski katolicizem, ni mogla več vplivati na mišljenje in čuvstvovanje mas, tem manj, ker je bila postala samo Še sredstvo za politične namene. Tedaj, ko so se začeli bar- barski narodi bližati Rimu in je rimsko cesarstvo trepetalo strahu pred njimi, tedaj so se po večstoletni gnilobi po-drli stebri stare države, ekonomični — suženjstvo —in duševni — pogansko sveto vno naziranje. Katero sveto vno naziranje stopi na mesto poganskega, o tem si Rimljani niso bili na jasnem. Toda socijalne raz-mere so z nepremagljivo silo gladile pot kristjanstvu. Rimljani so delo neskončno zaniČevali, so lenarili, zapravljali, živeli razuzdano, prezirali skupne koristi tako, da je vsak mislil samo naše ; široki si oj i prebivalstva so slabeje živeli kakor rimski psi. Ali je vzpričo temu moglo priti do veljave drugo svetovno naziranje, nego ono, ki je proti pravicam posameznikov poudarjalo pravico skup-nosti, ki je nasproti bogastvu posameznikov in bedi velike večine prebivalstva priznavalo enako pravico vseh ljudi do enakoudobnega Življenja, ki je pro-glašalo zapravljivost kot greh in pro-stovoljno siromaštvo kot krepost, ki je obsojalo brezstidno razuzdanost in pio-stavljalo askezo ? V onih časib, ko so se podirali stebri rimskega imperija, so že nesteti agitatorji oznanjali ta novi nauk — pra-kristjanske komunistične ideje, naj- oČitnejše nasprotje starorimskega sveto vnega naziranja in današnjega katolicizma. Prakristjanske ideje, kakor so jih oznanjali prvi kristjani, so bile vseskoz revolucionarne in zato so se jih okle* pali samo najbolj zaničevani in naj bol j zatirani sloji, sužnji, hlapci, mali kmetje. Bistvo prakristjanskih idej je bilo, uprizoriti velikansko revolucijo tlačenega rimskega prebivalstva, odstraniti tedaj vladajoČe razmere in ustanoviti državo, v kateri bi bilo vse bogastvo skupna last, v kateri bi imeli vsi ljudje enake pravice in dolžnosti, izkratka: komu-nistično državo. Kristjani so bili prepričani, da priđe Kristus z mogočno armado in uniči rimsko državno oblast, in kolikor hnjša je postajala splošna beda, tem raje so se tlačeni in izko-riščani sloji oklepali kristjanstva. Đokler so bili med kristijani samo proletarci, je kristjanstvo ohranilo svoj revolUcijonarni značaj. Ali sčasoma so se tuđi med imovitejšimi sloji našli ljudje, ki so obsojali v državi vlada-joče razmere iu katerim se je nravna raznzdanost studila, in čim bolj so se začeli taki elementi pridruževati krist-janom, toliko bolj se je izgubljal rovo lucijonarni in komanistiČni značaj kri- stjanstva. Najprej je bil kot „krivo-verski" proglašen nauk, da ustanovi Kristus že na tem sveta božje kraljestvo takoimenovano „tisočletno državou in obljubljena država enakoati, bratstva in splošna sreča se je prenesla v — nebesa, iz katerih se ni še nihče vrnil. To je bila bistvena in globokopo-membna izpremenitev prvotnega kristjanstva. Čim je na mesto obljubljene sreče na tem svetu stopila obljuba, da se doseže ta sreča — po smrti, je bila kristjanstvu odprta pot do svetovnega gospodstva nad narodi, a zaprta pot, ustvariti na tem svetu božje kraljestvo, kraljestvo pravičnosti, svobode in ena-kosti. Kristjanski nauki so se najprej razširjali med Židi. Sele ko je 70 let po Kristu8ovem rojstvu ceaar Tit raz-dejal Jeruzalem, da naredi konec vedno ponavljajoČim se narodnim revolucijam Židov, in ko je Žide razpodil po vseh rimskih pokrajinah, se je začela kri stjanska agitacija tuđi v drugih krajih. Kriatjanstvo, ki so je Židje raz-nesli po vsi rimski državi ni zaradi svojih teoretičnih naukov prodiralo, nego zato, ker je bednim slojem dajalo praktično socijalno pomoČ. Veliko socijalno vprašanje cesarske dobe je bila strašna revŠčina preogromne večine prebivalstva. Vsi poskusi države, omejiti to strašno bedo, so bili brez uapeha. Nekateri ce-sarji in tuđi razni zasebniki eo posku* Šali utesniti to bedo z dobrodelnimi usta-novami, a rimska birokracija je te ustanove ravno tako požrla, kakor so pozneje ogromno mnogo takih ustanov po-Žrli katoliški duhovniki. Sicer pa se ua ta način ni dalo splošni bedi v okom| priti. Velika veČina poganskih boga j tasev je zmajevala z rameni in rekla I Sicer nam je Žal, da je tako, a poma gati se nič ne da; božja volja je taka.I Tako tolaibo se sliši tuđi dandanes J ust katoliških duhovnikov in sedanji| rimski papež I*ij X. se je v jako znani cnuncijaciji postavil na to isto stališčc| Prvi kristjani so z vso Žilavast, in vnemo mlade stranke pobijali te naukel in nazore iu netili z vso vstrajnoitjo vladajoČe nezadovoljstvo. Kjer jih je bilo kaj veČ, so ustanovili svoje obČinc,| ki so bile vseskoz komunistiČno orga nizirane. Kristjanski nauki so bili po-stranska stvar, glavno je bil kumunizem Prav ker je kristjanstvo siromakoml praktično pomagalo, ker giromakom ni bilo treba stradati, Če je obČina kaj imela, zato so se obubožaui sloji okle nili kridtjauskih sekt (D«Jjo prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" §t 232, dn6 11. oktobra 1904. ske pogodbe z Italijo. — Poslaneo pol on y i je izjavil, da njegova stranka ne bo nikoli dovolila,' da se v zbornici evoboda govora na kateri način koli krati. Kar je mininiatrski predaednik napovedal, je hujfie nego uvedba kloture. Mi niste*1 naj le raz-piŠe nove volitve in ljudstvo bo iz reklo svojo Bodbo. Nova zbornica ne srne začeti svojeg« zaaedanja z na* crobSnikL Maziljenje kralja Petra. Belgrad, 10. oktobra. VČeraj se je vršilo v Žici slovesno mazilje-aje kralja Petra I. Maziljeuje je opravil metropolit Inokent z asistenoo vaeh štirib škofov v deieli. Mazilil je kralja b krizmo na čelu, nosu, ustih, uieaih in na praih, izrekajoč vselej besede: »Pečat daru sv. duba«. Potem ga je obhajal a kruhom in vinom. Po oerkveni ceremoniji se jo poklonilo kralju na bližnjem travniku, kjer je bil postavljen kraljevi paviljon, na tisoče zbranega ljudstva. Đelgrad, 10. oktobra. I* Žice se je odpeljal kralj s spremstvom v Kraljevo, kjer je bila svečana pojedina, pri kateri je imel kralj govor, v katerem je obetal, da bo zastavil TSd moči, da Bi pridobi pri narodu isto spodtovanje in ljubav, ki bo ju imeli večinoma vsi njegovi predniki. Nadalje je poudarjal, da je bila pravoslavna cerkev od nek-daj nositeljica narodnoga imena in narodnoga Čustvo-vanja. Napil je narodni misiji pravoslavne cerkve. