Miloš Obilič. (Po Hrbskih narodnih pcsnih spisal Fr. Hubad.) (Dalje.) 3. MiloS OMHč in smaj. Kaldak planini je bilo jezero, kamor so gonili pastirji sroje črede na odo, kjer so si gusile žejo ptice in zverine. Na jedeukrat jja prileti zroaj izpod ueba, izbere si jezero za_dom in kolje živino, ki je tu sem hodila pit ter lovi ptice iu zveriuo, ki si je hotela gasiti žejo z hladno vodo. Zatorej nastane velika nevolja inej Ijudmi, ker niao niogli puščati svoje živine na pašo. Kmalu je bila planina pusta, kcr si nih6e m upal na njo. Nekega due prileti sokol ua planino. Žejen, želi se napiti, ali zmaj prilcti jn ga hoče požreti. PrestnvšeB vzlcti sokol aa jeJiDO vejo in toži: nhog uioj mili! imeli snio vode dosti, da aino se napajali in kopali v jezeru. A sedaj biva zmaj v vodi, /.re konje iu junake. Se Vile 8e ne brigajo za nas, a junaka ni mej narai, da bi se mogei roeriti z zmajein. Kraljevič Marko je sicer dober junak, ati on poseda po krčmab ia pije viuo; pomagati Dam ue morc, ker seka arabske glave iu braui kraljeviuo." Vila izpod oblakov pa fuje sokolovo tožbo ia mu reče: nNe toži, sivi sokolel Pobratina imam; imil Miloša ga ui juuaka. Hitro ti ga pokličem, da vas reši hudega zmaja." Hitro uapiše pismo ter ga da sokolu, naj ga nese Miloiu. Sokol razpne peroti, zleti s pismom v kljuuu v Prizren in ga vrie Milošu t naročjc. Janak se začudi, ko mu pade list na koleui, llitro ga odpciati in bere: ,Oj Miloš, pobratim dragi, pridi na Kaldak planino 1 Zmaj je priletel v jezero, ne pušča piti ne zverini ne ži?ini. Pridi in ubij ga, vraga!" Komaj grebere junak pismo, skoči na noge, reiie svojemn slngi Milovanu, naj pripravi Zdralina, opaše svitlo sabljo, obesi topuz na aedlo, zgrabi kopje v roko pa skoči na konja. Z ostrogami spodbode Ždralina in jaba naravnost na planino. Ka planini skoči 8 sedla, nagije se vina in počije. Potem goni konja tri dni po plauini in ižče jezera. Cetrto jatro za6iye strajao rjoveaje. 182 • . Zatorej požene Zdralina proti onej strani in pride do jezera. Zmaj je bil ujel ravno jelcna, ki je bil priSel pit. Jelen je hotel uteči, ali zmaj ga zgrabi za zadnji nogi in požri zivega. Ali rogovi so bili preveliki, zasade se zmaju t čeljusti, da ne more požreti jelena. Ne more ga spraviti niti v sebe niti iz Bebe. Zmaj in jelen tulita strašno; oatudna pošast se valja po travi, ter si ne more pomagati. Jimaku zatrepečo sroe v prsih, ko zagleda zverino; celo Ždralio se ustraši in noče naprej. Ali MiJoš rau zasadi ostroge v stran, da zdirja proti jezem. V desnej roki zavihti jnnak kopje in ga vrže zmaju v bok. Ali kftkor bi bilo naletelo na kameuje, pade kopje na tla; zmajevih luskin ni moglo prebosti. Potegne toraj topuz s sedla in začne mlatiti po pošasti. Ali kakor jeklo bobni truplo zmajevo, nič mu ne more; komaj je nbranil Ždralina, da ga ni zadel rep strašne zvcrine. Ves osupe! se ustavi Miloš. Za nekaj 6asa ga obide misel, kaj bi Se le bilo, ako bi pošast ne imela jelena t gobcu. Nič mu ne bi pomagalo junaštvo, poginoti bi moral a konjcm vred. V tej stiski se oglasi Vila izpod oblakoT: ^Miloš, pobratime mili! Po-tegni sabljo, katero sem ti dala. Ona seka trdo jeklo; ž njo pogubiš zmaja!" Miloš se ojunači. Kakor bliBk potcgne sabljo iz nožnic, nažene Ždralina proti zmajii ter z jednim mahom preseka pošast na dvoje. Ali jelan tuJi še vedno v zmajevem gobci, zato udari drugič po glavi in oprosti jelena, da »beži y gozd. Miloš pa zapoje veselo pesen: nNe bojte se, ptioe sokolice Niti drugc ptice iz gorice, Niti drugo zveri na planini. Le hodite na vodo studeoo, Ter na vodi umivajte llce, Se napijte studene vodice. Ijutcga pogabil sem vara zmaja, Zmaja lačnega v jezeru; Ako Bog da, in je sreča mila, Se vam zmaja ni več bati!" Na to mu odpevajo ptice z g6re: nBog ti dal, voj?oda Miloše, Junaški spomin naj ti ostane, Mej brati, mej vsemi Srbi. Tebe naj se spominajo Srbi Dokler sije žarko solnce, mesec." V tem prilete tadi Vile Badgorkinje, obdarujejo junnka z lepimi darovi, a on nasadi zmajevo glavo na kopje in veselo odjaha domov. 