# #  1. Ko zaènemo govoriti o barki, ki jo je zgradil Noe po bo`jem ukazu, si najprej po- glejmo tisto, kar je povedanega o njej dobe- sedno . Zastavili si bomo vprašanja , s katerimi nam mnogi obièajno ugovarjajo, poiskali pa tudi njihove razrešitve , kakor so nam jih izroèili predniki. Tako se bomo lah- ko, ko bomo tako postavili takšne temelje, povzpeli od besedila zgodbe k skrivnostnemu in alegoriènemu pome- nu duhovnega razumevanja in bomo lahko, èe je v tem vsebovana kakšna skritost , le-to razkrili, ko nam bo Gospod razodel ve- denje svoje besede. Najprej predlo`imo tisto, kar je napisano. Takole pravi: Bog je rekel Noetu:“Predme je prišel konec vsakega èloveka, kajti zemlja je polna nji- hovih pregreh; zato, glej, jih bom unièil z zemljo vred. Ti pa si izdelaj barko iz kvadratnega lesa. Na barki naredi gnezda tu in gnezda tam in jo od znotraj in od zunaj prema`i z zemeljsko smo- lo. Takole naredi barko: barka naj bo dolga tristo komolcev, široka petdeset in visoka trideset ko- molcev. Zgoraj jo zakljuèi na en komolec. Ob strani napravi vhod v barko. Naredi jo tako, da bo imela spodaj dve nadstropji, zgoraj pa tri.2 Kmalu nato doda: Noe je storil vse, kakor mu je Gospod Bog zapovedal, tako je storil.3 Oblika ladje Najprej se torej vprašamo, kakšen videz in obliko barke si moramo pred- stavljati. Iz tega, kar se poka`e iz opisanega, si jo predstavljamo kvadratno, tako da se ob dviganju o`i od spodaj navzgor, kjer se zo`i na en komolec. Reèeno je namreè, da so ji dali pri temelju tristo komolcev dol`ine in petdeset širine, da so jo dvignili trideset ko- molcev, da pa je imela vrh tako ozek, da je imel samo komolec v dol`ino in širino. Notranja bivališèa V notranjosti pa je tisto, kar se imenuje “spodaj”, v “dveh nadstropjih”, to pomeni, da ima bivališèa v dveh vrstah, zgornji del pa je v treh nadstropjih; lahko bi rekli, da so tam sobe v treh vrstah. Toda ta razdelitev bivališè je zgleda takšna zato, da je bilo mogoèe loèiti razliène `ivali in zveri po razliènih prostorih glede na vrste in tako dr`ati loèene mirne in šibke od divjih zveri. Ta loèena bivališèa so se imenovala gnezda. Gradivo Reèeno je, da je les kvadraten. To je zato, da se la`je prilega en kos k drugemu in se onemogoèi vdor vode med poplavo potopa, medtem ko so bila stièišèa od zunaj in zno- traj zamašena z zemeljsko smolo. Nadstropja Izroèilo nam pravi, in to ni neverjetno, da je spodnji del barke - o katerem smo malo prej rekli, da je zgrajen dvojno in se imenuje “dvo- nadstropen”, medtem ko je zgornji del ime- novan “trinadstropen” -, zato dvojen, ker so vse `ivali prebile na barki celo leto in je za celo leto bilo potrebno priskrbeti hrane, in ne le hrane, ampak tudi pripraviti prostor za %'   %& ' #       prebavljeno, da ne bi same `ivali, še posebej pa ljudje imeli v nadlego smradu gnoja. Pra- vijo torej, da je bil spodnji del, ki je bil na dnu, namenjen takšnim potrebam in loèen, del takoj nad njim pa namenjen shranjeva- nju hrane. Za `ivali, ki se obièajno hranijo z mesom, je namreè zgledalo potrebno, da se pripelje v velikem številu `ivali, katerih meso je slu`ilo za hrano in omogoèilo drugim pre- `ivetje za ohranitev rodu. Za druge pa je bilo potrebno v shrambe spraviti takšen `ive`, ka- kršnega zahteva njihova naravna raba. Poro- èajo, da je bil torej spodnji del, imenovan “dvonadstropni”, namenjen tem potrebam. Zgornji del pa je bil namenjen za bivanje `i- vali. Tam so spodaj bivale divje in nevarne `i- vali in kaèe; takoj nad njimi so bile staje mir- nejših `ivali; konèno so nad vsemi na vrhu imeli bivališèe ljudje, namreè tisti, ki se po èasti in razumu odlikujejo bolj kot vsi. Kakor je reèeno o èloveku, da z razumom in mo- drostjo prekaša vse, kar je na zemlji, tako je bil tudi postavljen na višje mesto