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 10. oktobra. Urađno obveBtilo pravi, da je v Macedoniji 1200 vaUŠev v akciji. V prti vrsti deUjo propagando za preatop k eks-arhatu Kdor se tej zabtevi upre, nima navadno ničesar dobrega pri-čakovati. TurSki viri zatrjujejo, da je bilo izmed 18 umorov v zadnjib treb meseeih 14 oseb umorjenih le zaradi tega, ker so ae zoperstavljale eerkve-nemu preatopu. Zadnji čas se bavijo vstaši največ a tem, da vaškim obči-nam vsilijo bolgarske duhovnike in učitelje, dočim dobivajo griki duhovni in učitelji groinje, naj takoj od idejo ako jim je življenje drago. Carigrad, 10 oktobra. Poro $ils, da dosedaj ni bilo mogoče pomnožiti Itevila oroinifikih častnikov, ker tega Tarčija ni dovolila, so na-pačna. Glasom dogovora v Mttrzstegu imajo velesile pravico same določiti štavilo čaBtnikov, ki se pošljejo k oroinikom v Macedonijo, zato se tuđi nihSe ne briga za turske ugovore. Prihod častnikov v Macedonijo se je le zato zavlekel, ker je dogovorjeno, da čistniki vaeh zastopanih veleBil istočasno pridejo. Za vsak okraj je določen po eden inozemaki častnik. Sltopeljski sandžak, ki ga ntdzorujejo avatro ogrski častniki, ima 10 okra-jev. Vrhutega se baje ustanovi v Skoplju tuđi oroiniška dola. Spor med državicama Honduras in Nikaragva. Rim, 9. oktobra. V Madrid sta prišla zastopnika imenovanih državic ter ata naprosila kralja Alfoma za raziodnika v njunem sporu zaradi meje. Prepir za prestolonasledstvo v kneževini Lippe. Berolin, 10. oktobra. VČeraj se je zopet zbral deželni zbor kneie-vine Lippe. Predsednik je prečital vladno predlogo, s katero oesar noče priznati sedanjega vladarja. K temu je deielni zbor sklenil, da izrecno zavrača vse poakuse, a katerimi se hočejo kratiti državi Lippe kot samostalni državi v Nemčiji ustavno primana prava. Kmetijska šola na Grmu. v. Ako naj kmetijska iola deluje z ▼ečjira uspehotn, je pa slednjič tuđi treba, da deluje med ljudstvom, po igledu drugih takih zavodov. Le v tem slučaju srne računati na ti-• to popularnost, katero uiivajo kmetijski zavodi po dragih krajib, in katera je tak im zavodom neobhodno potrebna, ako naj dobro uipevajo. Kmetijska iola si mora pridobiti veljavo med ljudstvom, in ta sa ne da doseči samo s tem, da se poilje vsako Uto nekaj iidolanih učoncev domu, ampak s tem, da deluje iola tuđi med praktičnimi kmetovaloi a prirejanjem poučnih tačajev kakor tuđi s prirejanjem popotnega pouka. Posebno valni so v tem pogledu poučni te čaj i, ki bi bo morali prirejati tuđi na Grmu, redno inpo večkrat na leto, za vse tište stroke, ki so napredka nujno potrebne. »aj ni nikjer boljše prilike za to kakor na Grmu! Na kmetijaki soli imamo vae, kar potrebujemo za tak pouk, imamo u&ne pripomočke in tuđi pripravne učne moči. Zakaj bi se tedai na Grmu ne prirejali redno takt tečaji za povzdigo ene ali druge stroke, aaj je nadim gospodarjem ta-kega pouka krvavo potreba, balj kakor po drugih kraj h, kjer imajo ze leta in leta taka tečaje upeljane. Nujno potrebno bi bilo, da bi se na Grmu prirejali viniČaraki, kle-tArski,8adjarski, živinorejski, mlekaraki in drugi tečaji, saj ae ne da s .nobenim drugim poukom doaeči v pril čao kratkim čaau tako lepih uspehov, kakor r*vno a takimi tečaji. Pa tuđi za popotni pouk bi morala skrbeti kmetijska šola na Grmu, kajti to bi bilo v korist loli ta učiteljem zavoda! Saj je potrebno, da spotnaVAJo gospodarji učitelje, ka-terim imajo zaupati svoje sinove v odgojo in strokovno izobrazbo, kakor je po drugi sirani potrebno, da spo zoavajo učitelji zavoda razmere po deieli, saj se je treba na nje nasla-njati pri pouku v loli. Na takih io-lah je treba praktičnega, na dejanake razmere in potrebe nanaiajočega ae pouka, in tega zamore uspeSno po dajati le tistt učitelj, kateremu bo kmeti ske razmere posamemih krajev dobro znane. Zaradi tega bi se morala učiteljem na Grmu oelo nuditi prilika, da bi prirejali o pro stem Času popotni predavanja. Prirejanje poučnih tečajev na Grmu je pri tadanji osnovi zavoda teiko mogeče, ali če se iola pre-osnuje, če dobimo enoletno solo v zvezi z zimsko kmet jako Solo, po tem bi se lahko prirejali redni po učni tečaji tuđi na Grmu, in prav tako bi se v tem slučaju dobilo toliko č.SA, da bi učitelji lahko prirejali popotni pouk v poletnem Času. S tako preosnovo in s ta-kim vsestran skim delova-njem bi iola najprej dosegla potrebno veljavo in potrebno zaupanje med ljudstvom, in zato si ne moremo kaj, da ne bi opozorili merodaj nih krogov na to, da je treba soli na Grmu pomagati ■ primerno preosnovo do uspeinega đela in boljega razvoja! Će se drugi zavodi razftirjajo in razvijajo, zakaj ne bi kmetijska iola na Grmu bolje uapevala in bolje ugajala našemu ljudstvu? Saj je v ta na men ustanovljena! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. oktobra. — Kranjski deielni zbor Prihodnja sej* deželnega zbora bo v petek, dne 14. oktobra ob 10. uri dopoldne. Dnevni red je popolnoma tišti, kakor je bil določen za vadnjo sejo. — Deželnozborski narod- no-napredni Klub ima jutri ob petih popoldne sejo, h kateri se va-bijo vsi gg. ponlanoi. — Motka beaeda. V neđeljo sta Šusteriič in PogaČnik romala v Moravče in priredila tam shod. »Slo-venec« je temu anodu posvetit le nekaj beaedi. Navdufienje je bilo ne-popisno, odobravanje burno, zahte-vanje soglasno — vse kakor pri vseh klerikalnih shodih. Ali nekaj je bilo novega. Odobravanje je bilo Uredno čuvstveno. Pasja dlaka — to pa je moralo biti lepo. Cuvatveno in ie iz redno čuvstveno bo katolički moije odobravali koneo Susteriičevega govora: »Umaknemo se eđinole, Če nam volilci odreko svoje zaupanje. Dokler pa uživamo zaupanje pri vo-lilcih, pri ljudstvu, nas more z boji-iča spraviti edinole smrt.