Milica S.: Pravljica o dečku in sreči.
NEK.OČ je živel daleč nekje v vasi žaloetui Tinčc. Tako so ga imenovali, ker se kar nič ni hotel igrati z drtigimi otroki. Vedno je žalostno s sklonjeno glavo posetlai po kotih. Imt*l je očeta in maeeho, tudi polbrate in polsestre. Oče ni bil hurioben, le zelo strog obraz je imel, tako da se ga je Tinče precej bal. Tndi inaČeha ni bila hutktbna. Ni Tinčeta sovražila. a prijazna sploli ni znala biti. Imela jc vedno innogo dcla, pa se za otroke ui veiiko brigala, Tinče je pa vendar ni imel rad. Čisto motno se je Še spominjal, da ji1 njcgova prava inama ležaJn nekoč vsa mrzla, z zaprtimi očmi v hiši in da se ni hoteia nič več smehljati in nič vec ga božati. Pa je prišla ua njeno mesto ta, ki se tudi ni znala nič smehljati in gu ni kotela nič božati.
Nekega dnc je stopil occ v izbo Še bolj mrk kot navadno. 7,a njim je stoplla v izl>o mačeha. Oči je imela vse preplašene in vpraŠujoče je zrla v očcta: :,je Ji n*s?«:
Seveda jc res, še več ko res!« je osorno odvrnil očc.
Tedaj je maČrha zaihtcla:  sNikoli nismo imeli srcče, nikoli!«
Tinče tistega vecera ni" mogel zaspati. TucJi on bi bi\ rad nasel svojo srečo. Pa je tako šibek iu majhen otrok, kam naj jo grt* iskat? Tako brez vsega upanja jc bil. da sta mu dve vcliki solzi privreli na oči. Ravno takrat pa se jc zgubil zlat poševen trak skozi vejc, ki so zakrivale okenct*. na deokovo licc. Solzi sta zabli-sioli kot dva vilinja demanta. Deček se jt-začudil sleperemu svitu. Kakor je skusal boljc videti, je postajala svetJol>a šc večja in je dobivala vedno jasnejŠe obrisc. Stala jc prcd njim v srebrni, mehki obleki dcklica. Črui sviluati kodri so ji paclali Ra rame. Vprasala jt-dec-fca: Otinu ])a jokašl^- Oakati .je moraU, da se je zbral. »fskati sem mi.slil  iti srt'čo. pa ji ne vem ne kraja nc imena!«
še bolj otožna je postala Jepa deklica. Poiem je neodlocno dejala: l*o-inagati bi ti hotela, pa nt' znain. Toda naša kraljica bo gotovo vedela za tvojo sreco. VeŠ, moja gospodarica je kraljica lune in noči. Pojdi z menoj!?
BrezsliŠno sta zapustila hišo in zitano va:i. linče pa ni vklel drugega ko^ svojo spremljevalko. Zrl je uepremiČno v svetli bledi obraz, v lepo črno oko.
Naenkrat jc linčc opazil, da jf v tuji, tilii dcželi. \ kraljcstvu noči. Srebrua mesečina je ležala na temnomodrih travnikih in še temaejšth go-zdovili. V bledih cvetkali so ležali rosni biseri kakor solze.
Po poti, mehki kakor saiije, sta dospeJa pod velik skrivnosten grad. \ rhovi stevilnih stolpov so se srebrno svetili. Na visokein oknu je videl Tiiut* v soju uicseca bel obraz.
Na.ša kraljicaU niu jc zašepetala »premljevalka. »Posluša slavčka!«
A' grajskem vrtu je pritajeno šušljalo, kakor da nevidna bitja igrajo mtid cveioc*inii grmovi. Listje na drevju je trcpetalo, kakor da ga majc skrivnostno bitjt-. V scnci dreves so zagoreli tu-tam trcnutni. bledi plamcnčki. Po ienmih. le od lune osvetljenih stopnicah sta priišla deČek iu deklica v vfjike dvoraiu*. kjer jc bil« Tinčeta strah ia ga je likrati privlačevala skrivua sila. \ modri temini zadnje dvorane se je svetila jasna slika: skozi odprto okno z-vezduato i\cbo, na njem pa od lune obsijan krasni obtaz kraljicv. Sfdela je pri oknu. glavo naslonjeuo na  roko.