4. MiloS ObUte reši vOo. Nekdaj se spomni Obilid Vile Jerusavlje in se odpravi na Šargan pla-nino, da bi jo obiskal. Vesel je skakal Ždralin po tri kopja na visoko in po štiri kopja daleč, ker mu je bil obijubil gospodar, da ga bode napojii na planini iz jezera, v katerera si umivajo Vile svoje liee. Kmalu sta bila aa 188 gori. Prideta do jezera. Ali okolo jezera je trava pofceptana in dolgi Lasjo lcže raztroseni po njej. Miloš pobere lase in vidi, da so od čistega zlata. Po tfim spozna, da so Vilini. Začudi se junak, napoji konja, kar zastiši tožen glas. kakor bi tožila knkovica ali lastovica. SkoSi toraj na konja in zdirja za glasom. Ko pridirja vi"hu planino do visoke jele, zagleda krasno Vilo pod dre-vesom. Roki ste jej zvezani, za zlate Jaso je privezana za jelo, solze kakor biseri jej teko po lici v zelono travo. Žalostna toži: ,Joj meni, mila moja majka! Pvišla sera v snžnjest roparja Ibra, pa ni junaka, kateri bi me reSil!" Okolo jple je lcžalo in scdelo trideset junakov, roparjev, in Djih gla?ar Ibro mej njitni. Ta pije hladno vino in napija Vili: rZdrava, Vila iz planine! Od zdaj mi bodeš žena!" Obilie nažene svojega konja proti roparjem in jili pozdravlja. Vsi od-zdravljaju samo Ibro molii. Vila ga pa zapazi in zavpije: ,Kje si, MiloS, po Bogu mi brat? Nisva se videla prej, nisva so pobratila, ali ptiznam te po tvojem jnnaStTu. Prosira te kot brata svojega, ne puščaj me y turskih rokah!" Miloš se obrae proli Ib2'ii in reče: nPo Bogu mi brat; daj mi Vilo na-gorkinjo!" Ibro ga pa jezno pogleda in pravi: BOj ti bedak, vojvoda Miloš, ne brigaj se za tuje žene! To ni Vila nagorkinja, to je žena moja!" Miloš: »Ibro, daj mi Vilo; dam ti sto oekinov za-njo!" — Ibro: BNovcev in oekinov imara dosti, ne dam jc za tri hiše polne zlali." — Miloš: ,Daj mi Vilo, dam ti trislo cekioor!" — Ibro: rNe govori dalje! Ako skof-im na nogi, odsekam ti glavo. Udavitn te kakor jastreb goloba." Na to spodbode Miloš konja in zavpijc: ^Zdrav mi bodi, delibaša*) Ibrol Erez prevare! česijunak, priprari se na boj! Poskusil bodem sabljo aad teboj!" Vsi junaki skočijo k rišku, začne se boj. Miloš potegne sabljo iu kmalu poseka vseh trideaet. Na to skofi proti Ibru, zgrabi ga z jedno roko za prsi, z drugo ga pa udari v obraz, da m\i izbijo štiri zobe in se ni polije 6rua kri po obrazu. Na to mu zveže roki na hrbet od laktov do prstov tako trdo, da mu lije kri izpod nohtov. Potem odveže Vili Ikoaiji zlate lase od jele in jej razveže roki. Oua ga začne prositi: nNe puž6aj Ibra živega, pogubi ga!" Miloš pa odgovori: nNe boj se, posestrima! pogubim ga, kadar se odpočijem in Dapijem vina." Nato sedo pod jelo. nasloni se naojo in Ikonija mu oatoči vina. Ou jej napije: nZdrava mi bodi, sestra mi!a! Na zdravje tebi in meui, in najinemu pobra-tinstvu. Danes sva se pobratila; bilo nama srečno iu žastito v sreči in v nesreči!" Potem izpije vino pa skoči na nogi, potegne sabljo in odseka Ibru glavo ter jo natakne na jclino vejo. Zasede kouja, posadi Ikonijo pred se na sedlo in zdirja k jezeru. Tam sedeta na travo in Ikonija zapoje: nKje 8i, majka mila? Da bi vidcla, kako je rešil Miloš tvojo hSeiko!" Kinalu sUši mati te besede, hitro prileti in se začne zahraljevati junaku za režitev Mcrke svoje ter ga vpraša: nKaj bi imel najraje? S 5im bi te darovala?" Junak jej odgovori: ,Pomajka moja, najraje imam, da me slarijo ljudje in se me spo-minajo ter mi prideš ua pomoč, kadar bodem v opasnosti (nevarnosti)." Vesela mtt obljubi to Vila, pa mu podari zlato škatljieo, v katerej je bil drag *) GUtv jnsakoT. 