« Tako je končal Susteriie* svojo govoranco. Ali se Je čuditi, če bo katoliiki možje take beseđe čuvstveno odobravali, in če so bili ginjeni, da se Jim je kar srce topilo. Ta ginjenost je bila tem bolj opravičena, ker vsak človek ve, da uiivata SusteriiČ in Pogačnik pač zaupanje duhovAčine, pri v o 1 i 1 c i h imata pa toliko zaslombe, kolikor je izsili duhovičina. Ce hoče Šusterftič spoznati, koliko ima z»-upanja pri volilcih, naj poskrbi, da bodo pri prihodnjih voiitvah škof in njegovi duhovniki pustili kmetom voliti po lastnem prepričanju in vi del bo vzlic odobravanju praznih fraz, ki jih je v nedeljo otepal v Moravčah, kako čuvstveno — brco bi mu dali voliloi. — Imenovanje v cestni odbor« Deželni odbor je pokiical v oestni odbor brdski: notarja Rahneta in Frana Konška iz Trojin; v oestni odbor li ti jaki: notarj* Svetca in Frana Hrena iz Ponoviča; v oeatni odbor kam niski: župana Močnika in Seršena, župana vodi škega; v cestni odbor kostanje-viiki: poseBtnika Ilumeka in Ot marja Saverja iz KosUnjevioe. - Mož-nezgoda — priza-nesite nam! Iz Vipave se nam piše: Prav kot prikazen hudournika ae nam vidi škof Bonaventura, ko ga prinese napotrebnost na Notranjako. Šđ nam je v živem apominu grozo-vitoat, kataro je prestalo ljudstvo v hrenovški farni oarkvi, ko je tam škof pretečeno 'poletje delil birmo. Zaporedoma je treakalo na holm, na katerem stoji cerkev, dvakrat je oelo atrela udr haila v oerkveno poslopje in provzročila strah in trepet, kakr-šnega to poslopje ša ni dočakalo. Več ljudi seje oneaveatiloinveč otrok je vsled prestanega strahu tuđi obolelo. — I a zopet se je kot črn ptič nezgode prikazat škof Bonaventura v soboto na Notranjskem, in sicer v vipavski dolini. Č-ni oblaki ^a od vaeh strani obdajajo in viharji jih preganjajo in tulijo, kakor bi bila kletev nad nami. Pred cerkvijo se je zamoglo Sele 8 t. m. zjutraj postaviti neko štukano drevo. Čudno se nam je videlo, da je krajevna oblast to dopustila, ker je dosti gledaloev pod kapi ždelo in gledalo to opasno delo, katerega je vihar oviral. Ker se v vipavskem trgu tuđi gUvni kana) koplje ravno od cerkvenega prostora dol in ker je globoko kopanje za drevo napravilo še več blata, in ker ae iz tega prostora niti drogi in druga priprava za dviganje drevesa ni odpravila, je bil ves, sicer prijazni prostor, kar ognusen poatal in b"r-macei, katerim se navadno oči leske-tajo, ko zapuščajo okinčani in obda-rovani cerkveni prostor, so 8 t. m. prihuljeni v tla zrli, da ne zagazijo v blato in ne skvarijo še bolj obutvi in obleke, kot je to že provzročilo viharno deževje. Veliki sreći sa mora prištevat;, daše je to, čaaar se je bilo bati in kar ae je v resnici dogodilo, izvršilo Sele popoldne. Vihar je nam-reč zlomil štukano drevo in z vehe mentno silo je padel gorenji konec na cerkveni prostor, na katerem je bilo ćelo jutro dosti ljudi. V blizini je vse atrepetalo, ko se je začul iz vihranja vetrov uaodepolni pok in oatal je dogodek pegovor tistega ve cera. »Slovenec« pravi, da je del škof nadzirat cerkve po Vipavskem dolu in da se bo mudil tod ćeli teden. Kar strah nas je, da bi ta moi nezgode kar ćeli teden med nami prebival. Ta človek žesam na sebi ni prikupljiv. Tuđi duhovnikom, ki ga apremljajo, se vidi na obrazu, da jim ni več všeč in ko pa še jame propo-velovati z odurnim in slinaatim glasom, in take nizaste otrobe vezati, kakor je v nedeljo tukaj to storil, Be človeku kar samo iz sebe izdihne: »Resi n%s, o Gospod!« Tako plit7ega govoričenja v reanioi še nismo stišali iz škofovih ust, kakor je bilo nedelj-sko v farni cerkvi vipavaki. Brez vsa-kega etiČnega uvoda jadikoval je moi nad liberalnim čaahikaratvom, priporočaval Marijina đrudtva, pretil in rotil očete, da naj tuđi mladenče v ta društva Uikujejo itd. Prav kakor tipičen odgovor bo donele iz cer kvi Boaedne gostilne pri odprtih oknih lepo doneče narodne pesmi vrlih vi* pavakih fdntov. Popoldne brez vsake udeleibe ljudstva ae je škof odpeljal. Prestali amo že strah prelomljenoga drevesa, potem si pa privoščili vesel večer ter peli in rajali, dokler se nam je prav zdelo. Ojspod škof, naj bo dovelj za več časa. Možnezgode, pri zaneaite nam nam nekaj č*sa. Pogre (ali vas prav gotovo ne borno. — „Edinost" je nekaj nmestnib besedi posvetila slovenski hranil nici in posojilnici v Marezigah na Pri-morskem, ki je zastopstvo v neki pravdi izročila italijanskemu odvetuiku, katerema smo Slovenci trn v peti. Temu je pripomniti, da je ta hranilnica in posojilnica član klerikalne gospodarske organizacije dr. Ivana Šunteršiča, pri katerem se pač še nihče ni naucil narodnih dolžnosti. — Repertoir slov. gleda-lišća« Dined i večer se peje v tret|iČ Meyerbeerova velika opera »Huge-noti«. — V Četrtek se vprizori dramska noviteta: »Žena suŽnja«, slika iz slovaškegb življenja v treh dejanjib. Ćeški spiaala Gibriela Preissova, poslovenila Zofsa Je-lovŠkova. Naslovno vlogo igra gdč. Otilija Spurna, ostale velike vloge imajo gospa Dan ilova in gdč. N o a k o v a ter gospodje T i š n o v in Dobro vol ny Za to dramo, ki je osobito skrbno študirana, napravljenih je tuđi nekaj novih koatumov. Ući jo ima gosp. režiser Jarosiav TiSnov. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 154 vodstveno sejo dne 4 oktobra 1904 Pričetek ob 3 uri po-poldna. Navzoči: Tomo Župan (prvo-mestnik) Luka Svettc (podpredsed-nik), dr. Ifan Svetina, dr. Fran Stor, I?an Šub c dr. Fran Tominštk (blagajnik) in Anton Žiogar (tajnik) S/ojo odsotnost je opraviČil župan Ivan Hrtbar in o^đ. svetnik Ivan Murnik. Prvomestnik otvarja ob 3 uri sejo pozdravljajoč navzoffe ter spomin)a-joč prav težavnh zadev, koje čakajo nujne rtšitve. Temeljito ee je bavilo z vprašanjem o »iružbetu kavi« in o zadevi »narodnega kolka«. Glasom izkaza je prevzela družba od akad. ferijalnega društva »Prosveta« dne 18. avgusta 1904 k( l*ov 248 215 in terjatve istega društva za 248 411 razpofelanih kolekov. Do dan»s je družba v r&zprodajo razposlala 157 010 kolekov, od katerih se j li je vrnilo 30 282, torej jih ostaja še 121.487 v zalogi. Dosedaj je ptačanih 64 646 kolkov za vsoto 1310 K 92 h. Prvomestnik zaključi sejo ob Va6 uri ivečer. Vodstvo družbe sv. Cirila i n Metoda. — „Jugoslcvanski almanah". Fripravljalni odbor nas je naprosil, da obvestimo vse ljubljanske gg. urednike in literate, da Be napovedani shod zaradi jugo-slovanskega almanaha vrši v petek ob 1,'a9. zveČer v »Xarod-netn domu«, ne pa v četrtek, ker je tega večera premijera drame »Žena 8UŽnja« Gabr. Preissove. Shoda v petek blagovoiijo naj se udeleži i zanesljivo polnoštevilno vsi tukajšnji gg. literati! — Pevskizbor „Glasbene Matice11 ima svoje redne pevske vaje: Ženski zbor vsako sredo in soboto od pol 6. do pol 7. uri, moški zbor vsak po n del jek in vaako sredo od S do 9. ure zvečer. — Radovljiška sadna raz-stava bode na splošno željo odprta še do sejma v R^dovljioi t. j. đo 29 t. m. Za ta dan se pozivljajo sadje-rejoi, naj pošljejo, ako bo Treme ugodno, sadja na semenj, da ga bo mogoče kupiti v večjih množinah — Znamenitost na sadni razstavi « Radovljici. N» piramidi v sadni razstavi v Kidovljici