šele čez čas se je sanjavo ozrla: : DeČka si pripeljala?« — »Videla sem grenke solzc v ujegovih occh 'm pomagati scm mu hotela. Pa inu ne raorem. Ti. o kraljica, boš ve<leia za pomoč. Svojo sreČo Koče najti ta deČek, pa ji in' vc nc kraja nc inicna.
iasasaBaasBBaasssBi39
Tišina. Tinče zre nepremičao v kraljico. Ta se je zazrla premišljuje v noc. Potem reče počasi: »Dečku — temu — srečo? Mnogo skrivnosti iu radosti iniam v oblasti, a tvoje sreee, dete, ne pozuam. Tvojo srečo le slutiin! Gotovo jo ima v oblasti kraljica solnca!« Pri tem kraijica zavzdihne. Pa še tiho pristavi: »Peiji ga, deklica, k njej — do zore...«
Spei sta Šla deček in ¦deklica po velike-m stapnišču. iinče je stopal oklevaje: rad bi bil ostal še v kraljestvu noči.
Spet travniki, speči gozdovi. — #Ti nič ne ugaja nasa kraljica?« ga smehljaje vprasa tleklica.
iloliko lepote nisem slutil,« odgovori deček. s-Toda povej uii, zakaj je tako žalostno zavzdihnila, ko je imenovala solneiio kraljico?«
Resno je spregovorila spremljevalka: <NaŠa kraljica Ijubi mesee: tmla solmua kraljica, močnejša od njc, pošlje prešerne solnčne žarke in ti mu vzamejo vso svetlobo. Kraljica uoči mora eakati ves dolgi dan. da sc nusec spet prikaŽe v vsej svoji lepoti. Bada bi se kraljica iioei uprla. A solucc bi ne poslalo svojih žarkov mesecu, pa bi ugasiul. Kraljica nočt bi umrlu ml žalosti. Zato molči in trpi.s
še sta hodila po svetli cesti, a Tinče je opažal. da jc deklica vodno bledejsa. Njen niirui smehljaj se je zameglil.  1 iho je govorila:
Zdrav, TinČe! Konec je kraljestva noči in sna. Caka tc mučna pot, ki vodi do solnca. Ne obupuj in ne ustavijaj se niti za hip. Sicer ne najdcŠ uikoli solnčncga gradu svojt* sreče .. .¦*;
Še so mu odmevale v srcu besede dcklk-e kakor nocna pesem iz rlalje. a nje žc ni bilo vt-č. Zginila je žc modrikasta v uiodrikasti jutranji mejcli. Na obzorju je Žarel Že svetel trak — zora,
Dokler je še trajal rosni jutranji h!ad, je hodil Tiuee dobro. l(Mla kjnalu jt- začelo solncc peČi. Noge so ga zaČele skeleti. Travniki ob poti so vedno bolj izžarevali zasopli dih vroče trave iu zemlje. \ endar jc bil Tiiu-e vescl. da je pot tako ravna: ni je mogel zgreŠiti, ker se ni njkjer cepila. Toda žc je truduo slopal, ko se je zaoela cesta dvigati. In kameiiita je bila.
>Ko bi palico imel, da bi se nanjo opiral!« je deček vzdihuil. Ol> stratn med skalovjem in travo je bil samoten Ieskov grm. Premaknil sc jc na njt*m list — raogoče je hrošč stopil nauj. Komaj slisen zvok je prišel do Tiiuvta: »Prožna bo palica. odlonii jo dečelc, odlomi!«
¦^Ne smeni!« jv siloma derek obrnil glavo in šel dalje.
s-Da bi si mogel vsaj malo počiti!« je zavzdihnii. PloŠčat, ravcn kaitu-n je bil ob cesti. KuŠčarica jp svignila l>o njom. Poglodala ga je, iz njciiih ot-i pa je seglo vabtlo do njega; ^Tmden si že, sedi! Samo za hip sedi!
sj\e smeni!« je šp enJkrat močnejc zaklical deček.
Trudno je stopal dalje. »Požirek. samo poŽirek!« Žeja mu je susiia usta. Vse telo je klicalo: Vsaj kajiljo, kapljo!
Studenček je žub*>rel ob poti. govoril. Tftbil: »Pij. pij. požirek pij!-; /<lai je bilo decku tako ha<Io, da se je žc Hotel skloniti ... Potem bi bil k:mer. poiem bi ne našel več poti k solnčni kraljici. Poskusim še inalo — poiem se pa vrnem   k studencku.  ako ne bom  mogel  naprej.*  Brž je siopit  dalje.