nad vse `i- vali, ki so bile na barki. Vrata Izroèilo nadalje poroèa, da so bila vrata, ki so bila narejena, kot pravi Sveto pismo, ob strani, na tistem kraju, da je bil spodnji del, imenovan dvonadstropni, pod njimi, zgornji del, imenovan trinadstropni, pa se je imeno- val zgornji prav zaradi tega, ker je bil nad vrati. Ko so `ivali tam vstopile, so jih razdelili po svojih krajih, kakor smo prej povedali, upoštevajoè primeren razpored. Zavarovanje samih vrat pa se ne izvede samo s èloveškimi sredstvi. Kako jih je bilo namreè mogoèe potem, ko so bila zaprta in ni bilo veè èloveka zunaj barke, zamazati z ze- meljsko smolo od zunaj. Nedvomno je bila potrebna bo`ja moè, da ne bi vdrla voda skozi odprtino, ki je ni zašèitila èloveška roka. Zato torej Sveto pismo potem, ko pove o ostalih reèeh: da je Noe naredil barko in pripeljal va- njo `ivali in sinove in njihove `ene, o vratih barke ne pove, da bi jih zaprl Noe, ampak pravi, da je Gospod Bog zaprl od zunaj vrata barke in tako se je zaèel potop.4 Bodimo pozor- ni, da po potopu ni reèeno, da bi Noe odprl vrata, ampak lino, ko je izpustil krokarja, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje.5 Hrana Da pa je Noe prinesel na barko hrano za vse `ivali in zveri, ki so z njim vstopile, po- slušaj in razumi iz besed, ki jih je Gospod re- kel Noetu: Ti pa si vzemi vsakršnega `ive`a, kar se jé, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni.6 Da je Noe storil, kar mu je zapovedal Gospod, poslušaj in razumi Sveto pismo, ki pravi: Noe je storil vse, kar mu je Bog zapovedal, tako je storil.7 Prostor za odpadke Gotovo Sveto pismo ne govori niè o pro- storih, za katere smo rekli, da so loèeni za `i- valski gnoj, a izroèilo o tem poroèa. Zdi se namreè primerno, da se molèi o tem, kar do- volj jasno uèi doslednost samega razuma. In ker to ne bi bilo ravno vredno prilagoditi du- hovnemu pomenu, je Sveto pismo to upra- vièeno zamolèalo, saj svoje pripovedi raje po- nuja za alegorièno razlaganje. Splošna popolnost barke Kar pa zadeva neogibnost de`ja in poplave, ne bi bilo mogoèe dati pri- mernejšega videza kot ta, da se z višave, z ne- kakšne strehe, zo`ene proti vrhu razliva po- gubni de`, in da spodnji del stoji trdno v vo- dah zaradi kvadratne oblike. Tako se ne more ne nagniti ne potopiti niti zaradi navala vetrov niti zaradi poriva valov niti zaradi nemira `i- vali, ki so notri. Apelovi8 ugovori 2. Sprièo vsega tega, tako vešèe zgrajenega, pa nekateri postavljajo ugovore , zlasti Apel, ki je bil uèenec nekega Markiona, toda ni toliko sledil hereziji, ki jo je prevzel od uèitelja, ampak si je izmislil dru- go. On torej hoèe trditi, da Mojzesovi spisi ni- majo v sebi niè bo`je modrosti in niè delovanja Svetega Duha. S takimi izjavami še pretirava in pravi, da nikakor ni bilo mogoèe, da bi maj- hen prostor lahko zaobsegel toliko vrst `ivali s hrano, ki naj bi zadošèala za vse leto. Reèeno je, da so na barko pripeljali po dva in dva9 od neèistih `ivali, to je po dva samca in po dve samici - to namreè pomeni ponavljanje besed -, od èistih pa po sedem in sedem,10 to je po se- dem parov. Èe je tako, pravi, kako naj bi opi- sani prostor sprejel vsaj samo štiri slone? In ko tako nadaljuje ugovor za vsako vrsto posebej, zakljuèi s temi besedami: “Oèitno gre za iz- mišljeno zgodbo. In èe je to tako, je jasno, da Sveto pismo ni od Boga.” Odgovor na ugovor Poslušalcem pa glede tega mi, ki smo se pouèili pri modrih mo`eh, vešèih v hebrej- skih izroèilih, in pri starih uèiteljih, prina- šamo tole spoznanje. Stari so rekli, da je Moj- zes, o katerem prièa Sveto pismo, da se je izo- brazil v vsej egipèanski modrosti,11 na tem me- stu zapisal število komolcev glede na geome- trijsko vedo, v kateri so bili zlasti moèni Egipèani. Geometri pa imajo navado, da go- vorijo na naèin, ki mu reèejo “potenca”. En komolec torej v zmno`ku treh števil in kvadratu pomeni ali šest komolcev, èe vzamemo splošno, ali pa tristo komolcev, èe vzamemo natanèno.12 Naj vza- memo tako ali drugaèe, pri teh merah barke da dol`ina in širina toliko prostora, da more vsebovati semena vse zemlje za obnovo in za- metke vseh `ivih bitij, iz katerih se bodo ob- novile vrste. Toliko je povedanega o tem, kar zadeva zgodbo , proti tistim, ki skušajo napadati spise Stare zaveze, èeš da vsebujejo nemogoèe in nerazumne stvari.  