se nahaja poleg E v i n e g a tuđi Adamovo jabolko. Poslednje ima obliko peterokotne zvezde in je krasno razvito. —Lep napredek kmeti jske dole na Grmu. \i zauesijivega vira čujemo, da se je za prihodnje šolako leto 1904 05, katero se sele 4. novembra pričnet zglasilo toliko mladeničev za vsprejem v kmetijsko solo na Grmu, da je moralo vodstvo več prešenj kar vrniti, ker nedosUja v zavodu prostora za tako veliko število učercav, kakor se jih je zgla-silo. Zglašeni so Kranjc«, Stajerci — teh je baje največ — Goričani, trža-ški okoličani, Istrani. Da, letos zgla-flila sta se še ćelo dva Srba iz kra-lievine, katera je njih oče kar na Grm privedel, ter proail, da bi se jih pprejelo. Zaradi že prepoznpga zglašenja, in nedostajanja prostora pa jim * je moralo vodstvo sprejem odreci, in oče odvedel jih je žilosten zopet domov. To dejstvo govori pač jasno zato, da je šola na Grmu že jako na široko zaslovela. Ž&lostno je p* vsekakor, da je število dolenjakih mladeniĆev, katerim je grmska šola pač v prvi vruti namenjena, vsako lelo najmanjše. To nam je gotovo dokaz, da dolenjaki go^podarji nišo napredka željni, ka&or bi vzlio pr*ža~ lostnim dandanašnjim kmetiškim raz meram pač morali biti. Dolenjci naj bi si pač v tem obiiru Stajeroe za vigled vzeli. Njim ni kmetiika iola na Grmu v prvi vrsti namenjena, in vendar se je vpisalo, kakor amo ii-vedeli v tekoče ioliko letov med 34 učenoi niČ manj kakor 16 Stajeroev. — Požari. V Pod gorici v ljubljanski okolici je gorelo 1. t. m. pri županu A Paternostru, ki ima 1400 kron škode. Užgal je seveđa 3l 2 letni domač i fantek, ki se je igral z ž veplj enkami. — Dne 3 t. m. je gorelo v isti vaši in imata škode Anton Pengov 4000 K in Ivan Sever 5000 K. — Poitna Test. S 1. okt. t. 1. se otvori na progi Skofja Loka-Gorenjavas * Žiri druga vsakdanja voŽna pošta. — „Bled." Nalogo, katero iz-vršujejo pri dragih in večjih narodih v prvi vrsti umetniška društva, sije stavil akad. slikar Josip Germ v Pragi, Viiclavgkć nam. 10. z dosedanjo izdajo trib?rvenih reprodukcij „Belopeš-kega jezera" in „Bleda", ter se odločil k temu koraka le radi tega, ker Slovenci do sedaj nismo imeli ražen nekaterih barvenih litografij odličnih Slovencev nikak'h primernih slik last-nega proizvoda v okras domačih in zlasti društvenih ter Solskih prostorov. kbral si je oni reprodukcijski način, za kateri se sodobno odločujejo skoraj iz-kjuČDO umetniška društva in oni pod-vzetniki; katerim je v prvi vrsti na misli razširjatev dobrega okusa in reprodukcij, ki se odlikujejo po umet-niškem značaju; izdal je pokrajinska predmeta, ker mi ravno teh že nimamo ia ker morejo krasote naše domovine doma splošno, v inozemstvu pa še največ zanimanja vzbuditi. O umetniŠki ceni prve izdaje, ki je nedavno izišli izdaji Bleda enaka — pendant —, je prinesla svoječasno veČina čeških in slovenskih liatov laskavo oceno, prejel je pa izdajatclj tuđi privatno več toplih priznanj. Upati je, da ga bodo z ozirom na vse to podpirali pri začetem delu prijatelji umetnosti in prirodne krasote, narodna društva in naredne sole; v interesu obtnega napredka slovenske u tu etnos ti in zanimanja za njo pa naj delo priporočijo in razširjajo vsi oni, katerim ideja in delo ugaja! Kakor hitro bode z na Slovenskem prodanimi slikami strosek izdaje pokrit, porabi se prebitek v brezplačno razpošiljatev pre-bitku odgovarjajočega števila slik onim, zlasti obmejnim šolam, ki si slik same omialiti ne morejo. Zaključek prodaje se svoječasno primerno objavi. Velikost sbk samih je: 50x32 cm, na kartonu 67 x 51 cm; cena na kartonu samem po G K, v rdeckasto rjavem jelšovem okvirju s steklom brez kartona po 10 K, v takem okvirju in na kartonu po 12, v vzorkovem okvirju s steklom brez kartona po 12 K, na kartonu po 15 K. Dovoli se tuđi plačevanje na obroke, trgovcem se da pri naknpu primemi popust! Poštnina in zaboj se računa za lastni strosek, poŠiljatev slike na kartonu in v zavitku s postnino 40 h. — Iz PJubosumnosti. 27Ietni natakar Rikard Desanti je v Trstu iz Ijubosumnosti zaklal privatnoga ualužbenca Rikarda Kiklija, ker je našel svojo ljubico v njegovi sobi. — Zažiganje mrličev. V Gradcu se je ustanovila podružnica društva »Die Flamnae« za zažiganje mrličev. V odbor so izvoljeni vseuSt-hšćni profesorji in primani zdravniki. — Mednarodna panorama. A v a t r a 1 i j o si večina Evropejcev predstavlja kot deloma divjo pusto, de-loma pa obljudeno po divjakih s slamnatim! kočami. Da temu ni tako, prepriča se lahko vsakdo v mednarodni panorami ta teden. Razstavljeni sta se-veda največji dve avstralski mesti M e 1-bourne in Adelaide, in Človek dobi takoj pojem o lepo razviti industriji in trgovini, ako gleda velika pristaniŠČa, mostove, parnike, kolodvore in krasne nehotične palače. V obeh mestih imajo vseačilišča, muzeje, banke, gledališča itd. In v kako impozantnih zgradbali so vsi ti zavodi! Prihodnji teden priđe na vrsto potovanje po Portugalski, pred-vsem po L i s b o n i. — Društvena godba ima jutri večer ob 8. uri v stekle* nem salonu Aurovih dedidev svoj redni obdni zbor, na katerega se p. n. podporni član i še enkrat opoiarjajo. — ProSnja do alav. magistrata. Prebivaloi s Tržaške ceste, ki vodi za casarskim vrtom v Roino dolino, prosijo slavni magistrat, naj poskrbi, da bo ceata po no&i razsvetljena. — Pripopočljiv hlapeo je Karol Mi rt i 6, rojen leta 1881. v Bistri pri Vrhniki, ki je sluiil tadnji 6ai pri tukajšnjem c. kr. meroiikulniku g. branu Lovcu. Mirtič je nosil raznim strankam tuđi račune. Na raznih računih, ki jih je raznalal, jo vedno pripisaval nekaj svote več in ko se mu je iiplačalo, je denar ob-drzal za se. Tuđi včeraj je tak račun ponaredil, a je imel smolo. Stranko ni bilo doma. Prideddi domov, je moral Mirtič oddati račun g. Levou. Ta je koj opazil, da je račun ponarejen in se je pozneje prepriča), kako ja Mirtič etranke pehari 1. Pri zaaliaanju je MirtiS goljufijo đeloma priinal. Poleg tega )e pa tuđi prizna), da je lanskega leta vlcmil v mizni pređal in g. Levou ukraiel 3 K. — Pogresa ee scd vina b 162 litri, na katerem sta bili fcrki I. V. št. 453 Sod je pripeljal Vodnikov hlapec v cetrtek na južni kolodvor, odkoder je na nerazumljiv način ii-giniL Najbrže ga je pred skladišfiem naloiil vedoma ali pomotoma kak drug voznik in ga odpeljal domov. — Konja splasila sta ae bila ▼fitraj na Sv. Jakob* trgu Accetto-vemu hlspcu Joiefa Županu in dir-jala č*z Sv. Jakoba most na Krakov ski nasip, kjer eta zadala v neki drug voz Konja je ustavi I tam siuzbujoČi polioijaki atražnik Mihael Sitar in ju izrcčil hlnpcu — V deželno bolnišnico 80 vČeraj pripelj*li J*kcb* Poreutr, katerega je delavec I?