Solnce je tako žgalo. da je čutil: ne zdrŽtin vpč! Zvlckel st* je šc par korakov dalje. potem pa padel poČasi. uničeii aa žareoe cestno kanienje.
K.o je spet oclprl oČi, se jc začudil, Bil jc v tleželu katere otLsrv pride vČasih k ljudcm na zemljo: kadar po dežju zasijejo travniki in polja in gozdovi v blesčeČera soju solnca. ki prešinja c"isto lumlrino neba. V taki kristalno čisti svetlobi so tu ležali bujai travniki, pokriti z odejami pisanih cvctk. In ob njih opojno dišeei grmovi in gozdovi... vse oživljeno ad radost-nega žvrfrolcnja cudožnili  ptif.
Fo siiežnobeli poli je stopaf Tiuče srečen, oživljen dalje.
Nekaj, kar je bilo daleč pred ujun, mu je -jemalo vid. Šele polagoma jt" razločil v mavriČnih barvah blesk gradu ua visini.
Na hrib so vodile široke stopnicc. Komaj jim je vidcl konee. Ob strancii je bilo visoko, cvetoče grmovje. Iz njega radovedui pogledi pisaiiih ptic. SlednjiČ: zadnja stopnica! Ob straneh dvomiki... V zlatu se lesketajo oblekc, svctli kodrt tekimijejo s soliicem. Oči so pa tako dobre, kot jih Tince še ni videl: vsa lepota jasnine neba se zrcali v njih. Ves srečen stopa dalje. Visoke kristalue stcne lomijo soinčne žarke v mavrice.
Pogleda v dvorano in obstane; oživljajoČi, božajoči hlad pomladuega vetrca mii zaveje nasproti. Dolga, v pisanih cvetkah se sveteča preproga vodi do prestola. Ob strani stojc dvorjani in dvorjanke. Samo čisti soj njih Čistih duš vidi: preveč se blešči od mavričnih odsevov sten, od žarkov solnca, ki prihajajo skozi kristalno streho. Tam, tam je pa — kraljica! Prestol iz dragotcnih kamenov, a ona sama — svetla in lepa, aežna kot jutranje solnce. Dolgi dolgi zlati lasje ji padajo v valovih aa Škrlatno obleko, ki je kakor luč solnca ob zapadu. Sijaja njenih čudežniii oči TinČe ne more prenesti. Spuati pogled po valovih las in žarcče obleke, ki se vije po stopnicah, na zadnjo kriatalno stopnico. ki jc vodila li kraljici.
Ob desnici prestola sprcgovori dvorjanka, kakor bi srebrn zvonček vabil k molitvi:    Deček —  po kaj si prišel?«
Po kaj? Ni vedel več. Saj je že to najvišja sreca, birati med temi rcsnično srečnimi. Zbral je misli, da bi se spomnil. Vedel je, da je po nekaj prišel. lemna slika iz ubogega življenja mu jc zatemnila pogled. Spomnil se je: :>Po sreco sem prišel, ki ji ne vem ne kraja ne imena.«
Ena izjned dvorjank je kraljici nckaj zašepetala. Šušljanjc vetra v pomladnih vrtovih je šlo od bitja Ho bitja. BazžalostiJa so se za trenutek, Slutuja clečkovega trpljenja je šla uiiuio src.
Smehljaje se je nato dejala kraljiea:                 '            J
. Resnično, sreča otrok je v mojeni kraljestvttfc^       ¦"         '
Pokazala je s snežnobelo roko na velika steklena vrata. Tinček se je ozrl tja: počasi so se vrata sama odprla in preprosta žena, malo zgubanega obraza, je stala med njimi. Poglcdala ga je in Čudežen nasmeh se ji je razlil po ustnih in očeh. V tem nasmehu je uttrail ves soj dvorane, kraljice, solncd. Glcdal  jc  deoek  iiepremično ta   ohraz,  ki pa je slutil v nejasnih spoininjh,
PoČasi, nema od sret-e sta si stopila nasproti mati in sin. Počasi, kot bi ne verjela svojiin očem. je Šla žeiia z roko po njegovih lasch. Potem ga je ohjela   in  mu pritisnila  na čelo vroč  poljub.