3. Zdaj pa najprej molimo k njemu, ki edini lahko odgrne zastor na branju Stare za- veze,13 potem pa poskusimo preiskati, kakšno duhovno zgradbo vsebuje èudovita gradnja te barke. Potop, podoba Jezusovega prihoda Kolikor mi dopušèa majhnost mojega uma, mislim, da potop, s katerim je bil tedaj svet skoraj pokonèan, nosi podobo tistega konca sveta, ki bo šele prišel. To je izrekel sam Gospod, ko je povedal: “Kakor so v Noe- tovih kupovali, prodajali, gradili, se `enili in se mo`ile in je prišel potop ter vse pokonèal, tak bo tudi prihod Sina èlovekovega.”14 V tem besedilu oèitno na enak naèin opiše potop, ki se je `e zgodil, in konec sveta, ki ga napoveduje. Kakor je bilo torej tedaj naro- èeno onemu Noetu, naj naredi barko in va- njo pripelje s seboj ne le sinov in bli`njih, ampak tudi razliène vrste `ivali, tako je tudi našemu Noetu, ki je res edini pravièni in edi- ni popolni, Gospodu Jezusu Kristusu, ob do- vršitvi sveta naroèeno od Oèeta, naj si naredi barko iz kvadratnega lesa in ji da mere, polne nebeških skrivnosti . To je na- mreè nakazano v psalmu, kjer je reèeno: Zah- tevaj od mene, in dam ti narode v dedišèino, v lastnino konce zemlje.15 Barka in oddelki, vera in njeni izrazi Zgradil je torej barko in v njej naredil gnezda, to je nekakšne hrame, kamor so se spravile razliène vrste `ivali. O njih pravi tudi prerok: Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame, skrij se za kratek èas, dokler ne mine togota moje jeze.16 To ljudstvo, ki se reši v Cerkvi, se torej primerja z vsemi onimi, tako ljudmi kot `ivalmi, ki so se rešili v barki. Ker pa nimajo vsi enakih zaslug in niso enako napredovali v veri, zato tudi ona bar- ka ne nudi vsem enega bivališèa, ampak so spodnja dvonadstropna in zgornja trinad-       stropna, v njih pa se še delijo na gnezda, da se poka`e, kako tudi v Cerkvi, èeprav so vsi, ki so v njej, iste vere in vse izmiva en krst, ne napredujejo vsi na en in isti naèin, ampak vsak v svojem redu.17 Razna bitja na barki: stopnje popolnosti Tiste, ki `ivijo po razumni vednosti in so sposobni voditi ne le sebe, ampak tudi uèiti druge,18 pred- stavljajo maloštevilni, ki so rešeni z Noetom in so povezani z njim v tesnem sorodstvu - zelo malo se namreè najde takih. Tako je tudi naš Gospod, pravi Noe, Kristus Jezus, imel malo bli`njih, malo otrok in sorodnikov, ki so bili lahko dele`ni njegove besede in spo- sobni dojeti njegovo modrost. To so tisti, ki so postavljeni na najvišjo stopnjo in nameš- èeni na vrhu barke. Mno`ica ostalih nerazumnih `ivih bitij ali tudi zveri pa se nahaja v spodnjih krajih, še najni`je pa so tisti, katerih divje zverinsko- sti niti blagost vere ni mogla omiliti. Malo višje od teh so tisti, ki kljub pomanjkanju ra-  Michelangelo, Vesoljni potop, 1508-12, freska, Sikstinska kapela, Vatikan.  # zuma ohranjajo kar najveè preprostosti in ne- dol`nosti. Pravi Noe: Jezus Kristus Tako vzpenjaje se po posameznih stopnjah prebivališè dospemo do samega Noeta - nje- govo ime pomeni “poèitek” ali “pravièni” - , ki je Kristus Jezus. V onem Noetu se na- mreè ni izpolnilo, kar je rekel njegov oèe La- meh: Ta nam bo dal poèitek od naših del, od `alosti naših rok in od zemlje, ki jo je Gospod Bog preklel.19 Kako bi moglo biti res, da bi oni Noe dal poèitek onemu Lamehu ali ljuds- tvu, ki je tedaj prebivalo na zemlji; ali kako bi bilo konec `alosti in muke v Noetovih èa- sih, ali kako bi bilo z zemlje odvzeto preklets- tvo, ki ga je dal Gospod? Saj se še bolj poka`e bo`ja jeza in je zapisano, da je Bog rekel: `al mi je, da sem naredil èloveka na zemlji,20 in ponovno: Izbrisal bom vse `ivo, kar je na zem- lji,21 in je prikazana poguba `ivih kot zname- nje najveèje raz`alitve. Pomisli na našega Gospoda Jezusa Kristu- sa, o katerem je reèeno: Glejte, Jagnje bo`je, ki odjemlje greh sveta.22 In drugje je o njem še reèeno: Za nas je postal prekletstvo, da bi nas odkupil od prekletstva postave,23 in drugje spet: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obte`eni, in jaz vam bom dal poèitek in našli boste poèitek svojim dušam.24 Èe pomisliš nanj, boš ugoto- vil, da je on tisti, ki je resnièno dal poèitek ljudem in osvobodil zemljo prekletstva, s ka- terim jo je preklel Gospod Bog. Temu duhovnemu Noetu, ki je ljudem dal poèitek in odvzel greh sveta, je reèeno: Ti pa si izdelaj barko iz kvadratnega lesa.25 Kvadraten les: oporniki vere 4. Poglejmo si torej, kaj pomeni “kvadra- ten les”. Kvadratno je tisto, kar se ne nagiba z nobene strani, ampak, kakor koli obrneš, stoji z zanesljivo in trdno stabilnostjo. Takšen je les, ki nosi vse breme `ivali od znotraj in valov od zunaj. Menim, da so to v Cerkvi uèi- telji, vzgojitelji in goreèni v veri. Ti namreè ljudstva, ki so namešèena znotraj, tola`ijo z besedo opominjanja in z milostjo nauka, obe- nem pa se z moèjo besede in z modrostjo ra- zuma upirajo od zunaj napadajoèim poga- nom, krivovercem in tistim, ki dvigajo valove vprašanj in nevihte razpravljanj. Ali hoèeš videti, kakšen razumni les pozna Sveto pismo? Spomnimo se, kaj piše pri preroku Ezekielu: Zgodilo se je: V enajstem letu, v tretjem mesecu, prvega v mesecu mi je prišla Gospodova beseda, rekoè: Sin èlovekov, reci faraonu, egiptovskemu kralju, in njegovi mno`ici: Komu se primerjaš v svoji ve- likosti? Glej Asirijo, cipreso na Libanonu z le- pim vejevjem, v senènatem gozdu, visoke rasti. Njen vrh sega v oblake. Voda ji je dajala rast, brezno jo je napravilo visoko in vse svoje reke pripeljalo okoli nje in pošiljalo svoje potoèke k vsem poljskim drevesom. Zato je po rasti preka- šala vse poljsko drevje.26 Malo kasneje pa pravi: Mnogo cipres v bo`jem raju in borov ni bilo podobnih njenemu vejevju in jelke jim niso bile podobne. V bo`jem raju ni bilo drevesa, ki bi ji bilo enako v njeni lepoti. Nevošèljiva so ji bila vsa drevesa, ki so bila v bo`jem raju sladkosti.27 Ali opaziš, o katerih ali o kakšnih dreve- sih govori prerok? Kako opiše libanonsko ci- preso, s katero ni mogoèe primerjati nobene- ga drevesa, ki je v bo`jem raju? In še to do- daja na koncu, da so bila vsa drevesa, ki so v bo`jem raju, nevošèljiva. S tem po duhovnem razumevanju oèitno poka`e, da se drevesa, ki so v bo`jem raju, imenujejo razumna; v njih namreè opisuje nekakšno tekmovalnost s ti- stimi drevesi, ki so na Libanonu. Zato pa premisli - da tudi to mimogrede omenimo -, ali ni treba tudi zapisanih besed: Od Boga je preklet vsak, kdor visi na lesu,28 ra- zumeti tako, kot tudi tisto, kar je reèeno nek- je drugje: Preklet èlovek, ki zaupa v èloveka.29 Samo na Bogu smemo namreè viseti in na ni- komer drugem, tudi èe je o kom reèeno, da       prihaja iz bo`jega raja. Tako je tudi Pavel rekel: Tudi èe bi vam mi ali pa angel iz nebes ozna- njal drugaèen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet!30 Ampak o tem na drugem mestu. Smola: notranja in zunanja svetost Videl si torej, kaj je kvadratni les, ki je kot nekakšen zid in obramba tistim, ki so znotraj, pred valovi, ki navaljujejo od zunaj, in ga je postavil duhovni Noe. Ta