«sn Mišmk uda ril po desni etrant gavb in ga teiko pcšttcdoval. — Aretovana je bila Marijana Jesenkova iz Št OiboiU pri Škofji Loki, ki je pred nekaj 8aeom ukr-dla v »zavodu s» Marte«, žensko krilo, vredno 6 K. Ženske bo jo v ukradc-nem krilu zasačile v stolni cerkviin jo izro&tla policiji — Delavsko gibanje. Vfit-raj se je odpeljalo z juinegra kolodvora v Ameriko 700 O^rov, 1G Slovenoev in 25 Črnogojc v, nazaj pa je pršlo 10 H.'vatov. — V Heb je šio 40, v HruSico pa 45 Hfvatov. — Ie P »d-brda )e Alo 50, iz Hrušice pa 70 Hr vatov v Zagreb. — Izgubljene in najdene peči. Miiaraki pcm:>Čnik Vircenoij Šteh je izgubi) p^ebrno remontoar-uro s Arkaraa V. Š. vredno 60 K. -— Na juznem kolodvoru je b 1 ii gubljen, oziroma najden bel ženski filamnik in deinik. — Srebrne ure zastavni list je naše) g. Danilo. L-stmk na) se oglasi v Gosposkih ultoah Šfcev. 6, I. nadstronie. — Hrvadke novice. — Umri je Henrik pl. Krancisci, mnogoletni podpredeednik hrvaškcga deželtuga sabor?, na svojem po iestvu blizu Samobora. B I je seveda Mddjaron. — Za zagreb^kega lupana si baje većina pri predsto feSih volitvab iibere notarja Fr. Ar-nolda. — Zopet obsodba ured n i k a. Bivši urednik »Slobodne rieŽi« Bukfieg, kl ne more zaradi bolezni niti nastopiti prej mu prisojene šest* mesečne kazn-^ je zopet cbsojen v dvamesečno ječo zaradi pisave o ie lezničnem Štrajku. — Šest oseb je Zgorelo v vaši Medar ć (okraj Gacke) v hisi Arif-aga Muljanina. — Najnovejše novice. 0 b- sojen konzul. Veletržec z vinom in grški konzul Frid. Ott v \Yurzburgu je bil obsojen zaradi krive prisege v 7 in pol mesečno ječo. — Velik sbod ž e 1 e z n i 5 a r-j e v je bil v nedeljo v Pragi. Udeležilo ge je »hoda 2700 železničarjev, ki so Bklenili, da nujno prosijo pri vseh že-lezniskih npravah za 20odatotno dra-ginjsko dok I ado. — Akademijo za praktično medicino ao včeraj slo-vesno otvorili v Kolinu. V akademijo se bodo prihajali mladi zdravniki eno leto praktično vežbat, ker je z akademijo v zvezi tuđi bokrišnica. — Japonski cesar je po-delil princu Karlu Antonu 11 o h e n-2 o 11 e r n krizantemin red. — Polom tvrdke S. Taus-gig na Dunajn je imel za posle-diče, da se je Viktor Taussig usmrtil, njegov brat pajezbezal, zapustivši nad milijon kron dolga. Baje izgubi tuđi posl. dr. Kramar 100.000 K. — K om p r o m i to v a n i vo-jaSki zdravniki. Iz Stanislava se poroČa, da se vrši preiskava proti mnogim polkovnim zdravnikom, ki so pomagali oproŠčati sinove premožnih po aeatnikov vojaščine. * Urarski pomoćnik — podmardal — filozof« Ratzen hofer je bil prvotno urarski pomoćnik, dandanee je podmaršal — in kakor kaže njegovi najnovejSi znanstveni spis, zastovel bo kmalu za filotofa V svojih problemih o »sociologiji« zastopa načelo, da bo vsa znanstva, igodovina, narodno gospodarstvo, antropologija, zemljapisjc, biolog-i|& Ud. posebne panoge sociologije. Plemensko vprašanie, ljudska higijena, politika, prcbltm o vojni in miru, vse to bo po njegovih naukih resila »ociolot/ija. * Svetovni dolgovi. Civili-Sirane države vsrga sveta imajo 120000 milijonov kron dolga. Dol govi meot, občin in drugih korpora-eij, ki gotovo tuđi cnadajo več ti«*oč milijonov, nišo v tem vrhčunjeni, Na vaem svetu ni toliko gotovega de D&TJ9| d* bi Se poplaćali i njim vai Upniki BVtta. Vat dohodki Seeth ev-ropikih Velesil in Zedinjemh driav ■o premali, da bi ne i njimi državni dolgovi f desetih letib poplaćali Same obre»li požrejo na leto tiscfte milijonov ter priđe na vaakega 61o vtka na zemlji skoraj tri krone da leto. Najveft dolgov imata Francoaka in Anglija. Europska Anprlija ima 23000 milijonov dolga, ali 550 mark na vaakega prebivalca. Kanada ina 1000 milijonov dolga, t ). 200 K na oaebo; Indija 2000 nail, a Ie 6 mark na oaebo; Ncmfiija 2467 milijonov m&rk, t j. 40 mark na oaebo. Zato p* imajo vsa njene ivesne državioe Ie svoje posebne dolgove, n. pr Pruaiia 330 m lijonov mark, Sakson aka 390 miltjonov itd, Uko da priđe povprečno na numškega prebivalca 260 mark državnega doiga. Nijmanj dotga mu Svica, namrt č Ie 20 kron na oaebo. Iimed mest je aeveda ni*j bolj zadoižt^n London, ki bo imel kmalu 1200 miMjonov mark dolgat t. j. 200 mark na prebivatoa. * Ma kmetijah države Kansas ae rabi do 18.000 kUvirjev, bar razišla de|^t?o, da mnogo kmetov zapuš^a Kansas * Železnica na Mont Blanc. Franooafta vlada je sprejela predlog za elektr-čao ieleznioe na najviSio fiforo V K /ropi, na M »nt Blanc. V šestih ietkh bo delo kondano. Vožnja bo sta!% poUrutfi frank na miljo. * Avtomobil za otroke. Par ški modni svet je že toliko na-predoval, da rob jo namesto nekda-n|'h vozič^ov xa dtteta, pcs*bne male avtcm bile, na katerih sadaj sedi peslunja, ki »ove ne vosi posebno h tro. * Čez prelaz Sv. Goiharda v Svici je dovrŠtn* voiita oet»ta Sada} bo mogofte se pelj&ti mimo stavneg« samrsUtia na vrhu v lan davenu * Jeite gosenice in hroSčc! Čemu neki ae uživamo žuželk? To vpra-šanje je povsem npravičeno v seilanjem času, ko se vsi trasti v potu Bvojega obraza mueijo, da kolikor mogoČe po-dražijo meso, kruh in druge jestvine. Hvala Bogu, da imamo na svetu iu-želke, katere bi nam po gotoveni uačiuu pripravljanja zamogle dajati izvrstno in tečno hrano. Mnogo slavnih učenjakov je že o tem učilo, toda niti njih dokazi, niti dobri zgledi nišo zamogli pre-magati naših gastronomičnih predsodkov do žuželk. Glavni zvezdogled Lalande je pred kosilom in večerjo Sel vedno v svoj vrt, kjer je nabral mnogo gosenic ter jih použil kot najboljše prebavljalno sredstvo in neka dama, katera ga je povabila k obedu, je radi tega smatrala umestnim, dati mu pred obedom, oziroma pred juho poluo košarico gosenic in pajkov. Lalande trdi, da imajo pajki okus po orehih, dočim so gotove vrste gosenic boljše nego mandeljni. Znano je, da Čislajo peruanski Indijanci gosenicam naših sviloprejk podobne „suetilje" kot najbolj delikatno jed, dočim je brazilskim Indijancem najbolj priljubljena goaenica bambusove trave. Mnogo cenjenih čitateljev se bode Čudilo, da so učeDJaki zbrani pri ento-mologičnem kongresu v Parizu 1. 