184 kamen in reče: »Posinek moj, vzemi Se to; dalo ti bo sreče na jnndttvu, aii nikomur ne pripoveduj!" Poslorf se m ysak otide na svoj dom. B. Miloš in triglav Arabec. Kmalu se je pokazala prilika, da je Vila izpolnila svojo obljubo. Banoviča Strahilo, Se le dvaDajst let starega junaka, dala je bila mati Belji krilatemu, glasovitemu junaku, naj uauči mladeniča sukati sabljo, brzdflti konja in vsega junaštva. Eelja u6i najprej avojega učenea na domu, potem ga pa vzame se seboj in potuje i Djim po srbskej zemlji, da ga seznani z jiiDaki. Nekega dne ju pa napade na potu triglav Arabec. Začoe se boj in sovražnik tijanie Beljo in DJegovega varovanca. Zveže in jn žene na Šaro planino, na široko polje Orahovo. Tam se nstavi poleg hladne vode. Vila zagleda nesrečna junaka, pa zavpije s planine proti Prizremi: nOj Miloš, mili mi pobratim, kje si? Triglav Arabec s petsto tovariži j» ujel Eeljo krilatega iu Baaoviča Stralilo. Ali hoM v boj za nju?" Miloš je sedel ravno pri aajutreka, ko sliši Vilin glas. SkoH na nogi ter pokliče svojega slugo Milutina, naj rim osedja Ždralina. Sam pa opatc britko sabljo, vzame Svojo težko topuzino, pomoli se Bogu, poslovi se od svojih, skoii na konja in zdirja proti Šari planini. Tu ga sreča Vila, pozdravi ga in rofie: ,Z Arabcem je petsto junakov. Teh se ni bati. črni Arabee je pa strašen. Tri glavo ima in tri sablje nosi ob pasu. Črn mu je obraz, beli zobje mu reU iz ust, oči im» krfave, da se plaSijo ptice pred njim. Še gledati ga ni mogoče, kaj še le bojevati se i njim. Jaše pa kobilo, ki je hitra kakor lastavica, in ni ga konja, ki bi jo dotekel." Junak se pa ne prestraži, poslovi se od posestrime ter zdirja proti Orahovn. Ko ga ngledajo sovražniki od daleč, zasždejo konje in mu jašejo naproti. Kadar se mu približajo, zavpije Arabec nad ujira: nDobro da si priLel, tu najdež družbo, vas vse tri bodem gnal v temuico na jednem konopci!" Y svojej oholosti pa ue pristavi: ako iiog da! nKo sva se srerala prvič v Priinorji," uadaljuje Arabec, nbežal sem pred teboj; a danes ne bežim, če tudi poginem. Glej, tri sablje imam ob pasu, jedaa je bila magjarskega bana, druga AlaJtij-skega kralja, a tretja je Arabova; 8 to ti bodem odsekal glavo!" — Svoje tova-riše pošlje na stran a on napade Miloša. Najpred se poskusita 1 buzdovanoma. Ali oba sta bila tako spretna, da sta prestregla vsak udaree drug dmgemu. Ko v tem boji ne zmaga nobeden, vržeta buzdovana v travo in zgrabita sablje. Mahata nekftj 6asa, iu Arabec zadeue Miloša na levo roko in ga raui; kri se udere; ali to ga malo briga. Miloš aaškriplje i zobmi iu mabue uasprot-nika črez pas tako budo, da ga preseka na dvoje. Mrtev pade Arabec na tla in Miloš mu odseka glave. Sedaj pa pridirjajo Arabževi tovariši od štirib strani nad njega. Ta je bila huda za junaka; ali hitro skoči proti Eelji in Strahili, ki sta Iežala zrezana na tleh, preseka konopec, 8 katerim sta bila zvezaca, ia zdajci popadeta tudi ona dra vsak zajedno sabljo Arabovo iu vsi trije napadejo sovražnike ter jih razpodi kakor volkori ovce na planini. potem se odpraTijo domov, nesoč tri Arabore glave v Prizren. (Koncc prih.)