les je od znotraj in od zunaj premazan z zemeljsko smolo.31 Gra- ditelj Cerkve Kristus noèe, da bi bil ti tak, kakršni so oni, ki se na zunaj zdijo ljudem pra- vièni, znotraj pa so mrtvaški grobovi.32 Hoèe namreè, da bi bil tako svet po telesu na zunaj kot èist po srcu navznoter, povsod oprezen in opremljen s krepostjo èistosti in nedol`- nosti. To pomeni biti premazan z zemeljsko smolo od znotraj in od zunaj. Dol`ina, širina in višina: razse`nosti Kri- stusove skrivnosti 5. Potem je govor o dol`ini in širini barke in o njeni višini. Pri tem so navedena neka števila, ki so posveèena z neizmernimi skriv- nostmi. Preden pa spregovorimo o številih, si poglejmo, kaj pomeni dol`ina, širina in vi- šina. Ko apostol na nekem mestu še bolj mi- stièno govori o skrivnosti kri`a, takole pravi: da bi mogli doumeti, kolikšna je širokost in dol- gost in visoèina in globoèina.33 Globoèina in vi- soèina pomenita isto, samo da je višina videti razdalja, ki jo merimo od spodaj navzgor, glo- boèina pa se zaène zgoraj in se spušèa navz- dol. Potemtakem torej bo`ji Duh tako po Mojzesu kot po Pavlu razglaša podobe neiz- mernih skrivnosti. Ker je namreè Pavel ozna- njal skrivnost Kristusovega spusta, je omenil globoèino, kakor da bi prišel od zgoraj navz- dol; Mojzes pa zato, ker oznanja rešitev tistih, ki so po Kristusu kot od šibe potopa oteti iz pogube in propada tega sveta, iz globin v vi- šave in nebesa, pri meri barke ne omenja glo- bine, ampak višino, kakor da bi se vzpenjali od zemeljskega in nizkega k nebeškemu in vzvišenemu. Omenjene so tudi številke: tristo komol- cev dol`ine, petdeset širine in trideset višine. Tristo je trikrat po sto. Število sto pa je od vseh najbolj polno in najbolj popolno. Vsebuje skrivnost vsega razumnega stvarstva, kakor beremo v evangelijih, kjer je reèeno, da je imel nekdo sto ovac. Ko ena od njih zaide, jih pusti devetindevetdeset v gorovju in se spusti iskat njo, ki je zašla. In ko jo najde, jo zadene na rame in jo pridru`i onim devetindevetdese- tim, ki niso zašle.34 Ta številka sto pomeni vse razumno stvarstvo, izhaja pa iz Trojice in pre- jema dolgost `ivljenja, to je milost nesmrt- nosti, od Oèeta po Sinu in Svetem Duhu; zato je število potrojeno. Enako lahko tudi kdo raste k popolnosti po milosti Trojice; in lahko kdo tistega, ki je zaradi nevednosti iz- padel iz števila sto, po priznanju Trojice vra- èa med tristotere. Širina pa ima število petdeset. To šte- vilo je posveèeno vraèilu in odpušèanju. Po postavi je bilo namreè vsako petdeseto leto vraèilo, to je: èe je kdo komu odvzel posest, jo je ta dobil nazaj; èe je svobodnjak padel v su`enjstvo, je znova dobil svobodo; dol- govi so bili odpisani, izgnanec se je vrnil domov. Duhovni Noe torej, Kristus, je v svoji barki, v kateri osvobaja èloveški rod od po- gube, to je v svoji Cerkvi, postavil tudi število odpušèanja petdeset na širini. Ko bi verni- kom ne bil podelil odpušèanja grehov, se Cer- kev ne bi razprostrla v širjavo po vsem ze- meljskem krogu. Število višine trideset pa vsebuje podobno skrivnost kot tristo. Kar je tam sto, naredi tukaj trikrat pomno`ena desetica. Na vrhu pa se število vse zgradbe zakljuèi v enici, ker je en Bog Oèe, iz katerega je vse, in en Gospod35 in ena vera Cerkve, en krst, eno  # telo in en Duh,36 in vse hiti k enem koncu bo`je popolnosti. Toda tudi ti, ki to poslušaš, èe posvetiš pro- sti èas Svetemu pismu, boš našel premnogo velièastnih dogodkov, ki so se zgodili v številu tristo ali petdeset. Trideset let je bil star Jo`ef, ko so ga privedli iz jeèe in je prejel vladarstvo nad vsem Egiptom, da bi po bo`jem sklepu odvrnil pogubo grozeèe lakote. Pravijo, da je bil trideset let star Jezus, ko je prišel h krstu in je zagledal nebesa, ki so se razpirala, in bo`jega Duha, ki se je