1887 proglasili hrošča, ako je mlad, za naj-boljso jed. To zadevo- je objavil tuđi franeoski državni list. Toda ako hočemo, da nam bodo hroiči bolj teknili, jih moramo znati tuđi pravilno prirediti. Radi tega je umestno, da na tem meatu objavimo v franeoskem listu obeloda-njeni recept za napravo hrošČeve juhe. „Vzemi par hroŠčev, stolci jili v moi narju in njih sok precedi sk'>zi lito. Ako hočes napraviti navadno j lio, prilij vode, ako pa želiš močno jnli-i, prideni nekoliko masti. V obeh slučajih je okus izboren in bode ugajal najbolj razva-jenim sladkosnedcem". Toda vkljub vladnim priporočilom se hroščeva juha ni udomaćila. Najbrže pa tuđi pečenka iz mravelj ne bode postala popularna, dasiravno so mravlje, zlasti pa rjave, izvrstna jed, ako je pripravljena po vzoru Indijancev v Guvani in Braziliji, kateri pečejo mravlje v surovem ma«la. Nek angleški potnik je že izdelal „menu" kateri bi ugajal ćelo Luculla in koji se glasi: „Uroščeva juha, osoljene kobilice, rdeče mravlje z oljem in kišom, slaščice, ščurki pečeni na masti, na mleku ku-liani crički, pašteta iz gosenic, solata, močaata jed s primeskom čehelinih bub, crvi v medu". Na svetu je torej še mnogo jestvin, 8 katerimi trusti nimajo opraviti. Toda, kadar priSno Ijudje jesti žuželke kot glavno vsakdanjo hrano — potem ne bode minulo niti šest tednov, ko budemo Čitali v ameriških Časnikih: Tri je trusti inkorporirani I Moskitov trust, hroščev trust, goseniČin trust 1 Književnost. — vSlovenaki Sokol1 ima v St. 9 \n 10. nr»Hl«dnjo v&ebmo. 1. Po alavnosti. 2. II vsesokolatii »let ¥ Ljub'jaDi. 3 Tekmovalna telovadba na II. zlelu slov. S kolatva 4 Izkai Ukmovainih vrst na II. zletu. 5 H%K noteroati. — Pervyj ruttskij putavo« diielj po ^ehii, Moravii i drugim av-Htnjskiru Blavjanskim zemljan). Izdanie J. V. A 1 e k 3 a n d r a. Perevel a če-škago A. A. Ergart. Slavjanska Praga — Moskva. Oena 1 rub. Ta, z mno-gimi ličnimi ilustracijami okraŠena knjiga je namenjena niskim popotnikom in bo zlasti ruskim trgovcem in indiutrijalcMEi dobro služila. Posebno poglavje je posvećeno Ljubljani. Telefonska 1b bnojaina poročila. Praga 11. oktobra. Vse češke stranke izdajo v nedeljo akupen oklic na narod. Praga 11. oktobra. Nemške stranke izjavljajo, da ne puste, da bi deželni zbor dovolil kake pod pore po elementarnih nezgo-dah prizadetemu prebivalstvu, ker Čehi nečejo dati obvezne izjave glede njih obstrukcije v državnem zboru. Rusko-Japonska vojna. Berolln 11. oktobra. „Beri Tagblaf poroča: Kuropatki nova armada prodira v Široki fronti proti jugu. S to armado je združen zdaj tuđi šesti sibirski voj in koza ške divizije generalov Ren-nenkarapf, Samzonov in Miščenko ter kavkaski voj konjenikov. Japonska kavale-rija sa povsod umika in je sploh japonski odpor jako slab. Petrograd 11. oktobra. Ku-ropatkinov manifest, s katerim se je naznaniio, da je začela ruska armada z ofenzivo, je bil spre-jet v Rusiji v velikim oduševljenjem. Že 5. oktobra, po slovestii maši in veličastni reviji, je armada odrinila proti jugu in zavzela ćelo vrsto važnih pozicij. London 11. oktobra. Kuro-patkinovo naznaniio, da so Rusi začeli z ofenzivo, je vzbudilo tu veliko senzacijo. VojaSki krit'tki so-dijo, da utegne imeti Kuropatkin kakih 400000 mož na razpola-ganje, medtem ko jih imajo Ja-ponci kvefijemu 300000. Listi se spominjajo začetkom vojne stor-jene izjave generaliaima Kuropat-kina, da, kadar bo ruska armada dovolj moćna, požene japonsko armado v morje. Darila za „Narodni Dom". CXI. izkaz „Krajcarske drutbe". Preno« . . . K bO.828B5 Doneska g. dr. Zupanca ia ^o«pe dr. ZapančeTe ta maj in jumj ii 2 K......... „ 8 •— Prispevek g. V. Polaka sa drago polletje........ m 84«— Doneaki sa mesec jolij; ulačali 80 ££. gospodje: Dr. Ivan TaTčar......9 10*— M. PleterSaik ia U. pl. Trn k6cxyt k 6 K, »kapaj . . . 9 12"^ Dr. vitez K BUiw©ii, dr. M. Hud- pik% Fr. Mally, dr. Fr. Manda in V. Rohrmann, i 4 K, gkapaj v SO1— J. S. Benedikt, viUm J. Blei- weia, k. D«čman, P, Drahaler, J. Duffe, I. GriCar, dr. L Jectko, dr. J. Ku6ar, E. Lah, J. Lozar, J. MaAinak, G. Pire, L. Pire, At L. Požar, A. Skabinft, dr. St. Sterger, dr. Fra« Župane in Ji. Za- pano, a 2 K, skapaj . . . 9 36*— J Ma£«k, L. Schwentnert Fr. Star^, ia A. Taičar a 1 K, »kupaj.........m 4«_ Darilo , Naroda« titkarne" f znesku.........m 100'— Doneski za meaec aTgmt; plafiali to 66. gospodje : dr. Ivan Ta*ćar......t 10*— M. Pleter&nik in 0. pl. Trn* k6czy, a 6 K, akapaj .... lfr-Dr. vitez K Đleiweis, dr M. Had- nik, Fr. Mally, dr. Fr. Manda ia J. V. Rohrmann, k4K, akapaj m 80*— J. S Benedikt, vitez J. BU>iw«is, A. Dećman, P. Drahiler, I. Griear, dr. I. Jenko, Dr. J. Kušar, £. Lah, J. Locar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. L. Požar, A. Skabrne, Dr. St. Sterger, d. Fr. Župane ia M. Župane a 2 K, akapaj .... 34 — J. MaAek, L. Sckw«ntner, Fr. Stare, in A. Tavcar a 1 K, skapaj.........9 4 — Doneski sa nMaee teptt m* ber; plaćali ao £č. gompodje : Dr. l?an Tavfiar,......„ 10»— M. Pletertoik in 0. pl. Trn k6czy, a ti K. skapaj .... 12 — Dr. vitez K. Đleiweia, dr. M Had nik, Fr. Mally, dr. Fr. Manda in V. Rohrmann, a 4 K, skapaj , SO*— J. S. Benedikt, vit«* J. Bleivreia, A. Dećinao, P. DrahaUr, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. KaSar, E. Lah, J. Loaar, J. Martinak, G. Pire, L. Plro, dr. L. Požar, A. Skabrne, dr St Sterger dr. Fr Zup ne m M Župane a i K, akopaj . # 54 — J. Ma£ek, L. Sctmentner, Fr. SUre, in A. TavCar a 1 K, 8^«paj........ 4*— 8kiipiij , . X »1.3C1 SS Opomba; Vsem M. gg darvvalkam i« darovaletra, kl t njim v tetavnen poloiaja rodoljubno vstrajajo, izreka najtopUjlo BakfalO odbor MKra]oarsk* družb«M. V Ljubljani, dm 10 akt obra 1904. Zavarovalne vesti. Tsajamnl zavod za zavarovanje življenja na Dunaji. X., ^VIl»I>llotfo»*i*trasi*« At. JiO. V III. četrtletjii 1904 je bilo vloženih B467 B&vmrowalDih ponuđb 2 savarovalno svotu okro^lo K 4,473.000—, izmej katerib je bilo izđauh 3919 polic za zavarovalno svoto K 3,7»«»-. Od priCetka leta j« bilo 10.726 zavaro-vaniakih ponad b ■ kapitalom K 16.44u.000 v obravnari. Od 1. januvarja t. 1. &e je polic ▼ metku nad 12,808 000 izgotovilo. V Hl. Cotrtletju sapadle Eavarovalne premija in pristojbine, kakor tuđi kapitalne obrati sna&aJe so okroglo K 1,^19.000. — Zapadla plačila pi K 414.000. Ođ 1. jacuvarja t. 1. vpiealo se je na premijah, pristojbinah in obreatnih prejem-kih K 3,771.000 — na zapadlih plaćilih K 1,673.000. — Od oUtanka zavoda se je iiplaCaio K 55.485.0CO. 2952 Nadaljaa pojasnila daje in zavarovalne ponadbe sprejema Ftti|alk« (lJ«nusa" za štajersko, Koroiko in Kranjsko v Gradcu 1 Januthof. fikaro w«€» odvu|al- am«D kapljica, krogljlc« In grončlc« dolu-]e]o drastično In s Um ikodujejo organizmu. Nasprotno pa ž*tt*4č*4* timktmra is*mrmmrjm MPiccotijm t Izubijani ■• M**mmJ*ki vesti krspl organizem tuđi po naprattanl porabl. Zuninja naroćila po 6 povzotju. 