spušèal nadenj kakor go- lob.37 Tam se je tudi zaèela odkrivati skrivnost Trojice. In še mnogo podobnega boš našel. Našel boš pa tudi petdeseti dan kot praz- nik nove `etve.38 In od plena Midjancev je bila Gospodu darovana petdesetina.39 Našel boš tudi, da je Abraham s tristotimi prema- gal Sodomljane,40 in Gideon je zmagal s tri- stotimi, ki so z jezikom lokali vodo.41 Vrata pa niso niti spredaj niti zgoraj, am- pak postavljena postrani in poèez. Èas bo`je jeze je - Bo`ji dan je dan jeze in besa,42 kakor je pisano: Èeprav bo videti, kakor da so ne- kateri rešeni, jih bo mnogo, ki jih bodo nji- hove zasluge obsodile, unièenih in bodo po- gubljeni. In ker je ta èas èas bo`je jeze, so vra- ta poèez, da bi se pokazalo, kar je povedano po preroku: Èe se mi boste postavljali povprek, bom tudi jaz v srdu postavil proti vam poèez svojo jezo.43 Potem si poglejmo tudi o tem, ko pravi, da je loèeno spodaj dvonadstropno in zgoraj tri- nadstropno. Ali morda s tem noèe povedati to, kar je rekel apostol, da se v Jezusovem ime- nu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo.44 In ali ne pomeni na barki spodnje od vsega tisto, kar je apostol oznaèil kot “tisti pod zemljo”, naslednje od tega, zgornje, bi bili “tisti na zemlji”, trinad- stropno zgoraj, kar se razume skupaj pa bi bili “tisti v nebesih”. Med temi pa je treba razlikovati po zaslugah tiste, ki se lahko po apostolu Pavlu povzpnejo do tretjega neba.45  Jacobo Bossano, Noetovo ̀ rtvovanje, 1574, olje na platnu, Potsdam-Sanssouci.      Posamezna gnezda tu in gnezda tam, ki jih je veliko narejenih na barki, pa nakazu- jejo, da je pri Oèetu mnogo bivališè.46 Katero podobo pa naj ohranimo o `ivalih in zvereh ter `ivini in o ostalih razliènih `ivih bitjih, èe ne tiste, ki jo poka`e Izaija, ko pra- vi, da bo v Kristusovem kraljestvu volk z jag- njetom, leopard s kozlièkom, lev in vol bosta skupaj hodila na pašo; njihovi mladièi pa se bodo skupaj hranili s senom. Vrhu vsega bo majhen deèek - nedvomno takšen, o kakršnem je govoril Odrešenik: Èe se ne spreobrnete in ne postanete kakor ta otrok, ne pridete v nebeško kraljestvo47 - v gadjo luknjo vtikal roko in mu ne bo niè škodilo.48 Ali pa tudi tisto podobo, za katero nas Peter uèi, da se je zdaj uresnièila v Cerkvi, ko poroèa, da je gledal videnje. V njem so bili v enem platnenem prtu vere vse- bovani vsakršni štirino`ci in zveri zemlje in ptice neba, skupaj pa so jih dr`ali štirje vogali evangelija. ( 6. Ker pa je Bog ukazal zgraditi barko, ki jo skušamo opisati, ne le dvonadstropno, am- pak tudi trinadstropno, se potrudimo in k temu dosedanjemu dvojnemu razlaganju po bo`ji zapovedi dodati še tretje. Upravièenje moralnega pomena Prvo, ki je za nami, je zgodovinsko in kot nekakšen temelj, postavljeno èisto spodaj. Drugo, mistièno, je odliènejše in bolj vzvi- šeno. Kot tretje, èe ga zmoremo, bomo do- dali moralno razlaganje. Prav to je namreè pomenljivo, da ni rekel samo dvonadstrop- no in potem umolknil, niti samo trinad- stropno in odnehal, ampak je, ko je rekel dvonadstropno, dodal še trinadstropno. Zgleda, da ta razlaga, ki jo imamo v rokah, ni brez skrivnosti. Kajti prav takšno razlago oznaèuje kot trinadstropno. Ker pa v bo`an- skih Pismih ne more vedno obstati zgodo- vinska sosledica, ampak jo vèasih zmanjka , kot na primer tam, kjer je reèeno: Trn raste v roki pijanca,49 in ko je o temp- lju, ki ga je zgradil Salomon, reèeno: Pri zi- danju bo`je hiše se ni slišal glas kladiva ne se- kire.50 Pa tudi v Tretji Mojzesovi knjigi, ko je naroèeno, da morajo duhovniki pregledati gobavost na stenah, usnju ali tkanini in jo oèi- stiti.51 Zaradi tega in podobnega je zgrajena barka ne le trinadstropno, ampak tudi dvo- nadstropno, da bi vedeli, da v Svetem pi- smu ni vedno trojnega pomena, ker nas ne spremlja vedno dobesedni pomen , ampak je vèasih vkljuèen v razlago samo dvojni pomen. Poskusimo torej izreèi še tretjo razlago z moralnega stališèa . Barka in njene mere Èe se kdo lahko sprièo narašèajoèega zla in preplavljajoèih grehov spreobrne od be`e- èih, pogubljajoèih se in minevajoèih reèi ter prisluhne bo`ji besedi in nebeškim zapove- dim, ta gradi znotraj svojega srca barko odre- šenja in v sebi tako rekoè posveèuje knji`nico bo`anske besede. V njej pa za dol`ino, širino in višino postavlja vero, ljubezen in upanje. Vero v Trojico razteza do dol`ine `ivljenja in nesmrtnosti, širino utemeljuje s èutom lju- bezni, odpušèanja in dobrohotnosti, višino upanja postavlja pokonci do nebeških in vzvi- šenih reèi. Ko biva na zemlji, ima domovino v nebesih.52 Celoto svojih dejanj namreè zvaja na eno. Ve namreè, da sicer vsi teèejo, samo eden pa prejme venec,53 tisti namreè, ki v raz- nolikosti misli in nestalnosti duha ni razde- ljen . Kvadraten les, zemeljska smola, `ivali Toda te knji`nice ne gradi iz divjega in neobdelanega, ampak iz kvadratnega lesa, umerjenega po èrti pravšnosti; to je, ne iz svetnih avtorjev, ampak iz knjig prerokov in apostolov. Oni so namreè bili obtesani  # v raznolikih preizkušnjah, posekali in od- sekali so jim vse grehe, zato je njihovo `iv- ljenje kvadratno, z vseh strani uravnote`e- no. Kajti tudi avtorje posvetnih knjig lah- ko imenujemo visoka drevesa in senènata dre- vesa - pod vsakim visokim in košatim drevesom je Izrael obto`en, da je prešuštvoval54 -, oni namreè govorijo o vzvišenih reèeh in upo- rabljajo bohotno zgovornost, niso pa tako tudi ravnali, kakor so govorili. Zato se ne morejo imenovati kvadraten les,55 ker pri njih `ivljenje in govor nikakor nista v rav- note`ju. Èe pa ti delaš barko, èe si zbiraš knji`nico, si jo zberi iz preroških in apostolskih govorov ali iz govorov tistih, ki so jim sledili po ravnih èrtah vere. In naredi jo dvonadstropno in tri- nadstropno. Iz nje se nauèi zgodovinskih pri- povedi, iz nje spoznavaj veliko skrivnost,56 ki se dopolnjuje v Kristusu in Cerkvi; iz nje ra- zumi tudi, kako se popravi nravi, odseka gre- he, oèisti dušo in odstrani vsako vez su`nosti. V njej postavi gnezda tu in gnezda tam za raz- ne kreposti in napredovanja.57 Seveda jo boš od znotraj in od zunaj premazal z zemeljsko smo- lo,58 tako da boš v srcu vero nosil, z usti pa jo izpovedoval, tako da boš imel znotraj védenje, zunaj pa dela, tako da boš stopal dalje znotraj èist v srcu, zunaj pa èist na telesu. Na to barko torej, pa naj jo v skladu z moralno razlago trenutno razumemo kot knji`nico bo`anskih knjig ali pa kot verno dušo, pa moraš pripeljati tudi `ivali vsake vr- ste, ne le èiste, ampak tudi neèiste. Zlahka moremo reèi, da kot èiste `ivali razumemo spomin, izobrazbo, razum, preudarnost, raz- sodnost in druge podobne lastnosti tistega, kar beremo. O neèistih pa se je te`ko izreèi, ker so oznaèene kot po dve in dve.59 Vendar pa, kolikor se na tako te`kih mestih smemo drzniti, menim, da sta kot neèisti nujno oz- naèeni po`eljivost in jeza. Ti sta navzoèi v vsaki duši glede na to, da pomagata èloveku, da greši. Glede na to pa, da brez po`eljivosti ne more biti poskrbljeno za nasledstvo v rodu in da brez jeze ne more obstati nobeno po- boljševanje in vzgoja, sta oznaèeni kot nujni in vredni ohranitve. In èeprav je videti, da to razpravljanje ne zadeva moralnega reda, ampak naravnega, smo vendar zaradi izobrazbe spregovorili o tem, kar bi nam v tem trenutku moglo koristiti. Èe ima kdo èas, da bi primerjal in vzpo- rejal Sveto pismo z njim samim in usklajal duhovno z duhovnim,60 mi je povsem jasno, da bo našel še veè skrivnosti na tem kraju globokega in tajnega misterija , èesar zdaj zaradi omejenega èasa ali za- radi utrujenosti poslušalcev nismo mogli pred- staviti. Prosimo pa usmiljenje Vsemogoènega Boga, naj nas ne naredi samo za poslušalce svo- je besede, ampak tudi za njene uresnièevalce.61 Tudi na naše duše naj pripelje potop in v nas unièi, kar ve, da je treba unièiti, in po`ivi, kar sodi, da je treba po`iviti po našem Gos- podu Jezusu Kristusu in po svojem Svetem Duhu. Njemu slava na veène veke vekov. Amen.62 (  1. Prevedeno po: Origåne, Homélies sur la Genåse, Paris, 1976, 76-113 (Sources chrétiennes, 7-bis). 