1264—17 Umrli fto v Ljubljani: Dne 7. oktobra: Herman Keber, zasebni nrađnik, 21 let, HraniInićna cesta 6t. 9, jetika. — Dr. Vladimir Lcvcc, vteaciliSčni profesor. 27 let, Sodnijftk« ulice ftt 2, Pvaemta chron Dne 9. oktobra: Joiefa Hana, zagebuica, 87 let, Poljanaka cesta ftt. 6, ostarelost. — MatevŽ Treun, fasebnik, 84 let, Krojaške ulice tt. 5, pljučnica. — Matija Ham, meaarjev sin, 8 m«8., Trnavski pristan 4t. 24, Gastro ente-ntib acuta Dne 10, oktobra: Neža Vidic, zasebnica, 71 let, Razpotne ulice 8t. 4, možganjska k«p. V deftalni bolnici: Dn« 6. oktobra: Marija Tavčar, gostija, 67 let, l'arcinoma ventrlculi. Dne 7. oktobra: Jožef KlemenCtč, deia-v©c, 48 let, Alcocholismus chron. — Lovro Laoko, kajcar, bb l«t, Sarcomatosis. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Urađttl kani dan. bone 9. oktobra 1904. 2falOŠfcewl ^«ptljl. Denar BUgo Vi, majeva renta . . . . . ji 9930 100-10 4*/# ar«bnia renta......; »9-85 10C0B 4*/9 avatr. krooaka renta . . j 100- -, 10020 4% „ slata . . . li 119-75 11995 4*/a ograka kronaka . . , . P 98*05 98-25 4'/, „ alata , . . . U 119-30 119 50 4* f potojllo dežele Kranjske . i 99-50' 101 — ♦Vi'/» *o»• P« •• • 101-— 102 — Br^ke. 8re5ke ođ 1. 18*0", . . . . | 185 50 187 50 » . . 1864.....j 265*- 269 — . tUftke......164— 166 50 m sev. kred. 1. emisije . \\ 309- - 319— » . .H. * • 1 299*-- 309 — 9 ©gr hip. banke ... 272*— 280— . trbake a ftrt, 100— . 1 94*^- 97 — , turike......' 133- 134 — Đasilika srećke. ... 21*. 22'— Kreditne , . . , . 483— 493 — laemoik« • • . . . 7$*— 83 — Krakovtke . . . . . 85*— 90 — mmbUaaske . . . . . 0 67-— 71*— Avst r«au«ko • narodno upravo. 3—117 V»a pojktiul« doje: Generalni zastop V Ljubljani, če?ar pisarne bo v Uttnej bančnej hifti ^- Cfospodsklli ulleaJh 6*«w« 126» Zavaruje poalopja in premičnine proti požarnim Bkodam po n&jniftjih cenah Škode cenjuje takoj in najkalantneje Dživa najboljfti alotes, koder poslu io Dovoljnje iz Čistoga dobiCka izdatne podpore v narodne in obCnokoristne namene. t Mora bio i za trgovino z niešanim blagom, ki ima sposobnost tuđi kot potnik, se sprejme. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2930—2 Gostilna v Ritmici tik kolodvora se da takoj v naj em. Več se se izve pri M. Schweiger, učiteljici v Dolenji vaši pri Ritmici. 2889-2 Crna salonska pitm z mizico, trimo in 2 slikama so pocenl proda« Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2884-3 hunski jntt soliden ter zanesljiv, ki je popolnoma vešc manufakturne stroke, alovenskega in nemŠkega jezika zmožen, se sprejme v manufakturni trgovini 2950 1 Jos. Morauc, Rudolfovo. Istotam se sprejme tuđi poštena deklica v pouk, za katero se želi, da bi bila vsaj malo vajena Šivanju. Za takoj ali s 1. novembrom se odda v Šubiccvih uticah St. 3 v pritličju stanovanje s 4 sobami, predsobo, kopeljo in dru- gimi pritiklinami. — Stanovanje je v enem najniirnejsih krajev v mestu. Vpraša se v pisarni tvrdke Lav-renčič & Domicelj, na Dunajski cesti št. 32. 2946—1 Tfgovski sotrudnik železninske stroke, z lepo ročno pi-savo, se sprejme. Ponudbe pod „Zvest" na uprav-„Slov. Naroda". 2903 2 Stanovanje obstojcče iz sobe, dveh kabinetov, pred-sobe, kubinje in pritiklin »e odda m 1. noTcmlirom. Rimska cesta št. 13. part Več se izve istotam v prvem nad-Btropju. 28£3-3 Spre3rr^e5o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni novntovii. Ponudbe naj se poŽiljajo pod „zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda". 921-5& Hiša z mesarijo in s staro, dobro obisko-vano gostilno, blizu farne cerkve in velikoga rudnika je naprodaj. Več se izve pri upravniŠtvn „SIot. Naroda4*. 2879-3 Mesta ulaff aMčarke v kaki trgovini, želi gospodična stara 23 let, popolnoma veftča slovenskega in nemškega jezika. Dobra računarica z lepim rokopisoin. Nastopi lahko takoj. Naslov se izve v upravniŠtvu „Slov. Narodaa. 2945—1 Gospića ki je bila že delj Časa v trgovini, ter je vajena tuđi domaćih opravit, želi primerne službe. Zmožna je sloven-skega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter je dovršila razrede. Prijazne ponudbe se prosi nasloviti: Marija Šibenik, 1OOO, poste restante, Gor. Logatec. 2944—1 Po visoki kralj, deže^n* vladi proglašena za zdravilno radninsko vodo ApatovBčka kiselioa naravna alkallško-murlatisko-litijska slatina, bogata ogljlkove kis'ine !mwwFW> izvrstna kristalno cista namizna voda, n IZA8TTrKW«RRKR Glasovite zđravni&ke avtoritete pripiaujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnlh orga-nov in požirainlka, trganju in revml, pri zelodčnem, pljučnem, vratnom in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni boleznl, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenadkriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković. OJIikoTana na mnogih strukovnih nizstafah s 15 zlaimii sretinjami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice4* Zagreb, Ilica št. 17. 487-69 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavra-cijah in gostilnah. Zastopnik za Kranjsko: C. ]HK\ARDI v Ljubljani. C- kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani RAZGLAS zamotano v zavoj ih, bruto za neto. Št. 7973 1904. O. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence slsdače odbirk© in starine: 2800 hj odbirko^ jute 3000 » » raievine 2300 » j» papirja finega belega 2600 » » a navadnega 1900 » stekla v sodih, bruto za neto 1400 » litega železa, Btsrega, prostega 7100 » » » prežganega 2300 j» kovanega » stare ga 800 » žele^n^ ploČevine, stare proste 400 » cinkove » » » 450 » železnih iveri v zabojih bruto, za neto 150 » kovinskih » » » » in 1540 » starih žebljt>v Pismene ponudb*-, vaaka pola kolekovana z 1 krono in s priloženo po-ootnico o 10% varščinij vloženi pri katerisibodi c. kr. blagajni in z zu-r^pjim napiBom lfPonudba za odkup odbirkov11 dostaviti je najkasneje do 2O. vinotoka 19O4,12 ure opoldne c kr. tobačni glavni tov&rni v Ljubljani- C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 27. septembra 1904. 