2. 1 Mt 6,13-16. 3. 1 Mz 6,22. 4. 1 Mz 7,16-17: Gospod pa je zaprl vrata za njim. In potop je bil ... 5. Prim. 1 Mz 8,6-8: Preteklo je še štirideset dni in Noe je odprl lino, ki jo je narédil na ladji, in izpustil krokarja. Ta je odletel, a se je vraèal in spet vzletaval, dokler vode na zemlji niso usahnile. Nato je Noe spustil golobico, da bi ugotovil, ali so vode odtekle s površja zemlje. 6. 1 Mz 6,21: Ti pa si vzemi vsakršnega `ive`a, kar boš potreboval za hrano, in ga spravi pri sebi, da se boste mogli hraniti ti in oni. 7. 1 Mz 6,22: Noe je to storil; prav tako, kakor mu je Bog zapovedal, tako je storil.        8. Markionov uèenec, ki je Sveto pismo razumel kot mit. @ivel je konec 2. stol. 9. Prim. 1 Mz 6,19: In od vseh `ivali, od vsega mesa, spravi po dvoje v ladjo, da bodo skupaj s teboj ostale pri `ivljenju! Naj bodo samci in samice! 10. Prim. 1 Mz 7,2: Od vseh èistih `ivali vzemi s seboj po sedem parov, samce in samice, od `ivali pa, ki niso èiste, vzemi po dvoje, samca in samico. 11. Prim. Apd 7,22. 12. Grško besedilo ima tu samo kvadrat števila. Barka bi bila tako dolga 90000 komolcev oz. okrog 45 km. Rufin se je izognil tako, da je mno`il samo s 6, ki je zmno`ek treh števil 1x 2 x 3 (solidus). Tu imamo torej primer Rufinovega poseganja v besedilo. 13. Prim. 2 Kor 3,14. 14. Prim. Lk 17,26-27; Mt 24, 15. Ps 2,8. 16. Iz 26,20: Pojdi, moje ljudstvo, stopi v svoje hrame in zakleni vrata za seboj, skrij se za kratek èas, dokler ne mine togota. 17. Prim. 1 Kor 15,23: vendar vsak po vrsti. 18. Prim. 2 Tim 2,2. 19. 1 Mz 5,29: Ta nas bo tola`il pri našem delu in trudu naših rok z zemljo, ki jo je Gospod preklel. 20. 1 Mz 6,7. 21. 1 Mz 6,7.12. 22. Jn 1,29. 23. Prim. Gal 3,13: Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. 24. Mt 11,28-29. 25. 1 Mz 6,14: Ti pa si izdelaj ladjo iz cipresovega lesa. 26. Ezk 31,1-5. 27. Ezk 31,8-9. 28. 5 Mz 21,23. 29. Jer 17,5. 30. Gal 1,8. 31. Prim 1 Mz 6,14. 32. Prim. Mt 23,27. 33. Ef 3,18. 34. Prim. Lk 15,4-5: Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v pušèavi in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame; in Mt 18,12-13: Kaj se vam zdi? Èe ima neki èlovek sto ovc in ena od njih zaide, ali ne bo pustil devetindevetdesetih v gorovju in šel iskat tisto, ki je zašla? In èe se mu posreèi, da jo najde, resnièno, povem vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih, ki niso zašle. 35. 1 Kor 8,6. 36. Ef 4,5.4. 37. Mr 1,10. 38. Prim. 3 Mz 23,16; 5 Mz 16. 39. Prim. 4 Mz 31,28.30. 40. Prim. 1 Mz 14,14. 41. Prim. Sod 7,6.8. 42. Sof 1,15. 43. 3 Mz 26,27-28. 44. Flp 2,10. 45. Prim 2 Kor 12,2. 46. Prim. Jn 14,2. 47. Mt 18,3. 48. Prim. Iz 11,6-8. 49. Prg 26,9: Trn se zabode v roko pijancu. 50. 1 Kr 6,7: tako da se pri zidanju hiše ni slišalo kladivo ne dleto ne kakršno koli `elezno orodje. 51. Prim. 3 Mz 14,34; 13,48. 52. Prim. Flp 3,20. 53. 1 Kor 9,24: ... res vsi teèejo, ... pa le eden dobi nagrado ... 54. Prim. Jer 2,20; 3,6. 55. Prim. 1 Mz 6,14. 56. Prim. Ef 5,32. 57. Trojni sad, ki ga prinese trojno branje. 58. Prim. 1 Mz 6,14. 59. Prim. 1 Mz 6,19. 60. Prim. 1 Kor 2,13: ... tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi. 61. Prim. Jak 1,22: Postanite uresnièevalci besede in ne le poslušalci ... 62. Prim. Rim 11,36: ... njemu slava na veke. Amen.