2892—2 Nagrobne krize, slamoreznice, bakrene kotle za žganje, vlite kotle, mesoreznice, sploh vso železnino, in tuđi kompletne kuhinske oprave se dobivajo najcenejse pri Karei Kavšeka nasl. 2916-2 Sciineider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. E£^Z y«k5 kot tV, primeroma 1500 m'\ Gozdni deli, kjer se bo sekalo, so oddaljeni okoli 20 —.')0 minut od državne ceste Ljubljana-Zagreb in naj se ponndniki blagohotno obračajo na zgoraj imenovano gozdno upravo. za srajce ovratnike in manšete ; Po vseh kulturnih ^j#l§3 državah re- ^j^S^ gi&trirana /4^3*7 ■ Na đ robno ^^đKP^y}3^^r X M.Joss&LiJvvenstein , c.inkr. dvoma dobavitelja i^;F:T*yii li* * __-»• Zahtevajte samo pravi najfinejši in najboljši čaj na svetu.* Najfinejši zajntrek, izvrstna južina. 2293—18 NajboljSe sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen žolođoc. PospeBuje probavo ter brani želodec bolezni. Dobiva le v droacerljnh tu boljalh tritrovlaah h HpererlJ»«Uiiii lit del lit atentat m bla§:oin. Naraven la v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko po5ilja Indra Tea Import Gompany Trst 3. Ces, kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. IzTroca. Iz voznegra reda. |Velj*ven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee^ Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Ćez Klein-ReifliDg v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob ll.^nri 54 m dopoldne o»obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zell ara See, Inomost, Bregenc. Curili, Ženeva, Pariz čez Amptetten na Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šnoohor, Beljak, Celovec, FranzensfestP, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francx>ve vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.', Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 3 m zvečer v Novo mesto, KoCevje. — PRIHOD V LJCBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3, uri 2a m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Linč, Stejr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du-n«ja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda1, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-rnosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotjrada čez Klein-Reitiing, iz Stevra, Linča, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipćkega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOCEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoČevja in ob 8. uri ob m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMN1K. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 ni zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM-NIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 zn zveoer. Ob 9. uri 55 m pouoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktubra. — Čas prihoda iu odhoda je označen po srednjeevropskera času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. # # # 2599^ m m m Najnovejše in najmodernejše ^^L Ravnokar došla popolnoma ^m ^^^ nova zaloga. ^m \ernest sark / ^^ Ljubljana ^m X starj tr2 M Sadna pazstavav Radovljici Je odprta le še kratek čas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 3O vin. 2787—13 M Grenčica Florian" in liker ^232 „Florian" najboljša kapljica za želodec. najnovejše, v največji izberi in po najnižjih cenah priporoča v I^jnl>Ij*mi, TVlo^tni trg stev. 3. 2900-3 IKIlo"bvils:I ee epreje:ncxaOo v exia.ž;exije, Tostr^rainje In. mcdernizovanje. Suhe gobe kupim v vsaki množini. Ponudbe z vzorci in ceno na naslov; Tomaš Chaleupka, 8v6toc u Blllny, 6ochy. 2937-2 co g (( Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. <%&F^Ky^J&^%&$$itfty* .Sfrogo solidna manufaftfurna frgovina. — Češnift fy J32ilavec Ljubljana x Iiingarjcve ulice x Xju6ljana priporočafa slav. oficinsfvu 06 nafiupovanju jcscnsIuFi in ;ims£ili pofrc^ščin svojo togalo ^aiogo ra^novrsinaja o6lačilne*<* cTo. cTa iSTa cTa. cTa »Ta cTa oTp cTa V hiši .Narodne tiskarne^ v Knaflovih ulicah št. 5 se od da za 1. februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. VeČ v tipravništvu „Slov. Naroda". Pariškš svetovna razstava 1900. &IU VENTIFBK& Dl]DOCTEUR F1ER$ °*Zj>I-ACVlTf.lll:!t8>Sc'S*'* ^e,pariš ^. '■■^rsmsA Swetovnosla¥na usina voda. Dobiva se povsod. 2921—2 r ■ a-ii7 ^nton jiškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je peaniSko obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-yem prevndu nemške Baumbachove idile. A&kerc se je tesnejo oklcnil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tuđi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril ASkerc iz narodne prav-ljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nađejamo, da zaslovi sedaj med nami tuđi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". IzSel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani 1 in velja broBiran 1 K 60 h, po poftti 1 K 70 h. J **.. .... J^umberško, belgijsko in j/epy>fa P?atno .... v vseh širinah 1289—20 namfeni prti, serviete, brisalfe, j?epni robei, sifoni in pavolnato blago............. Sv^car^ vezeninc. j^eriln 3a °PremQ nevest ^^ ja /totale in restauracije...... po i^virnih ivorniških cenah. Jzborno blago? Velika i^bera! v JLjubljani, $v. Petra cesta št. 8. Špecialna .... .... trgovina Sezonske novosti! kožuhovine - klobuki - venci trikot-perilo - nogavice- rokavice 1« *• Am 2bl2-i5 se prodajajo zaradi skorajŠnje preselitve .. po prav nizkih cenah .. v trgovini modnega blaga J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg. Od nbvembra naprej Prešerrove ulice. # # ^ Največja zaloga, za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Copičev mizarje. 1 2k\sc\\j pristmh angleskih, za 1-arVUVj vozove. Emajlne prevlake, pnstne, v posođicah po */■ m 1 kg. 81 41 dantarjeve glazure 7o hAHn Edino trpežno in ^U ^UUC. najiepSo mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pCde; najcenejBe in najboljSe. RpiniHrila rripravnega za vsa- RriJnnlinA2a barvanje narav- Dl Ullt*Mll!ulllll#nihirudninbkih Kl©ja za mizarje in sobne alikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejiih. 2±£2 ADOLF HAUPTIMANN I.kranjska lovama oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. nežev, lakov in steklarskega kleja. VMtaitomlJ«*»o ■• 1^3«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tibkaruc".